296 • izlije svoje svetle vode v temneje obarvano gezero. Zapuščen i koči ,nedaleč od jezera sta edina sledova človeških bivališč, saj 1eži vas Stara Fužina {Allhammer), edino naselje v soseščini jezera, prav na njegovi nasprotni strani ,in je s tega mesta ni mogoče videti. Ko sem se vmil do mostička, sem videl, da je bil Sir Humphry že odšel, na je:zerskem bregu pa mi je čolnar, 1 ki ga je boi! poprej prepeljal, povedal, da se je s kočijo odpeljal krog jezera v Star-o Fužino. S čolnom sem se dal tudi sam prepeljati v vas In se sešel , s Sirom Humphryjem takoj .po njegovem prihodu. Med vožnjo si Je kakšne pol ure dal duška z ribolovom. Zdelo se mi je, da mu j e moje pripovedovanje o Savici ugajalo, vendar je bil prav zadovoljen, ker se je poskusu odrekel, čeprav mu je bilo žal, da slapa ni videl. Rokel ml je, da je prepr ,ičan, da napora ne bi prenesel. Stara Fužina je komaj kaj več od zbira delavnic za izdelavo železa in jekla in prebivališč delavcev, Je pa prav 1ako .last barona Z. (Zoisa, op. J. š.). Kosila sva z upravniki obratov, ki so bili do naju zelo vljudni, potem pa smo se vrnili v Be>hinjsko Bistrico, kamor smo prispeli šele tik pred mrakom, ker se je Sir Humphry pogosto ustavljal in ribaril. (Dalje) SEDEM DNI IZTOK TOMAZIN 1. Samotne stena Strah ltipoma vznikne ·iz globin želene pozabe, neznosna napetost pričakovanja lebdi nad amfiteatrom belih astenij. Stopala nežno, a od ločno predi-rajo krhko sneženo skorjo, koraki zamolklo donijo. Kloža se mi je že dvakrat odtrgala s srhlj ivim, votlim pokom in v strmini nad mano je zazijala dolga, ostra napoka. Celo pobočje je zadrhtelo in se premaknilo za ped all dve, toliko, da sem skoraj · izgubil ravnotežje. Potem je debela snežna odeja -nenadoma obmirovala, morda le po srečnem nak ljučju ,in od grozeče nevarnosti ostaja za zdaj le občutek in qasna zavest posledic. Boru t čaka v zavetju in opazuje. Oživijo spomini na podobno zimsko jutro pred 1 letom dni, ko naju je odnesel velik plaz. Dolga, globoka sled reže prostrana snelišča, vije se pod najtežjo steno v Karavankah. Severna stena Vrtače je vkovana v led in na debelo poprhana s snegom, mnogo bolj kot stene Julij cev in Kamniških ob ,tem času. Skoraj vedno Je tako, bela in hladna pozimi sameva. Tudi poleti, ko mrko belino zamenjajo živahni rdeokasto~ umeni odtenki skalnih odlomov in podorov, Je le redko cilj alpinistov. Redki so, ki bi jih mikala zahrbtna krušljivost in obilne vsakodnevne pošiljke padajočega kamenja. Rahlo razočaranje nad iztekajočo se zimo in dolgoletna želja sta naju prignala pod steno. Močan veter se • Igra s snegom ln živci, slapovi prhkega snega padajo čez previse in se razposajeno vrtinč ijo skozi globine prepadov. Dolge snežne zastave pla­ hutajo z grebena in hrumenje vetra, ki obira ostre robove stebrov, se s,taplja z za­ molklim šumenjem plazov. Lotiva se najtežje smeri v steni, stare znanke minulega pole!ja, ki pa je sedaj tuja in nedostopna. Nadaljujeva zgodnje ure letošnjega najtežjega zimskega dneva. Najprej se lahkotno sprehodiva na prednj ih zobeh derez po ledeni strmini vstopne prečn ice. Potem sledi navpična zajeda, za njo poledenele plošče na koncu drugega raztežaja, kjer ostanem skoraj nemočen brez derez. in puščam krvave sledove, ki sem jih dobil od udarcev cepina in kladiva. Tako gre naprej ves dan, vse višje • in težje. Derez ne snameva več, škrtajo v ledu 1 in skali. Goli prst.l grabijo in odkopavajo drobne, zasnežene opr imke, siloviti ud · arci ledenomrzlega vetra odnašajo dragoceno toplo- to in hočejo odtrgati na steno prižeti telesi. Večer pr ide kot vedno potuhnjeno ,in mnogo prez:godaj, tekma s temo