Katolški cerkveni Umi. T redili k: lir. *Wanez Ar^o^om fof/acar. , | ? .5, V Čete rti k i. Svečana. 1H49. Kratki pmiiisliki i z s. evangelij a z a n e d e I j o v s e p t u a g e z i-rni. Mat. 20, 1—16.) J^jfamen in nauk svetiga evangelija ud de-lavcov v vinogradu, kterih so eni cel dan, eni po več ur, eni pa le eno uro delali, in vender vsi enako plačilo prejeli, je po mislili svetiga Janeza Krizostoma to, de vse pride na božjo dobroto iu milost. po kteri pozneje poklicani ne bodo pogubljeni , temuč bodo neizrečeno veliko plačilo prejeli. Božjim naredbam, po kterih se Gospod usmili, kogar se hoče, in svoje milosti deli komur, kolikor in kader jih hoče, se ne sme nihče čuditi, še manj de bi se pritoževal nad njimi. Cela prilika kaže nar pred poklic vsih narodov k spoznanji resnice in v božje kraljestvo, nar poprej izraelskiga, pozneje pa vsih družili narodov, cniga za drugim. Dalje pa pomeni ta prilika poklic vsakiga kristjana posebej o različnim času njegoviga življenja. Sploh govoriti je res, de je vsak človek, posebno pa vsak kristjan na delo božje poklican, ali saj povabljen, tode več jih je, kterim za ta poklic ni mar, in kakor bi nič ne imeli opraviti, na tergu, to je na tem svetu brez dela stoje. Xa vprašanje gospodarjevo: „Zakaj stojite tukej brez dela?" so odgovorili uni v svetim evangelii: rzato, ker nas ni nihče najel". Dninar, kteri si mora vsaki dan proti svoj kruh zaslužiti, ne govori in ne dela tako, temuč se gre sam ponujat, gre sam dela iskat. Lnim se jc tožilo dela iskati, ter so rajši brez dela stali. Tako delajo tudi marskteri kristjani, kteri delo božje, to je skerb za svoje zveličanje od dne do dne odkladajo, in vedno čakajo, kdaj bo Hog prišel, in jih bo morebiti s silo na delo prignal. In, o prečudna dobrota in milost božja do nas neukretnih grešnikov! On zares pride, in po svoji skrivni modrosti iu ljubezni s posebno mogočno gnado nektere pred, nektere pozneje poklice, in jih tako rekoč za seboj potegne na delo v v inograd njih zanemarjene neumerjoče duše. - Po mislih svetiga I licroniina so z j u t r a j z g o d a j poklic a n i tisti, kteri so že v maternim telesi posvečeni, kakor Samuel, Jeremija, Janez Kcrstnik, zakaj oni smejo reči: ..Od rojstne ure si me vzel v svoje naročje, od materniga telesa si bil ti moj Bog in moj Gospod". (Psalm. 21,11.) Življenje svetnikov božjih nam skaže veliko tacili duš, ktere so bile tako že v svojim rojstvu v sveto, pobožno živ Ijenjc poklicane. Kteri so bili tretjo uro poklicani, so tisti, kteri že v svoji mladosti, de le k pameti pridejo, začno zvesto Bogu služiti. Ob šesti uri poklicani so tisti, kteri že odrašeni v moški starosti delo Gospodovo nase vzamejo. Deveta ura pomeni stare ljudi, in enajsta ura tiste, kteri so v terdi starosti, ali pa celo na smertni postelji z božjo milostjo obiskani, kterih nam sveti evangeli le eniga, namreč razbojnika z Jczusam vred križaniga imenuje. Tu je pae vesela resnica za grešnika. ktera ga prepriča, de Bog noče njegoviga pogubljenja, ampak le njegovo spokorjenje, ker pravi po preroku : ..Pregreha hudobniga mu ne bo škodvala. kteri dan koli se spreoberne od svoje