MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE - Sezona 1954-55
Gledališki list 3
J. B. Pristley NEVARNI OVINEK
m;estno gledališče Jesenice
SEZONA 1954-55
GLEDALIŠKI LIST 3
Prtič ▼ Sloveniji
V soboto, 22. januarja 1955 ob 19.30 /a Ilecl premierski
V nedeljo. 23. januarja 1955 ob 19.30 uri /.a Red I.
NEVARNI OVINEK
Igra v 3 dejanjih (brez odmora)
Spisal: JOHN R. PRIESTLEA'	Prevedel: MARIJAN STARE
Režija in scena: ROJAN ČEBULJ
Robert Caplan..............Marijan Stare
Frede Caplan, njegova žena .... Slava Maroševič Gordon NVhittehousc, Predin bral . Slavko Polanc Belty Whiltchou.se, njegova žena . Silva Samsova
Ohven Peci................... Marijanca Cebuljeva
Charles Stanton............Rojan Čebulj
Mond Mocltridge, pisateljica .... Alma Jeramova Dogaja se v Londonu v salonu (kaplanovih na Chantburv Clousc pred drugo svetovno >ojno
Konec ob 22. uri
Odrski mojster Suflcrka . . lnspicient .	.
Razsvetljava .
Franjo Stibilj Danica Jakopičeva Irranjo Lotrič Jagodic - Fležar
Kulise je izdelala gledališka kulisama pod vodstvom Franja Stibilja — Slikarska in kašerska dela Jože Dedič Kostume so ‘izdelali krojaški mojstri Marta Dovič, Zdravko Kavčič in Jože Mihelač
Lasulje je izdelal lusuljarski mojster Metod Podkrajšek v Ljubljani

O B „N EVAR NEM OVI N K U'1
„V vesolju je mogočen vrag, ld pravimo mu čas“.
(Kav)
Gledališče je zrcalo življenja.
' „In življenje ima precej nevarnih ovinkov“.
Torej ima tudi gledališče nevarne ovinke! Na potenco!
Ima jih življenje gledališča samega, kol izrazilo kolektivne družbene ustanove, in imajo jih rezultati tega življenja, ki se odvažajo v umetniških stvaritvah na odru. Brez „Nevarnega ovinka" seveda tudi.
0 tem se bo nemara govorilo — je „Nevarni ovinek“ nevarni ovinek za jeseniško gledališče ali za jeseniško publiko, ali za oboje. Vsak bo prepričan, da govori resnico,
0 resnici so napisane gore knjig. Besnica kol kompleks je relativen pojm. In vendar obstojata dve resnici: polovična resnica in čista resnica. Po domače bi rekli: resnica za vsakdanjo rabo in resnica za izredne .prilike.
Ves problem resnice se mi zdi o tem: če bi slehernik bil svest resnice o samem sebi in jo ludi priznal, bi sploh ne bilo problema okoli resnice.
Resnico je izumilo človeštvo in vse do danes jo na novo izumlja.
Stvarpost ni resnica. V trenutku ko poslane resnica stvarna, preneha biti resnica. Večno kro go ločno gibanje. Dialektični male rializem. Evolucija. Revolucija. Same resnice in njih paradoksi.
Družbene formacije so stvarnost, ki ji daje vsebino in obliko resnica ekonomskih zakonov. Pricstleycv svet je svet kapitalistične in malomeščanske družbe, ki so jo in jo se vedno pretresajo inočne socialne in etične revolucije, čeprav ne v znamenju zmage. Priestley to ve ali vsaj silili.
Kljub raznolikosti družbenih formacij in njih nasprotjih je vsem skupni imenovalec: človek.
Lagati ali ne lagati? Hamletovski problem „Nevarnega ovinka“.
Govoriti resnico ali ne govorili resnice? Človeški problem.
Vsa umetnost je iskanje resnice v človeku. Zalo je ludi Priestley umetnik.
Toda obstojala dve resnici! To je filozofski in dramaturški problem „Nevarnega ovinka“.
,.Ce človek dolgo verjame v to, da je srečen, lahko postane nekoč res srečen“?
Vsak si lahko ustvari svoj resnični svet, pa čeprav samo iz iluzij. Toda prevzeti mora tudi odgovornost za posledice. Koliko lažemo, ne da bi sploh vedeli, da ne govorimo resnico! Sebi in drugim!