in mrazom se stopnjuje. Višek doseže v najtežjem raztežaju pre'k treh previsov. Z moojo obupanca se zavihtim čez prvega, kljub derezam prosto preplezam kopno gladko prečnico zgornje pete stopnje, kjer se poleti ,pleza samo na trenje, v z.adnji strehici pa mi zmanjkuje moči, v roki me grabi krč, oklepam se zadnjega kl'ina, ki se močno povesi in počas •i leze Iz razpoke. Zaprepaden vzdih se ,izgubi v bučanju vetra, težak nahrbtnik še bolj pi itiska in čaka, da poletiva v globino. Prednji zob dereze pa se nenadoma zagozdi v tanko razpoko, presunljivo zaškrta 1 in vzbudi upanje, ki pomaga odrevenelim prstom zdržati. Po dolgem boju je najhujše mimo, tema In olaj- šanje me pospremita v blažjo strmino, zakriČ'im na vse grlo, za trenutek preglasim celo veter In pokličem soplezalca. Dolga zimska noč brez spanca je sila živahna. Brez puhaste opreme za bivak sva. Premočena drgetava in se presedava na neudobni polički, ki sva jo skopala v snažno strmino. Plaziči naju hudobno zasipavajo, sneg se nabira med nama in steno in naju potiska v globino. Veter se neusmiljeno zaganja v poledenelo bivak vrečo in prsti zmrzujejo v mokrih gojzerjih. Noč postaja ena tistih, ki se Jih bom v prihodnosti 2. odporom spominjal predvsem zaradi ledenega mraza, ki od vsepovsod srn v preslabo obleCeno utrujeno telo, ki se kot nož zajeda v hrbtenico in odganja vse, kar bi lahko bilo prijetno. Kazalca na uri sta spat mnogo počasnejša od želje po jutru in sve\lob-i. Spanec Je neuslišana prošnja, teta vedno znova lega na veke, toda strupeni mraz je močne-jšl. Droben plamenček prižge zavest, da bova jutri prišla ,na vrh in sestopila na južno In vzhodno stran gore, kjer se oočutim kot doma tudi v najtežjih okoliščinah. 2. Musala Na vrhu najvišje gore Balkana iščemo skromno potešitev ob nesojenem vzponu na Ararat. Pomladni sneg še vedno beli bolgarske gore, mokre granitne stene temne Izstopajo in vabijo. Po lepoti ne dosegajo domačih, toda lepe so, saj gore ne morejo biti drugačne. Počasi , z užitkom, pa tudi s rastočo nestrpnostjo postavljam zmaja. Tovar'ši pomagajo, slikajo, uživajo In čakajo. Belomodri desetmetrski ptič je kmalu postavljen, s kljunom se dotika tal ,in se lahno ziblje v neugodnem vetru. Danes si ne pusNm n"Dbane izbire - poleteti moram, tako ukaz.uje želja, k i je pod Araratom zaradi birokracije in vojske ostala neizpolnjena. Vreme je sicer lepo, pogoji pa zelo slabi. Takoj po štartu bo treba ostro zaviti in preleteli prepadno škrbino, Kjer bo šlo za metre, potem bom moral ves čas leteti na južni, zavetrni strani g, rebena v močnih vrtincih severnega vetra. Cakanje boljših pogojev je nesmiselno, zato se že v prvem trenutku potrebne popolne z.branosti odločim. Gojzerji zatopotajo po strmem kamnitem pobočju, po nekaj korakih hitrega teka se sprva tik nad tlemi z veliko hitrostjo zapeljem v prepad, takoj za tem že zavijam. Oster, nazobčan groben in stena pod škrbino mi zamigljata pred očm i. ko j u precej nizko preletim, potem pa se krila zarežejo v zrak nad globoko krnico pod J užnimi ostenji. Minile so prve težke, toda ne najtežje sekunde dvanajstminutnega boja, v katerega se je sprevrgel toliko želeni polet. Nevidni zračni vrtinci neusmiljeno premetavajo zmaja. Omahuje vstran, vzpenja se in strmogljavlja kot razposajen ptič. Za oddaljene opazovalce komaj opazno dogajanje pomeni zame skrajne napore v popolni zbranosti In zavesti vseh možnih posledic. Mnogo prehitro I zgubljam višino. stene nad krn-ico me preraUajo, sneg in skale so vse bližjo. V nemirnem letu padam proti tlom. Trpko spoznanje, da mi ne bo uspelo prileteti do doline, nep~ijetno kljuva v zavesti. Kanec