hudobije". (Eceh. 33, 12.) Noben grešnik toraj, kteri se želi spokoriti. naj upanja ne zgubi. Pa vender naj se tudi noben na to ne zanaša, de ga bo Bog še prišel klicat, ker je grešnik božje klicanje morebiti že velikokrat preslišal: ampak misli naj si. de ga Bog morebiti ravno zdaj, ko to bere ali sliši brati, zadnjikrat kliče. in naj začne precej delali v vinogradu božjim za svoje spokorjenje in zveličanje. Naj se tudi noben grešnik na prihodnje čase iu leta ne zanaša, ker ne ve. ali j i 11 bo doživel ali ne. Gotovo je. de je marsikterimu. če je tutli še mlad. zadnja ura njegoviga dneva, to je njegoviga življenja na svetu že blizo: gorje mu. če to zadnjo uro ne gre delat v vinograd svojiga Gospoda ! Kar nas mora pa v gorečnosti in pridnosti pri našim delu posebno v nemati, in nas s serčnim upanjem napolnovati je resnica, ktero Jezus v ravno tem evangelii izreče, ker nam pove. de, ko seje bil večer sturil, in je gospodar rekel hlapcu delavce plačati, no tisti, kteri so le nekaj časa delali, ravno tako plačani bili. kakor oni. kteri so težo in vročino celiga dneva nosili. — Ce po tem takim kak grešnik d.insi začne pokoro delati, in jo morebiti le iu-kaj dni resnično dela. po tem pa srečno in sveto umerje. bo pri Bogu dobil ravno ti*to plačilo. kakor uni. kteri so ze zdavnaj, morebiti že od svoje mladoMi vedno lepo in bogaboječe živeli, in bodo še le čez dalj časa plačilo dosegli. L zrok tega je to. kakor uči sveti Gregor. ker to plačilo sploh pomeni neboko kraljestvo, in ker jc nebeško kraljestvo dar dohrotljiviga in usmiljeniga Boga . kteri nebesa da tiMim. kteri so malo. kakor tistim, kteri so dolgo cavi delali. Nebesa namreč, ktere nam Bog hoče dali. ni^o toliko plačilo za naš trud. kakor nezaslužena . neskončno velika gnada in milost. Poglavni name?*, kteriga je Zvclicar imel. ko je to priliko povedal, jc bil gotovo ljudem, kteri se že pozno v službo božjo podajo. serčnost dati. une pa. kteri ze dalj časa Bogu služijo, v ponižnosti ohraniti. l ili naj z gorečnostjo, s pokorjenjem in z ljubeznijo uadomestujejo. kar jim pri dolgosti časa manka. ti pa naj se ne povikšujejo. in naj v svoji pobožnosti nikar ne prijen jujejo. ker jc vsak dolžan svoje delo po svojim poklicu ravnati. Nihcer naj se ne povik^uje zavoljo svojiga dela . pa tudi ne zavoljo daljšiga časa . v kterim Bogu služi, ker ne moremo voditi, kakšno sodbo bo naš sodnik nad našim delam sklenil. On sam. ki nas je v svoj vinograd najel. on sam ima pravico naše delo po vrednosti ceniti. Potočnik. Oglas škofov Priniorsko-Krajnske cerkvene okrajne v Ilirskim kraljestvu pri Avstriauskim ustavavnim deržavnim zboru v Kromeriži. Posloveni! J. Vole. Visoki deržavni zbor! (Kor.ee.) VIII. Ne le ohranitve zgor imenovanima cer-kveniga premoženja, nad kteriga celoto naj >i deržava že čuje, ampak tudi prosto in štiftanju per-merno oskerbljevanje posameznim ce kvam in štif-tcngani dotičniga premoženja, ktero oskerbljevanje je bilo dosihmal s tolikanj sitnim . premoženju bolj škodljivim ko pridovnim praznim delam , prerajtova-njem in zarajtovanjem sklenjeno, to tedej je. kar cerkev po svojih postavah škofu in cerkvenim pred-nikam