Saša Škufca: Trnuljčica — prizor iz zadnjega dejanja. Kraljevič — Kdo Kavčič, Trnuljčica — Ivica Koroščeva, Bambo — Lado Rotar. Kraljica ■— Stanka Geršakova in Kralj — Franci Pogačnik.
Laganje s« poslužuje samo vsega tistega, kai: je že bilo in minilo. Prikrivanje je torej p ra v ta ko laganje. Zato je resnica samo v prvem hipu najstrašnejša in lahko tudi ubija! .
„Nevarni ovinek" je prispevek k problemu tavajoče mlade, ¡generacije Evrope po prvi svetovni vojni. Razpeta na eni strani med izgubljene, a na silo ustvarjene iluzije minulosti laži, na drugi strani pa med vse bolj izobnkujoče se po socializmu «tremoče družbene sile in fantastičnim razvojem tehnike in znanosti -resnica, ki razbija vse stare resnice, je pribežališče mlade generacije v strahu pred spoznanjem in priznanjem čiste resnice, ki jim grozi z uničenjem, polovična resnica, ki jih duši in ubija. Kako strahotno zaostrena so ta nasprotja mlade generacije Evrope po drugi svetovni vojni!
„Nevarni ovinek“ je psihološka drama. Freudova teorija o vplivu podzavesti in seksualnosti na človekovo duševnost in zavest je zaznavna tudi pri Priestlcvu in njegovem „Nevarnem ovinku“. Sicer pa bi rad vedel za gledališko d!elo*, ki ne pozna erotike, vsaj v enem odtenku njene obsežne lestvice od platonične ljubezni do patoloških seksualnih zablod. Vse osebe v „Nevarnem ovinku“, z izjemo miss Mockridgeve, so moralno krive predvsem zaradi svojih seksualnih zablod. Toda lo ni bistvo problema resnice. Seksualne zablode oseb v „Nevarnem ovinku“ so sami sredstvo za razgaljanje tistega nedoumljivega strahu pred resnico, ki ga je poln človek in njegovo življenje, za razgaljenje tiste strašne resnice v lažni morali, degeneracije, etični zmedi in brezizhodnosti tiste malomeščanske družbe, ki danes celo na Zapadu že najskrom-
tiejšim progresivnim silam, kaj Sele res revolucionarnim, predstavlja v okviru določene skupnosti glavno oviro na poli k taki ali drugačni obliki socializacije družbe.
Pomebna in globoka človeška problematika s liho tragiko, to je vrednost „Nevarnega ovinka“, saj človeku povsod grozo nevarni ovinki, ne glede na čas, prostor in okolje.
.Govorili resnico je toliko zdravo, kot delati ovinke, če se pelješ z avtomobilom preko 100 km na uro"!
Resnica ubija, pol resnice pa je umazano čenčanje. Toda ¡resnica ubija le vse nezdravo, slabotno, zlagano, gnilo in nazadnjaško. Ne glede na ceno! Povsod in zmerom!
Resnica je progresivna! In nekaj le resnice je tudi v Priest-levevem „Nevarnem ovinku“.