upanja vseeno tli, kljub močnim udarcem zračnih tokov 4n zato še vedno letim proti nedosegljivim travnikom v dolin,. Cakam Jn si želim -nemogoCe - lermienl steber, v katerem bi pridobil na višini. Upanje traja predolgo, zalo zamudim zadnjo pr.iložnost za ugoden pristanek na zasne­ ženem dnu krnice. Pod seboj imam le še strmo globel deročega ledeniškega potoka In še nižje pragozd velikih smrek. Doline ne vidim več. Prepozno spoznam napako In mrzliCno ištem mesto za prisilni pristanek. Postaja mi jasno, da bo šlo zares kot le malokdaj. Strma pobočja so prekr,ita z ruševjem in skalami. Majhne jase sredi brez­ upne strmine se razveselim, kot da bi ugledal letališče. V mirnem ozračju bi jo lahko zadel in se izvlekel z lažjim padcem. Spuščam se v ostrih zavojih in se pripravljam na dolet. Sikanju zraka se pridruži bučanje razpenjenega potoka. Sredi zadnjega odločilnega zavoja pa ml nenaden sunek zračnega vrtinca zasute zmaja kot ~gračko, krilo omahne ·in natančni manever doleta se sesuje kot hišica • iz kart. Preostane mi samo še ena možnost - ia vsako ceno moram zmaja Izravnali in čimbolj zmanjšati hitrost pred udarcem v pobočje. Ob skrajnih naporlh se ml prvo v zadnjem trenutku posreči, hitrost leta pa se kljub obupnemu poskusu močno poveča ,in kol kamen treščim v zeleno zaveso strmega pobočja. Bele ploskve skalovja ml zaplešejo pred očmi in pr , ek.rijejo pogled. Neznosen trušč lomljenja vej 'in cevi spremlja zadnji prizor, ko se vse tri cevi krmilnega trikotnika zlomijo kot suhe veje, ostri, razcefrani robovi kovine pa mi švignejo tik ob obrazu, nato me zagrne tema. Zavest se kmalu povrne. Z glavo navzdol visim na polomljenem zmaju sredi polomljene­ ga ruševja. Spet zaprem oči in negiben nekaj dolgih trenutkov nočem videli razdejanja in velike skale pol metra pod seboj. Petdeset centimetrov, ki bi pomenili konec z razbilo glav , o in zlomljenim tiln• ikom. Nočem še videli skoraj neprehodne goščave orjaškega ruševja vsenaokrog. Nočen čutiti zahrbtnih zračnih tokov, ki se vrtinčijo vse do tal In stresajo veje in zmaja, ki presunltivo škriplje. Prebujam se Iz otopelosti, ki je ostala po hudi borbi v zraku In sladko zamaknjenosti tihega veselja ob preživeti u. 297 298 S težavo se rešim glavne cevi In jo hvaležno gledam. Zdržala je silen udarec. Ce bi se zlomile, bi pr l največj i hitrosti z glavo udaril v skalo. V tišino, ki polni ušesa in prebujajočo se zavest počasi prodira šumenje bližnjega potoka in glasni razburjeni klici prijatelja, ki me išče. Ta trenutek bi lahko bil nekje v zraku nad gorenjskimi hribi, moral bi braniti lansko­ letni naslov državnega prvaka na domači Kriški gori ... Ta trenutek bi lahko bil nekje sredi kraljestva strmih sten in čudovitega apnenca, skupaj z mnogimi prijatelji in tovariši v kanjonu Pak-lenice ... Toda sedaj ležim potolčen ob polom jenem zmaju sredi strmega pobočja soteske pod najvišjo goro Balkana. Vseeno sem neskončno zadovoljen, poletel sem z vrha in sem preživel. Bogatejši sem za veliko doživetje in za nove načrte. 3. Stenar Vrnitev v drage Julijce po več kot enomesečn i odsotnosti je majhen praznik. Spet je lepo, kot sem si v daljnem Pamiru med razmišljanjem o domačih gorah vedno želel. Vsega lepega je dovolj - hitre, toda zanimive hoje skoz,I temo pod steno, ko tiho In hladno jutro komaj daje slutiti nastajanje vročega poznopoletnega dneva. Doživetje sončnega vzhoda v šesti stopnj i prvega raztežaja, ko se prepletata napor in užitek. Nekaj težkih trenutkov v krušljivem previsu zgornje meje šeste stopnje sto metrov višj e, trenutkov, ki hip zatem, ko mesto preplezam, že postanejo lep spomin na na­ porne, toda