perlastuje brez odrivanja tistih. ki do tega kako pravico skazati zamorejo: zakaj cerkveno premoženje ni le samo cerkvi prav lastno. kteriga oskerbljevati in obračati ravno tako pravico ima. kakoršno vsakteri drugi človek, svoje premoženje oskerbljevati in obračati, imeti mora. ampak jc tudi prav samo za cerkvene potrebe, in sploh za cerkvene namene dano. kteri niso vender nikomur bolj znani. in mu ne morejo bolj per sercu biti. kakor ravno škofu. kteri se brez posebniga odgovora pred Bogam ne more nikoli nemarljivo tlo rase svoje cerkve zaderžati. — Naj bo tedaj oskerbljevanje premoženja posameznih cerkva in štifieng dosihmalnimu zavirovnimu vteku deržavne vladije odvzeto, ktera naj le samo nad zviruim premoženjem čuje. nasproti pa tudi ne sme src nje m po kmetih . ki iz nevednosti po navadi svojoglavno rav-najo. motljiv vtek dovoljen biti. ampak prosto oskerbljevanje in štiftanju permerno obračanje cerkvenima premoženja naj bo škofu in od njega postavljenim namestnikam s perstopam teh, ki tlo tega kako pravico imajo, po cerkvenih postavah prepušeno: ker cerkev, čeravno brez hrambe, vender ni otrok v s vi »j i 11 preti post a vije n i 11. K cerkvenimi! premoženju pa tudi gre verna denarnica, ker se je iz premoženja vzdignjenih množili kloštrov. cerkva, kapelic, enotnih dobrotšin (Bencfizien), duhovskih štifteng itd. ustavila . in še zmiram iz vmesnih dohodko\ praznili tlobrotšiu (dokler ni duhovna, de bi jih \ žival). kakor tudi druge gotove vsakoletne doneske iz cerkvenih dobrin prejema : zato je pa tudi bil per ustanovitvi verne denarnice škofam popolni vpogled v ravnanje z njo zagotovljen, todc potem nikoli dodeljen. Čeravno bi scdajni čas morile nar manj perpraven biti utegnil od deržavne vladije premoženje verne dena -niče ko očitno cerkveno dobrino nazaj tirjati. t. r ga v cerk\i lastno oskerbljevanje vzeti, bo visoki deržavni zbor vender pravico cerkve spoznal. s ktero že zdej tirja, de bi se ji dalo pregledati, v kakošnim stanu je premoženje verne denarnice, s kterimi dolžnostmi je po štiftanji obteženo, in kako se z njim ravna, enako tudi liočc pogled v denarnico veči h šol, ker se je iz premoženja nekdaj tukej obstoječiga Jez vito vskiga reda in iz družili du-hovskih štifteng pcrčelakteri je bil del premoženja vzdignjenih bratovšin odločen, vse to tolikanj bolj hoče, ker po tem od visociga ministerstva očitne ucitve oznanjenim iiačertu šolskih reci v Avstrii g. (t»(5 vera , ktero kdo spozna (izjema je le samo per učenikih bogoslovsiva ali desete šole), nikogar ne zaderzuje učivno službo v šolah prevzeti: toraj je enja od strani cerkve potrebna, de ne bo tje kak nekatolčan . ko bi učivno službo v večih šolah dobiti utegnil, iz denarnic katolške cerkve plačevali, kar iii si kdo od nje ravno tako malo misliti mogel. kakor bi tudi ona tega dovoliti nikdar ne mogla. IX. Ce se pa po rečenim še ne da opravičiti, de je deržava oskerbljevanje iz enostransko vzetih cerkvenih dobrin narejene verne denarnice na >c potegnila, koliko manj se da razumeti, kako si je deržava mogla v imenu verne denarnice (ktera je po vzetih klošterskih grajšinah z njimi sklenjeno farno