In še kratkba vsebina „Nevarnega ovinka“:
Tema. Strel. Krik. Luči se prižgo. Pri gostiteljici Fredi so pisateljica Mockridgeva, gospodična Ohven in Predina svakinja Betty "poslušale v radiu slušno igro. O tem se tudi pogovarjajo la čas, ko so Fredi n mož Robert, Predin brat in Bett vn mož iGortlon; Sin Charles Stanton pri poslovnem pogovoru, kajti vsi trije so direktorji založniškega podjetja. Ko se priključijo damam, 'se pogovor o resnici in laži nadaljuje, dokler ga ne prekine Freda. Na mizo prinese tobačnico, za katero Ohven trdi, da jo je videla pri Martinu, Robertovem bratu, ki se je pred letom dni usLrelil zaradi 500 fuaulovf, ki jih fe ukradel podjetju, kot vsi 'mislijo. Rpbert hoče zvedeti resnico in drug za drugim se začno razkrivali. Freda prizna, da je sama nesla tobačnico Martinu prav listi večer, ko s-e je ustrelil. Tudi Ohven mora priznati, da je bila še pozneje
Scena zu 1. in 3. dejanje delavske drame Toneta Čufarja «Polom«
kot Freda pri Martinu in sicer prav zavoljo tistih pogrešanjih 500 funtov. Toda nad intimno družbo sorodnikov in prijateljev . bedi kot slaba vest opravljiva pisateljica Mockridgeva. Sel.e ko ta odide in na odločno zahtevo Roberta, da se „razprava“ nadaljuje, se niti počasi razpredajo. Tega pa ne prenese Betty, ki histerično zahteva, da z Gordonom odideta. Z njima odide tudi Stanton. Ko ostanejo Rfobert, Freda in Ohven sami, Freda izda, da že dalj Časa ve, da je Ohven zaljubljena v Roberta, Ohven pa se izpove, da se muči ves čas zavoljo tega, ker inisli, da je R.ohert vzel onih 500 funtov, kot je sumil tudi Martin in mu namigaval Stanton. Robert pa pove, da je Stanton njemu dejal, da ga je vzel Martin. Vsi osumijo Stantona, da je on sam vzel denar in, ker se Robert hoče prepričati, pokliče Stantona in Gordona nazaj. Stanton pod težo okolnlosti prizna, da je tat, kar povzroči j>ri Fredi in Gordonu veliko ogorčenje. Stanton izdg, da je bila Freda zaljubljena v Martina, in Freda mora priznati, da je imela razmerje ž Martinom še preden se je poročila z Robertom, pa tudi pozneje. 'Ob tem pa se oglasi ljubosumnost mladega Gordona. ki je imel z Martinom homoseksualne odnose. Osebni očitki med Frcdo in Gordonom privedejo do izbruha, v katerem Gordon prizna, da mu Martin ni bil samo prijatelj, temveč tudi edini človek,'ki ga je imel radi. V tem nepričakovano pride Betty, ki v slutnji, da govore o njej, ni strpela doma. Zve vso resnico o Stantonii, ki ga imajo vsi za krivca Martinove smrti. Gordonov dejanski napad na Stantona prepreči Ohven, ki se izpove, da je v nesreči ustrelila Martina, ker je bil pod vplivom zaužitega opija in je napol blazen zahteval od nje nemogoče stvari. Stanton nad tem ni presenečen, ker jo imel dokaze za to, molčal pa je, ker do Ohven 'goji lihe simpatije, Čeprav ve za njeno nagnjenje do Roberta. Ohven se je po lisli poči hotela zaupati prav Stantonu, toda v njegovi vili je 'našla pri njem Betty. Betty mizna svoje razmerje s Stantonom čeprav pi ljubezni med njima. Edino Stanton jo je obravnaval kot žensko vsi	drugi pa so	jo imeli	za otroka. Zakoln z Gordonom pa	ji jo
bil	samo muka,	prevara	in pretveza. Stanton je	5(X)	funtov	vzel
zato, da je z njimi kupil darila za Betty. Končno prizna tudi Robert, da je oboževal Betty, ki je zato sicer vedela, eni ji pa bilo mar. Robert je zvedel resnico, ki jo je hotel. 'Stantonu da. vedeti naj takoj odide, za njim gresta tudi Gordon in Betty. Razočaran nad nemoralnim bratom in svojo ženo, ki sta ga skupaj varala, nad svojim poslovnim prijateljem, nad svojim degeneriranim svakom in njegovo ženo brez moči, da bi še naslonil na' ponujeno ljubezen Ohven, nehoteno morilke Mariina, razočaran ¡nad svojimi iluzijami, Robert steče v spalnico in se ustreli...
Tema. Strel.	Krik. In	vse se spet razvija kot	od	Začetka,	vse
rlo	prizora s tobačnico,	ki ga v trenutku, ko	bi	moralo	biti
zastavljejno usodno vprašanje prekine melodija šlagerja iz radia ,,Mar se ne bi o tem pogovorili“?
Mar se ne bi o tem pogovorili!? To je vse dragi obiskovalci, kar vam lahko svetujem. Pogovoriti se je treba o tem! Ne belile si glave, kaj je Priestley hotel s tem zaključkom svoje ligre. l.ahko sle poslušali prejšnjo radijsko igro, lahko ste zvedeli resnico o teh ljudeh na odru in kam bi jih lahko pripeljala, če bi tako
Prizor iz 2. slike pravljične igre »Trnuljčica«.
vneto brodljali po njej. Toda kljub tej resnici bodo lahko živeli še naprej v laži, pretvezah, utvarah in iluzijah in bodo nekoč morda srečni ljudje.