elegantne gibe sproščenega plezanja vse manjših težav do roba stene. Na vrhu Stenarja naju zmoti tarnanje štempiljkarja, ki toži nad neuµorabno blazinico, zaradi katere si n e more pritisniti štemplj a v kn jižico. Suho blazinico poliva s čajem, vendar brez uspeha. Ojoj, zaman je prisopihal iz doline sem gor. Ves je zaposlen s svojo tefavlco, kot da ne more videti čudovitega razgleda, razcefranih oblakov, ki silijo preko grebenov; megle, ki se peni v globokih dolinah, Triglavske stene, k· i se onstran Vrat mehko riše skozi prosojno meglico. K vragu pošljem vse štampiljke in knjižice. Meni so danes edini dokaz, da sem kot prvi prosto preplezal Ancljev steber, potolčen i prsti, prisotnost soplezalke ln zadovoljstvo ob izpolnjeni želji. Oddahneva si, ko možak sestopi in ostaneva sama na gori. Ura je šele poldne, dovolj je časa, da hitro sestopiva in preplezava še Zajedo spominov ali pa se sončiva do večera. Komaj. komaj zmaga lenoba In sestop se zavleče. šele, ko sonce zafde se izpod Rušja nameniva v dolino in tema naju dohiti v Vratih. Tam ji povem, da greva jutr,i v Sfingo ali v črno steno. Presenečenje je hitro mimo in kmalu me prepriča, da si bolj želi preplezati Sfingo, da je Crna stena mokra in pretežka in tako naprej. To pomeni, da me čaka jutri preizkušnja, v kateri se po vrnitvi iz visokih gora Sovjetske zveze, še ne čutim povsem dorasel. te lani sem si obljubil, da bo naslednje srečanja s Sfingo minilo v prostem plezanju. 4. Sfinga Velika rogata glava se ostro riše na mlečnem dopoldanskem nebu, začudeno gleda navzdol, pozdravlja in pl"eseneča. Negibno strmimo drug v drugega in šele, ko se premakneva. ,izgine. Razkopani sledovi v pesku Amfiteatra so vso, kar ostane od samotnega kozoroga. Tiho, hitro se nama je umaknil in že je skoraj pozabljen, ko strmiva v prepadno zidovje Sfinge na nasprotni strani. Kot ponavadi minejo prvi raztežaji v nekakšnem prebujanju, ogrevanju. Gibanje postaj a vse bolj sproščeno, napetost pa raste v pričakovanju težke preizkušnje. Hitro priplezava na vrh podstavka, in tu se začne zares. Raztežaj lepe šeste :;topnje v poševni poč i je zahteven uvod v najlež-ji del stene, gladko, previsno zaporo z mnogimi svedrovci, ki se zdi nepreplezljiva v prostem plezanju. Na stojišču se še ne morem 1nebili bojazni, da sem se tokrat lotil prevelikega zalogaja, zavedam pa se, da bom moral, ne glede na ,iziol poskusa, dati vse od sebe, saj bo le 1edaj razočaranje ob morebitnem neuspehu manjše. 2e prvi gib nad stojiščem je zelo naporen, težavnost se hitro stopnjuje. Davno delo Narave, danes zame predvsem neverjetno srečno naključje, je poskrbelo, da so redki majhni oprimki, veliki le za konico prsta ali še manj, posejani tako, da s popolno zbranostjo počasi, vendar tekoče preplezam desetmetrsko previsno p loščo. V čudoviti, napeli igri skladnosti moči in ravnotežja, se dvigam centimeter za centimetrom in čas teče v dolgih minutah. Vsak nepremišljen premik ali tresljaj telesa, trenutek slabosti ali hipna utrujenost, bi pomenili ;,adec. Drobna svetla ušesa svedrovcev ostajajo ne­ uporabljena pod meno J: mesto največjih dvomov sem preplezal prosto. Za veselje pa je mnogo prezgodaj. Najtežje šele prihaja. Tanka previsna poč, preozka za prste, me namuči skoraj do onemoglosti. preden s konicami prstov otipam oprimek nad previsom in se z zadnjimi močmi zavihtim čezenj. Nad njim so kot oglodalo gladke plošče, kjer se težavam pridruži še trenje vrvi. Izplezam preveč utrujen, da bi so že lahko zavedal, da je pod menoj eden najlepših raztežajev sedme stopnje, kar sem jih preplezal v naših gorah. Udobna travnata polica je prva nagrada za trud. Na njej