patronstvo prijela, potem po zidanji toliko novih cerkva in farovžev. in po odaritvi dušnih oskcrbnikov na vnovo narejenih larali in podfarah patronstvo do njih vnovo perdobila), pravice do patronstva polastiti, ter duhovne za vse une oskcr-hije (kuracije) voliti, ko vender t <• patronstvo z \MMi svojimi pravicami in težami le verni denarnici, ki je cerkvena dobrina, gre. po tem takim bi bila moi^la velivna pravica, ali veliko več svobodno po-deljenje teh duhovskih vžitkov že odpervenja le samo škofu v školii perlastena biti. ko so pa vender po postavi 7. Kimovca 18 48 podložuost zemljiškim ali griiiitnim gosposkam, in varsko-gosposknc zadeve z vsinti te zadeve obravnavnimi postavami, kakor tudi vsi iz zemljiško-ali gruntno-gosposkniga nadposcstva, in iz dese-tinskiga, varskiga in zavctniškiga gospostva izvirajoči. in dosihmal od zemljiških posestev ali od posestnikov plačevani. v srovini, tlaki in denarjih obstoječi davki vzdignjeni: zato pa tudi grajšine verne denarnice, kakor tudi grajšine družili posestnikov . s kterimi grajšinami je patronstvo združeno, per tako veliki zgubi svojih perhodkov ne bojo več mogle patronskih naložb še dalje odrajtovati, in ravno zato bo v tej reči druge vravnavc treba, po kteri se bojo dosihmal patrouam nepcrstojno naloženi potroški, ki so jih za zidanje skladati mogli, odvzeli, in to toliko bolj, ker ta za patrone in zem-Ijiske gosposke grozno stiskajoča naredba . de morajo k zidan iu cerkva. farovžev in šol skladati, dosihmal le še samo v Avstrii obvelja, in je nare-janju in ohranjenju unili poslopij močno zaderžna. Kakor so si stanovi Krajnskiga vojvodstva že več let s ponovljenimi prošnjami za popolno vzdigo te naredbe perzadevali, tako mora tudi cerkev sama v prid potrebnih poslopij za katolško službo božjo, kterili poslopij narejanje je na tem potu skladanja povsod le na zaderžke zadevalo, in velikokrat ni doželjenc speljave doseglo, potlej tudi v prid verne denarnice. ki jc za take zidanja veliko plačevala, popolno odvernitev dosihmalue imenovane naredi »•. in vpeljavo druge bolj pravične in bolj permeriene postave za obranjenje in narejanje teh le k pridu farnih srenj obstoječih poslopij tolikanj bolj vo>iti, de bo verna denarnica svojim drugim . na nji lezi-jočim. že tako velikim potrebam v prihodnje ložej kakor dosihmal zadostovati mogla: ker bo p<;*!c«!-njič vender le treba tudi v to misliti, kako bi »e za prave fajmeštre še zmirej le po IKK) goldinarjev na letu. za kaplane pa po gld. na letu določena prejemšina. in za oslabljene frijmostre le po milosti po 300 gl.I. na letu. p« nav«\di pa kakor za druge oslabljene duhovne !«• po 2ovedati, kratko pa dobro, kaj smo mi katolški kristjani svojimu Cesarju, posel)no zdaj po postavali dolžni, de bomo vedli dati cesarju, kar je ce-sarjeviga, kakor nam Jezus zapoveduje, ako hočemo Kristusovi biti, ne učenci zmote sveta. Vsi poznate bučelic (čibelic) veselo kardelo (ljudstvo), kako čedno in pridno se nosi. V sredi roja matica, bučelic kraljica, svoj tron ima. Krog nje delavne živo šumijo, letajo in nanašajo žlalit-niga blaga, voska in sterdi, de imajo same živeti ino tudi drugim kaj