Mar se ne bi o tem pogovorili? Toda čim se začnemo pogovarjali o tem, se moramo pogovarjati o resnici. To pa ni lahko! Vsaj za vse ne.
Režiser
SODOBNO ANGLEŠKO GLEDALIŠČE
Ne samo pri nas, tudi v Angliji je občutilo gledališče težko posledice druge svetovne vojne, ki je zatrla nekdanjo razbohotenost londonskih in drugih gledališč. Obramba ih eksistenca sta potisnili vse drugo ob stran. Čeprav se je ta premor dolgo poznal na vseh toriščih kulturnega dela, je vendar prinesel angleškemu gledališču preporod. Štiriletni zastoj je imel tudi svojo tvorno stran. Gledališčniki so imeli čas in priložnost razmisliti o pravilnem in nepravilnem v dosedanjem gledališkem oblikovanju. Občutili so, da je v angleškem gledališču nekaj zatohlega, konzervativnega, šablonskega, da tu ne pridejo iz kalupov oboževanja in navdušenja. Prišli so do spoznanja, da jih je življenje prehitelo in ni njihovo gledališče ni več ogledalo življenja, temveč le togo in vselej na isti točki fiksirano oboževanje staromodnega prikazovanja velikih mojstrov. Nikjer lirike, nikjer ekspirimenla, nikjer krute a nujne resničnosti. Zastoj v drugi svetovni vojni je na široko razpihal, angleško gledališče in ga izvetril vsega togega in starega. Prinesel je preporod. Po vojni so mladi gledališki delavci z veliko vnemo dvignili gledališče, grajeno na novih osnovah, tako visoko, da lahko gokorimo o novi dobi angleške gledališče zgodovine. Način predvojne režije je izginil. Rogata je postala izbira domačih novitet. Pojavila so sc eksperimentalna gledališča, ki so oživila poetično dramo. Danes ima že samo London približno 35 gledališč. In kje so še vsa ostala mesta!
Poučno je dejstvo, da je v Angliji tudi ogromno število amaterskih odrov. Gledališča sô v večjih tovarnah, podjetjih, na vseh šolah, kjer je gledališka predstava pravi praznik.
Angleško gledališče tudi ni moglo biti po vojni v zadregi za domača dela. Do leta 1950 je še živel in ustvarjal veliki Bernard Shaw, ki je Lik pred smrtjo presenetil s tremi deli. Bogato zalagajo gledališče še tile: J. B. Priestley, „škotski Shaw“ James Bridie, N. Coward, Fr. Lonsdale. W. Somerset Maugham, Emlyn Willams, P. V. Carrol in S. O’Casey.
Toda če hočemo govoriLi o sodobni moderni angleški dramatiki, moramo omeniti predvsem dva najvidnejša predstavnika. To sta Christopher Fry in T. S. Eliot. Eliotovo dramo „The Coctail Party“ so igrali celo sezono brez prestanka in prav tako uspešno je prepotovala Evropo in Ameriko. Christopher Fry-ja „Gospa ne bo gorela“ pa je prišla že celo k nam in je letos na sporedu Mestnega gledališča v Ljubljani. Tudi med mlajšimi dramatiki je zagotovljena bodočnost angleškemu gledališču. Tercnce Rattigan je s svo-ini deli „Browningova verzija“, „Zadeva Winslow“, „Globoko sinje morje“ osvojil gledališča po vsem kulturnem svetu. Dalje še Peter Ustinov („Ljubezen štirih polkovnikov“), ki prav pridno zalaga zakladnico angleške dramske literature.
Pravkar piše svojo petnajsto odrsko delo (o, suša slovenska!) In še Graham Green, ki ga mi poznamo le kot pisca filmskih scenarijev, je močna osebnost moderne angleške dramatike. Njegova „Dnevna soba" sodi po mnenju kritikov med najboljše stvaritve angleške klasične in moderne dramske literature sploh.
Prizor iz delavske dramr T. Čufarja: »Polom«.
Povsod na svetu imajo gledališča svoj kratek odmor med sezonami!.. /Ja Anglijo pa lahko trdimo, di nična gledališča ne 'poznajo oddiha. Predstave so čez vse |>oletje. Naj navedem samo tradicionalni Shakespeare festival v Straliordu, festival v Edin-burghu in drugje. Poleg vsega tega pa še številna gostovanja v Evropi in Ameriki.