dolgo sedim, počivam In varujem Erno. Ko je nekje sredi raztežaja, se prično razlegati grde besede na rač~n težav In neumneža, ki vodi pripravnice v tako težke smeri. Glasen samogovor pa Je vedno bližje In vem, da ni res, ko pravi, da ne bo šlo. Najbrž je prva pripravnica v Sfingi, poleg tega prenaša zajeten nahrbtnik, da lahko neobremenjen plezam prosto in vodim navezo. V raztežaju ob treh strehah me pričenja skrboti, da ne bo nekje čisto na koncu mesto, ki ga prosto no bom zmogel zaradi utrujenosti ali težav, in bodo zato vsi dosedanji napori In upanja zaman. Vse do zadnjih metrov se ne morem znebiti zoprnega občutka in res se proti koncu zajede, poleg neprijetnega trenja mnogokrat vpete vrvi, pojavi še previsek, ki diši po sedmi stopnji. Novih moči mi vlije zavest, da , je najbrž zadnja težja ovira in zmorem ga v prvem poizkusu. Gladko p loščo z zadnjim svedrovcem v nasled­ njem raztežaju preletim, kot bi hodil po lestvi. Do vrha je sedaj le še ~ ep kamin, k i poleg užitka prikliče pr ijetne spomine na ostro skalo Velebita. Na robu stene naju spet pričaka 1oplo popoldansko sonce in mehke trave. Olajšanje za razbolele, pomrzni ene prste, ki si še niso opomogli od mraza in pretesnih čevljev v višinah Pamira. Veselje ob uspehu, zadovoljstvo v zavesti, da je za danes konec naporov In napetosti, da se spet lahko prepustim uživanju in opazovanju vsega lepega. Izpolnil sem še eno željo. kot prvi sem prosto preplezal Sfingo. 5. Paklenlca: Dan naporov Pozno jesenski dnevi v dragem kanjonu so vedno znova težko pričakovano srečanje s ·čudovitimi oblikami ostrega apnenca, s težkim, a nadvse lepim plezanjem v slikovitem okolju, sredi posebnega vzdušja, ki jo zna~lno samo za Poklen'ico. Tukaj sem že in šele devetnajstič in spel doživljam prelepe dneve obujanja spominov, nastajanje novih, drugačnih, poravnavo pr;jetnih in zahtevnih računov, odkrivanje novega v starih znancih. Smer Funkcija je že nekaj let med osrednjimi problemi prostega plezanja v kanjonu. Ena redkih je kljubovala vsem resnim poskusom in je ostala brez proste ponovitve. Zadnjo pomlad med prvomajskim taborom so spet poskušale odlično pripravljene na­ veze. Mnoge težke smeri so bili tedaj prvič preplezali prosto, Previsna, petintrideset metrov dolga prečnica v Funkciji pa je spel zavrnila vse poskuse. Sam sem že dvakrat poskušal, nazadnje zgodaj spomladi tik pred odhodom v Turčijo , ko so misli že hitele na vzhod, k nesojenemu poletu z Ararala. Takrat sem se v prvih metrih poskusov tako utrudil, da sem pozneje še z lestvico komaj izplezal Iz naporne prečnice, ki je zahtevna tudi v tehn ičnem plezanju. Samo velika želja, preplezati smer prosto, Je bila žal premalo. Tokrat imava s Srečom resne namene, dobro sva pripravljena ,In za seboj imava poletje, polno težkih vzponov. Po dveh dneh zahtevnega plezanja v sosednjih smereh sva ravno prav razpoložena, roke pa niso šo preveč potolčene. zato se odločiva poskusiti v Funkciji. V polmraku oblačnega Jutra hitro priplezava na izpostavljen pomol pod prečnico. Pred­ stava se pričenja. Skoraj do onemoglosti visiva na premajhnih, navzdol nagnjenih oprimkih, prsti zakrvavijo na ostr.ih skalnih bodicah v poči, kri se pomeša z belim prahom magnezije in noge zdrsa11ajo v previsni plošči brez stopov. Vsi napori pa so zaman. Poč naju zavrača, padca pa ob slabih klinih nočeva tvegali. Zadnje upanje nama ponudi gladka previsna stena tik ob poči, kjer so že poskušali predhodniki. Oprimkov sprva tam ni videti, šele z natančnim pregledom odkrijem nekaj prav majhnih, večlnoma milimetrskih, vendar zelo ostrih robov. S stojišča splezam nekoliko desno In navzdol nato po