dati. Ako so bučclice ob svojo kraljico, je tudi njih kardelo per kraji. Klaverno lazijo ino matice jišejo. Če matice ni, v kratkim tudi bučelic ni. Lepa podoba kraljestva! Tako je neskončno moder Bog vsakimu kraljestvu tudi poglavarja dal, kralja ali cesarja, svojima namestnika v posvetnih rečeh, je mu postaval v sredi veličasten tron, ter ga na-nj namesto sebe posadil, svojim podložnim pravico spoznati, nedolžnost varovati, krivico ino hudobijo strahovati. varovati ljudi in premoženje, de se jim žaliga ne prigodi . pa tudi vsimii kraljestvu za pravo srečo sker-beti. To so velike, imenitne, pa tudi potrebne reči. za ktere Cesar skerbijo. Dokler cesarjev tron terdno stoji, Cesar črez svoje podložne kakor ovce milo. pa tudi pravično roko deržijo. vsi podložni cesarja za svojiga deželskiga očeta imajo, kakor dobri otroci vbogajo in lepo spoštujejo. vse cesarske postave, zapovedi kakor prepovedi zvesto, brez greha dopolnijo, tudi sreča po kraljestvi prebiva. je blaga in denarja zadosti, ino vsim se dobro godi. ki so pridni iu pošteni. Blagor lacimu kraljestvu ! - Začnejo pa hudobni ljudje Cesarju posvečen tron majati. Cesarja namestnika božjiga zaničvati. nepo-korni cesarske postave teptati, hočejo taki zapovedovati, kteri bi lepo \bogati imeli, per dežela-nah nobena pravica višej ne velja. naglo po takim djanji in zaderžauji kraljestvo svojo moč iu zvestobo zgubi. Ljudje se puntajo, kradejo ino ropajo, domači in postranski sovražniki se cesarstva lotijo, ter ga oskubijo. de je strah. Denarja ni, rokodelc strada, kmet oboža, in v kratkih mescih zgine premoženje ljudem, kteriga so si veliko let nabe-rali. Tako kraljestvo in pa človek na smertni postelji : vse ga zapuša. in poslednjič samo razpad.-, kakor je Kristus djal: ..Vsako kraljestvo, ktero je samo zoper se razdeleno, bo razdjano, in hiša bo padla na hišo". Luk. 11 , 17. Tako se godi, kar svet stoji; to vidimo ino si poskušamo. Za to moramo pa cesars"«;! tron, kteri je serce prave edinosti ino moči za celo cesarstvo, vselej kakor sveto reč v spodobni časti imeti, Cesarja od Boga po-stavljeniga poglavarja visoko poštvati; zakaj perva dolžnost katolčanov je: 1. Poštevanje in čast svojimu Cesarju, ki so namestnik kralja nebes in zemlje v deželskili rečeh, božji mazilenc, kakor nas sveta vera uči, rekoč: rBoga se bojite, kralja (cesarja) v časti imejte". Petr. 2, 17. rOd Boga je oblast, od nikodar drugod ; ino kteri oblast imajo, uči sv. Pavi, so od Boga postavljeni". Rim. 13, I. Ako pa hudobni ljudje k Vam pridejo, Vam črez svetliga Cesarja nespodobno govorijo ino gerde jezike iztegajo, ne potegnite z njimi, ter se spomnite, kako lepo Vas sv. Buli svari: „Moj sin! boj se Boga, in kralja (cesarja), spoštuj; ino ne druži se njih zaničvav-cam~. Prip. 24, 21. rTudi sodnikov, kteri so na mesti Boga, ne opravljaj-. III. Mojz. 22, 28. — Kakor otroci svojimu očetu smo dolžni tudi podložni, 2. Cesarju zaupati, de nam bojo pravico spoznali ino sklenili kar je prav. Že več ko šest sto let imamo Avstrijani cesarje iz slavne hiše Habs-purga, katerih imeniten stari oče bil je Rudolf L mogočen, pravičen ino pobožen mož. Veliko sovražnikov