Po tem kratkem pregledu lahko rečemo, da Anglija še vedno in morda še vse boli opravičuje čast, biti domovina velikega Sha. kespeara, Shawa in drugih.
Veliko voljo gledaliških ljudi zna ceniti tudi vlada, ki podpira to plemenito prizadevanje.
Mi pa sc zamislimo vsaj ob tem, da je v povojnih letih izšlo v Angliji približno 70 izvirnih dramskih del — in si zraven na Ulitem želimo, da bi jih bilo pri nas Vsaj četrt toliko!
IN J. B. PRISTLEY
Naš stari prijatelj! Pri Slovencih si je že pred leti pridobil potni list (M. G. Ljubljana), svoj prostor pa ima že tudi v našem gledališču na Jesenicah. Kdo se ne spominja njegovega „Inšpektorja na obisku“I Z „Nevarnim ovinkom“ pa prihaja že drugič na naš oder. Ta čas se je naš stari prijatelj res že malo; postaral,, saj je lani 13. septembra praznoval svojo 60-letnico. Naj se šo mi, čeprav malo zakasnelo, pridružimo vsem, ki imajo gledališče radi, in čestitamo v en glas: „Mojster Priestley, še na mnoga leta! In napišite nam še kaj!“ Da smemo gledati v Priestleyu res našega prijatelja, nam je sam takole povedal:
„Nisem prijatelj velemestnega gledališkega sveta, zoperni so mi njegovi puhli priskledniki in misteriozni finančniki s svojimi frazami „nocoj si bila očarljiva, dragica“ in podobnimi nesmisli. Ljubim bistvo gledališča in zares bi bil najsrečnejši, če bi pisal za kako skromno gledališko družino, v nrav tako skromnem mestu, da bi le našel vsaj približno zadovoljive igralce in ne preveč) topo publiko.“
2e samo te besede so dovolj, da mu damo častno mesto v naši sredi. Zalo ga tudi tako radi igramo. Ne rečem, da se no bi kdo lahko ob njem tudi obregnil, češ da ne priznava naših revolucionarnih idej, toda tudi na to lahko odgovorimo. Priestley je znan levičar v angleški politiki, a vendar je precej nezaupljiv do najnovejših ideologij. Sam pravi, da ni pristaš komunističnega materializma. Vendar ga moramo razumeti. Pokazal je veliko volje do novih spoznanj, in sam potoval v Sovjetski) zvezo ter pokazal velik interes za sovjetske probleme. Ge pa je bil v nekaterih stvareh nekoliko razočaran, ko se je vrnil iz Sovjetske zveze, ga pa tudi ne smemo obsojati. O togosti sovjetske povojne umetnosti itak mi sami vemo, dii ni mogla navdušiti človeka, kot le širokogrudni in odkritosrčni Priestley. Prepričan pa sem, če je količkaj objektivno informiran o naši stvarnosti in prizadevanju, da je od srca rekel na mednarodnem kongresu UNESCO, da mu je naša država simpatična. Mi ne bomo zahtevali od njega, da sprejme našo ideologijo, ker vemo, da v svoji osnovni človečnosti, poštenosti in resnicoljubju zasluži, di mu odpremo zastore naših odrov Njegova umetnost je tako zdrava in tvorna, da si lahko samo želimo nekoga, ki bi bil vsaj pol Priestlcy-a. (... nekoga, ki bi bil vsaj pol tolikšen kot Cankar.)
In še nekaj besed o Priestleyevem življenju in delu. Hodil se je 13. septembra 181)4 v Bradfordu (Yordsiiire) kol sin učitelja. Študiral je v Cambridgeu. Svoje pisateljsko delovanje je začel najprej kot gledališki kritik, pozneje pa je začel pisati eseje in romane. Pri nas imamo v prevodu „Dobre tovariše“, „Pojo naj ljudje“, in „Zatemnitev v Gretleyu“. Napisal je izčrpne eseje: Umetnost, Norci in filozofija, Angleški komični značaji, Angleški roman, Angleški humor. Po letu 1930 pa sc je posvetil skoro izključno dramatiki. Število njegovih dram je tolikšno, da bom navedel le nekaj važnejših in nam delno že znanih: „Inšpektor na obisku“, „Prišli so pred neko mesto“, „Nevarni ovinek“, Gas in Conwayevi“, „Tukaj sem že bil“, „Ko bova poročena“, „john-

Tone Čufar: »Polom«. — Slava Marošcvičeva v \logi Olge in Franjo Štibilj v vlogi upravnika Hruma.
sou proti Jordanu“, „Poletni sen“’, „Ever Since Paradise“, „Ne-gnojev grm“, „Eden End“, „Howe is To morrow“ itd.