dolgem razmišljanju In :zbranosli poskusim. Previs močno potiska telo navzven'. oprimki so majhni • in zelo daleč narazen, silovit pritisk hoče polomiti prste i n vsak najmanjši gib se zdi, da je na meji trenutnih sposobnosti. Telo se mukoma trga iz objema težnosti, občutek skrajne napetosti se ugnezdi v mišicah, roke in prsti so že otrdeli od napora, ko spet dose.tem poč. Ker mi zmanjkuje moči, jo vso prihranim za plezanje in ne vpenjam več vrvi v kilne za varovanje. Sredi prečnice si moram na ozki polički uredili stojišče. Na vrsti je Srečo, vendar se izkaže, da 1 je prečnica za drugega v navezi zelo neprijetna zaradi slabega varovanja. Po nekaj neuspešnih poskusih jezno zagrabi za klin in nadaljuje tehnično plezanje. škoda, lepše In ljubše bi ml bilo, če bi smer oba preplezala prosto, vendar se Srečo zakolne, da bo šo poskusil naslednjo sezono. Druga polovica prečnice Je podobna prvi, le za malenkost J e lažja toda še bolj naporna. Več je visenja na rokah, ki počasi odpovedujejo pokorščino. Na koncu sem z močmi, ko ml uspe na pogled zelo smešno, a učinkov ito počivanje. Glavo, ramo In stopalo love n6ge nekako stlač;im v vdolbino pod previsom, ostali deli telesa visijo 299 300 prosto v zraku. V tem smešnem položaju prihranim nekaj moči in z njenimi zadnjimi ostanki se pr,ivlečem preko zadnjega previsa v položno ploščo. Sprehod po Izpostavljeni polici v naslednjem raztežaju je le zatišje pred novimi težavami. Gladek steber, ki se mu večina plezalcev • izogne desno po lažjih prehodih, pokaže zobe. Sredi najtežjega mesta s stisnjenimi zobmi potlačim kon'ice obeh najmanjših prstov v luk ·njico z ostrimi robovi, potom pa se ne upam pognati navzgor, saj vem. da bi si ob padcu zlomil oba prsta, ker Ju ne bi mogel pravočasno izvleči. Iz puste sivine, ki se spušča nad kanjon, padajo prve hladne kaplje, vedno več j,ih Je in zaženejo preplah. Nekako zmotovUlm lf'.redno težavno mesto zgorn je sedme stopnje. Nad njim so težave manjše, n-ikjer več ne presegajo šeste slo .poje, .toda skala je že mokra in dežuje vedno močneje. Do roba stene naju ločijo še dolgi, ozki i n globoki kamini, ki so glavna znači lnost smen l. V dežju postajajo mokri, mastni, gnusni. Kolena, komolci ,in i:adnja plat postanejo glavni pr,ipomočki za napredovanje, jeza najpomembnejše gonilo. Hlače na kolenih zacvetijo kol spomladanske rože ,in kletvice postanejo glasnejše od sopihanja. Počasi gvoi:diva proti vrhu in zadovoljstvo nad iztekajočim se uspešnim vzpone>m premaguje jezo ob težavah zaradi mok re, mastne skale. Vse bolj se zavedam srečnega naključja. Ce bi pr .ičelo deževati le nekaj minut prej, bi ml pros-ta ponovitev dobesedno odplavala po vodi, saj hi težkega stebrička In prečnice v dežju nikdar ne preplezal prosto. Pr ivezan sedim ob starem drevesu na robu stene, moker, strgan in utrujen. Vseeno veselo povzemam vrv in kmalu sva dv .a. Krepak stisk utrujenih rok naj, u pospremi v Anica Luko. V močnem nalivu pricapljava v zavetje srebrnega šotorčka, ki pridno p.ušča vse gostejše kaplje. 6. Paklonica: Dan užitkov Lenoba in želja po plezanju sta danes ravno v pravem razmerju. Ostal sem brei: soplezalca. Srečo si je poškodoval prsi in odšel je domov. Precej poz.no vstanem, s težavo se Izkopljem iz spalne vreče in še ves zaspan se iz tabora odprav -im v spodnji del kanjona. Prvi metri lepe smeri me dokončno prebudijo. Poln poleta se poganjam kv .išku po znanih prehodih in pot me curkoma obliva. Na vrhu se obrnem in po sosednji smeri zdirjam navzdol. In potem po drugi spet navzgor v brezmejnem užit ku skladnih g· i bov. Nič ni pretežko, noben oprimek ali stop premajhen, vsi so dovolj