Drugačne razmere kot na robu mesta
Skuplna raziskovalcev na VlšJI šoll za socialne delavceje naredila razlskavo o žlvljenjskih razmerah In družbenem položaju starejšth občanov LJubljane. PosebeJ so prlkazanl tudi podatkl za občlno Ljubljana Center. ¦
Center je edina občina s pov-sem mestnim značajem, kar se odraža tudi na strukturi in živ-ljeiyskem položaju občanov, sta-rih nad 64 let. Za Ljubljano v ce-loti pa tudi za občino Center ve-]ja, da je njena populacya »sta-ra«, tj. da je med prebivalci več kot 10 odstotkov. Jjudi, starih 65 let in več. V občini Center je teh celo blizu 19 odstotkov, kar je po vseh merilih zelo veliko. Večino te populacije sestavljajo ženske, ki jih je dve tretjini, podobno kot v drugih občinah.
Nekaj manj kot polovica cek>t-ne starejše populacije sestavljajo poročeni občani, večina drugih pa so ovdoveli. Vdov je precej več kot vdovcev. Za občino Cen-ter pa je še posebno značilen raz-meroma visok odstotek samskih (18%), tj. občanov, ki niso bili po-ročeni.
Druga posebnost je, da imajo starejši krajani v Centru med vsemi Ijubljanskimi občinami najboljšo izobrazbeno strukturo. Blizu 40 odstotkov teh občanov ima več kot osnovno šolo. Največ je delovnih upokojencev (76%), saj ni kmetov, pa tudi gospodinj je nekaj maiy. Prevladiyejo upo-kojenci z delovno dobo nad 30 let, medtem ko jih je v drugih občinah precej s krajšim delov-1 nim stažem. Ugodni izobrazbeni strukturi ustreza tudi dobra po-klicna: kar 38 odstotkov je stro-kovnih in vodstvenih delavcev
(povprečje za Loubjjano je 20 od-stotkov).
Zelo pomembno je vedeti, s kom živijo starejši občani in koli-ko je samih. Občina Center se od drugih razlikuje po tem, da je tu razmeroma malo občanov, ki žive s svojimi otroki oziroma pri iyih (18%), v drugih občinah jih je več, npr. v Šiški kar 37 odstot-kov. Skoraj polovica jih živi z za-koncem (46%), 25 odstotkov je samih. Ker je več občanov, ki ni-majo svojih otrok, jih je tudi več, ki so v primeru potrebe odvisni od drugih ljudi ali, od socialnih služb.
Posebnost občine Center so tu-di slabše stanovanjske razmere starejših občanov. Več kot v dru-gih občinah' jih živi v večnad-stropnih hišah, v strnjeni mestni blokovni pozidavi, v višjih nad-stropjih, tudi brez dvigal. V obči-ni Moste-Polje živi v pritličju 67 odstotkov starejših občanov, v Centru le 24 odstotkov. V Centru jih je več kot drugod, ki imajo samo eno sobo (14 odstotkov), ali ki žive v najemniškem, ne lastni-škem stanovanju.
Komunalna opremljenost sta-novanj sicer ni najslabša, pa tudi ne najboljša. V občini Bežlgrad je npr. več občanov, ki imajo kopal-riico kot v občini Center. Telefon ima sicer 66 odstotkov anketira-nih, kar je nad Ijubljanskim pov-prečjem, a tudi tu poseka občino Center občina Bežigrad, kjer je čez 70 odstotkov starejših obCa-
nov, ki imajo telefon. Čeprav je najpogostejša centralna kurjava, ki ji slede klasične peči na trdo ali tekoče gorivo, je v tej občini precej stanovanj, kjer se ogrevajo z elektriko, več kot v drugih ob-činah.
Čeprav je večina občanov zado-voljnih s stanovanji, jih je v Cen-tru v primeijavi z drugimi obči-nami največ, ki niso zadovoUni (13%). Očitna in nesporna pred-nost bivanja v Centru je pač le bližina različnih ustanov.
Zdravstveno statye je blizu ljubljanskega povprečja. Dobra četrtina občanov se počuti zdra-ve, 40 odstotkov je občasno bol-nih, nadaljnja slaba četrtina bol-nih in 8 odstotkov hudo bolnih. Več kot tri četrtine občanov ni-ma težav pri hoji_(77%)" a ta od-stotek je v drugih občinah višji. V Centru je več kot drugod takih občanov, ki so izjavili, da občas-no gredo k zdravniku in manj ta-kih, ki gredo le redko ali nikoli. Več jih je tudi, ki pravijo, da ne morejo več opravljati vsakdanjih opravil (16 odstotkov, povprečje za Loubljano 12 odstotkov).
To kaže, da je v Centru več bo-lehnih in bolnih kot v drugih ob-činah. Več kot v ostalih občinah jih je, ki so izjavili, da potrebiye-jo pomoč pri vsakdanjih opravi-lih (npr. pri pranju 36 odstotkov), pri kuhanju, pospravljanju, na-kupovanju. Dvajset odstotkov anketiranih (več kot v ostalih ob-činah) želi organizirano pomoč.
Omejen obseg tega prikaza ne dopušča, da bi opisali še druge značilnosti življenjskih razmer starejših občanov. Raziskovalnp poročilo pa je na razpolago na Višji šoli za socialne delavce.
Blaž Mesec