V	teh delih slika večinoma življenje angleškega malomeščana. ki ga osvetljuje z močno socialno zainteresiranostjo in zelo kritično. V vseh svojih delih je Priestley kljub aktualnosti nekaj pesnika. Najbolj pa se je posvetil filozofskemu problemu časa in to v svojih treh delih: „Nevarni ovinek“, „Cas in Conwayevi“, „Tukaj sem že bil“. Sam pravi, da izhaja iz filozofskih razprav ,1. \V. Dimna (Eksperimenti o času). S temi deli v Angliji dolgo časa ni uspel. V njih je nasprotnik radonalistično-mehanističnega svetovnega nazora m raje sega že v rahlo metafizično sfero, ki pa jo zna s krepko roko obravnavali.
Centralni problem 'je Cas. Kaj vse se v času lahko zgodi, česar nobena še tako „odkrita“ resnica ne zmore v trenutku. Cas je glavno gibalo, ki razjeda in obenem tvori. Da bi (¡voje misli čim nazorneje dopovedal, sc poslužuje virtuoznih dramaturških zgradb, ki niso „triki“, kot 'bi jo nekateri radi označili, leimvetfi neprecenljiva dragocenost in pretresljivost v njegovih delih.
V	„Nevarnem ovinku“ je zgradil dramaturški okvir tako. da na videz igralci predvajajo publiki radijsko slušno igro. Vendar je bistvena le asociacija, ki jo lahko človek dobi ob nekem spoznanju in se na podlagi nje sam poglobi v svoj .svet in ga razgali. Slišal je resnico, pa si je ne upa več priznati, če je to res resnica. Konec potolaži publiko, da je nevarni ovinek mimo, toda ljudje zapuščajo dvorano z bojaznijo, kako si bodo priznali resnico, kadar bodo sami prišli do nevarnega ovinka.
Priestleyevi ljudje so vseh vrst, a skromni. Eni žive v svojih iluzijah in Priestley jih pusti v njih živeti, ker niso .slabi ljudje. Le premalo samostojni so in premalo zaznavajo. Nemara so zato bolj srečni. Kdo pa je sploh res srečlen? Ce ni sreča vselej le nekaj iluzije in del sreče?
„Mislim, da jo vsak od nas ustvarjen, da bi bil lahko srečen 1“ pravi Priestley.
Ljudje se motijo drug o drugem, zato s pravo resnico lahko ubijejo nekoga, ki je v svojih iluzijah sicer nebogljen, a nemara bolj srečen, kot tisti, ki si je v svesti, da je.
Kje je meja laži, polresnice in resnice? Se je zavedamo? Poznamo sočloveka? Poznamo sebe? In še in še! Sami problemi! Priestley si nikjer ne lasti pravice, da je on karkoli o teh problemih pojasnil. Toda postavil jih je ljudem s svarilom, naj razmišljajo o tem. To je živčna depresija nove generacije, to je „biti ali ne bili" moderne civilizacije.
In verjemimo Priestleyu, da piše za vse tudi za skromne odre — torej tudi za nas. Zalo vam dajemo „Nevarni ovinek“ v razmislek, da se l>osle skupaj z nami ob njem zamislili. Morda bomo v vseh nas odkrili še kaj? Morda Iste vi kaj v nas prezrli, ali mi v vas?
„Nevarni ovinek“ zahteva od nas in Vas napora.
Morda ne bo opremljen „z bleskom, aplavzom, slepilnim čarom slave in prevar, ker sem prepričan“ —• pravi Priestley „da to ni tisto, kar sili ljudi, da žrtvujejo svoje zdravje in življenje gledališču..
Stare Marijan
Izdaja Mestno gledališče Jesenice. — Predstavnik: Oblak Alfonz. — Uredil: Bojan Čebulj. — Tiska Gorenjski tisk Kranj. — Naklada 200 izvodov.