veliki in lepi. Deževni oblaki samo grozijo. Dan je mračen, vendar prijazen. Temne mokre lise na gladkem apnencu hHro izginjajo. Močno narasli potok razposajeno šumi v globini in hiti proti morju. Okrog poldneva je čas za počasen sprehod v tabor, za dolge pogovore z mlmodočimi in za prijetno kosilo. želodec je poln čokolade in hrane iz konzerv, zato se spet prebudi pritajena lenoba in pr ,ipravim se na popoldansko poležavanje v šotoru, med knjigami. Spet si zaželim, da bi deževalo, saj r bi si le tako prihrani! očitke vesti zaradi neizkoriščenega popo1dneva. Nenadoma pa se dvignem · iz spalne vreče, planem jz šotora Jn brez razmišljanja odhitim pod steno. Za vzpodbudo izberem eno najlepših smeri navzgor, p o drugi sestopam. Namesto pričakovanega lenarjenja v taboru spet uživam v potepanju po smereh Anica Kuka in Cuka. Plezanje prek,injajo prijetna, dragocena srečanja z mnogimi tovariši in znanci. Prijetna so, ker pomenijo počitek in sproščen pogovor; dragocena, ker se z večino le malokrat srečamo, čeprav preživl'jamo v go rah pomemben del življenja. Vedno si imamo veliko povedati, vprašati, a mnoge besede ostanejo neizgovorjene, premalo je časa In priložnosti. Cakajo na naslednje srečanje, morda že ju tri, morda čez leto ali več. Sence večera neslišno in počasi zagrinjajo nebo nad Velebitom. Tema vsta,ja iz dna kanjona in preganja svetlobo. Vedno višje ,in višje se umikajo zadnji ostanki dneva. Zadovolj en posedam sredi melišča ob SWbu 1 in opazujem zadnje naveze, ki hitijo proti vrihu. Ko jih gledam, spet zmaga žetja po plezanju. Danes zadnjič si nataknem galoške 111 zaplezam v smer Kara-bore. Neko l iko mokra je še, vseeno pa se hitro vzpenjam. Pazim na vsak najmanjši gib telesa zato, da lahko uživam ob vsakem oprimku, da mi je vsaka razpoka v veselje, čeprav je mokr • a. Smer je ena najlepših in škoda bi bilo zamuditi, kar ponuja. V trenutku nepazljivosti sredi zadnjega raztežaja se grdo urežem v prst in zazija globoka rana. Do vrha nato puščam rdeče sledove - na sivi skali, hitro splezam še po sestopni smeri pod steno, z mislijo, da mi je bil to zadnji letošnji vzpon v Paklenioi. Pozno zvečer se nekateri \lračamo domov, čakat težko pr.ičakovano zimo, polno želja in načrtov. 7. Cisto navaden dan č isto navaden dan je bil. Eden od stopotinsedemdesetih dni, ki sem jih letos preživel v gorah ali v zraku nad njimi. Dan, ko se ni zgodilo n ,ič nenavadnega. Nisem plezal šeste, sedme ali osme stopnje. nisem hlastal za redkim zrakom na veliki višini, nisem lebdel v zraku med gorami , in oblaki. Tud i nisem zmrzoval ·in ril po zasneženih, polede- nellh stenah, ne smuča l po strmih vesinah. Nisem se z velik-im veseljem loteval dejanj, ki jih mnog! obsojajo • kot zelo tvegana in pozabljajo, da je njih lepota mnogo pomemb­ nejša od nevarnosti, da je oboje vredno vsega 4n flevarnost ni le nepr , ijetna cena, pač pa tudi plačilo. Ni bilo , iskanja meja, ki tih ni In J ih tudi nočem najti. Samo šel sem na goro, počasi hodil proti vrhu, · ki ml danes ni bil c, ilj. preplezal sem nekaj lahkih smeri iz navade in potrebe. Na vrhu sem ležal in bral knjloo ,in razmišljal ali pa morda nisem počel ničesar. In zvečer, ko sta prišla tema in mraz, sem se odpravil v dolino. Nerad In vendar zadovoljen, prevzet in potešen kot vedno. Bogat, kot se vedno vračam z gora. 1. 26. in 27. 2. 1983: Severozahodni steber Vrtače, l. z,imski vzpon, ocena V+ A 1 (1V-V, višina 560 m, 16 ur p'lezanja, soplezalec Borut Bergant. 2. 29. 4. 1983: Musala 2925 m (Bolgar,ija), 2. polet z zmajem z najvišje gore Balkana. 3. 20. 8. 1983: Ancljev steber v Stenarju, prva prosta ponovitev, ocena VI +IV-VI, višina 400 m, soplezalka Erna Pan6ur. 4. 21. 8. 1983: Smer Kunaver-Drašler v Sfingi v Triglavu, prva prosta ponovitev, ocena VII + NI-VII, višina 270 m, soplezalka Erna Pančur. 5. Paklenica: 26. 11. 1983: Smer U. Girometta-Funkcija v Anica Kuku v Paklenici, prva prosta ponovitev, ocena VIII/VI-VII +. višina 300 m, soplezalec Srečo Rehberger. 6. Paklenica: 28. 11. 1983: dan v stenah Anica Kuka , in Cuka v kanjonu Paklenice. 7. Jesenski dan nekje v Karavankah. DIVJA GORA (SALCANTAY)* VANJA MATIJEVEC Cunjaste megle ovi, jajo vrh nad našim šolor ,iščem. Vsenaokrog je vlaž.en somrak, k1 nas kljub zgodnji popoldanski uri tišči v šotore. Ležeč prisluškujemo • turobnim zvokom, k-i jih sprošča veter v ledenih ostenjih nad nam i. Tu in tam prekine enolično zavijanje vetra krik gorskih prepelic, ki se spreletavajo po travnatih morenah, ko iščejo borno hrano. Cas za • razmišljanje In za kovanje načrtov. Nova smer v južni steni Salcantaya - da ali ne!? Zanjo govori to, da bi bila pač nova in da bi potekala v res lepi direktni liniji na vrh. Prava direttissima. Proti njej J e nAkaj razlogov, ki imajo svojo težo. Prvi je prav gotovo dvojna ledena pregrada odlomov v steni, jz katerih se lomijo ledeni plazovi, ki pometajo po grapah v steni. Sicer se mi zdi, da so možnosti po ska lnih rebrih do prvega , odloma še »dovolj• varne, od t u pa do vrha, kjer je drugi odlom, bo pač • igra na srečo. Stena se po bližnjem ogledu Izkaže kot lahko plezanje v skali In ne preveč strmo v ledu; skupaj vz&to, nič posebnega. Cc združim grozečo nevarnost podorov • in lahko plezanje, bi nova smer sicer Jmela svojo težo, vendar le v objektivnih nevarnostih, kar pa zame ni 1isto, s l'.lmer se neka smer lahko pohvali. Sem sem pr ,išel plezat nekaj težkega in ne nekaj nevarnega. »VAndar, nova smer je le nova smeri« vrta v meni. Počasi zlezem iz šotora. Tu • in 1am se skozi meglene cunje prikaže delček sonca. Pretegnem se. Od ležanja me že vse boli. S pogledom iščem zamišljeno smer v steni. Lado in Copk sta šla na oglede k vstopu v smer 'in če bo vtis ugoden, bomo kljub vsem »protl« - vstopili. Tako je, če te tišči kompleks prvenstva! Korak namenim proti kuhinji, ko visoko v steni zagrmi. "Opa. ta,lc bo pa ma lo močnejši , kot so bili dosedanji!« si mislim. Kar sem videl podorov dosls j, nobeden ni dosegel kak ih resnejših razmer. Ozrem se v steno. Vrh je ovil v meglo, ki se hitro spušča po zgornjih snež•iščih. Ko doseže spodnjo pregrado snežnih odlomov, trnšč-i v steni še enkrat. Plaz! To sploln ni megla, to je podor, ki je zajel celo steno. Dve drobni postavi na vso moč hitita proti robu morene. Cez ves skalni de 'I stene pod ledenim odlomom divja bel valjar, Iz katerega švlgajo bllskl kot iz ne v,ihtnega oblaka. Poleg ledu drvi zdaj po steni tudi kamenje, ki proizvaja to bliskanje, ko se razbija ob granitnih p loščah. S pogledom iščem v steni varnih kotov, toda vse je ovito v padajoče mase. še dolgo potem, ko čelni oblak doseže dno in moreno, se po steni vsipljejo plazo vi, ki ne puste nedotaknjenega niti koščka, kamor bi lahko postavil nogo. T, am, tik pod vrhom, pa visi na novo nalomljena pregrada zelenomodrega ledu! Odvrnem pogled. Plezanje v tem delu stene bi bila prava ruska ruleta s petimi naboji. Brez mene, tova~ iši! Od ločitev je lahka in misli se že obračajo v Južni greben, v smer, k-i so jo preplezali Japonci leta 1976 v 60 dneh. Cas, ki so ga porabili, da so priplezali na vrh, govori o velikih težavah. Sicer pa so za andske grebene težave nekaj normalnga. Ce človek samo pogleda neverjetne zgradbe • Odprnva •Peru - Salcanlay '83 AO Rašica•. Glej tudi PI/ 1· 84, str . 14. 301