domačih in postranskih so premagali. v hudih časih so nas lepo vodili, de smo z božjo pomočjo vse srečno prestali in nam vse v dobro izšlo. Turke, kristjanov nekdajne kervave sovražnike so srečno iz naših krajev odgnali, ino nam sveto, pravo vero ohranili dosedajni Avstrije slavni cesarji poštene Ilahspurskc hiše. Ino poglejte, ravno letašno leto so nam cesar Ferdinand še veči pravice dovolili, svoje ljube podložne osvojbodili, Slovence \emcam kakor vse druge narode enako povzdignili, posebno pa kmetam butaro polajšati sklenili, jih stari oblasti domače (gruntne) gosposke iz-sncli, naj bi živeli bolj zadovoljno ino prosto kakor poprej. Ino kar so cesar Ferdinand I. dobrotno sklenili. so nam novi cesar Frane Jožef I. dopolniti obljubili. Mož besede so. lahko se zanesemo, de se bo vsim zgodilo. kar je prav. De pa na sveti ne mora biti brez težav. v nobenim kraljestvi brez davkov, to sami spoznamo. Xe poslušajmo torej zapeljivih podpihačev. kteri druziga nc^leštajo kakor mastne besede, z kterimi nas šuntajo zoper Cesarja ino deržavne pravice. Vsim ljudem po volji tudi Bog ne more storiti: pa bi tudi prav ne bilo, če bi se vsim po volji zgodilo. — (konec sietli i Zakonski zaderzki. Spisal Peter Hicinger. (Dalje.) 3. Kdo je postavil zakonske zaderž- ke? Ker je zakon že v začetku Bog sam postavil, in ga tudi po pervim grehu obveljati pustil, jc ravno s tem tudi on sam zaterdil zaderžke izvirajoče iz okolišin, ki so naturi in namenu zakona naravnost nasprot. Tako, ker se zakonska družba le s prostim dovoljenjem skleniti zamore, je po božji na-redbi od začetka vse to zaderžik bilo, kar tisto prostost opovira, postavim pomanjkanje pameti, posebna sila, posebin strah. Ker ima zakon od Boga postavljen namen, otroke za božje kraljestvo roditi in izrediti. jc s tem že tudi od začetka po božjim odločenji veljala telesne nezmožnosti za zakonsko dolžnost kakor zaderžik zakonski. — Kakor je bil Bog začetnik zakona, tako jc še daljej sam posebne postave dajal zastran zakonskih za-deržkov. Ko je neverstvo silo gospodovalo, je Bog Abrahama učil svojimu sinu Izaku ne dajati nevers-kc žene. Po Mojzesu je on Izraelcam več zapoved dal, kako si žen ne jemati prcblizo v rodu. ali izmed nevernikov. (3 Mojz. 18. 20.) Zastran neverskih žen jc bila prepoved tudi po prerokih večkrat ponovljena: in nasprot se hčere niso smele dajati nevernikam. V več rečeh je sicer Bog v stari zavezi pregledoval, in s človeško slabostjo poterp-Ijcnje imel. Jezus Kristus, začetnik nove zaveze, je tudi zakon k pravi vrednosti povzdignil, zatorej jc po-terdil postave popred dane. in popolno storil, kar je bilo nepopolniga. Zlasti je terdil on to, de zakon ob enim n«' more bili med več, kakor med dvema. enim možem in eno ženo. Drugo je pa on apo-steljnam in po njih prihodnjim cerkvenim pastirjem zročil, zavezati ali odvezali, dopustiti ali prepovedati v zakonskih rečeh, kakor bodo po razsvetljenji s. Duha dobro spoznali. Tedej je že s. Pavla beseda, de cerkveni pastirji ne jcmljo druge žene. de verni ne vlečejo z neverniki na enim zakonskim jarmu. (1. Tim. 3,2. — Tit. 1, 7. — 2. Kor. 6. 14.) Daljej terdi s. Ignaci marternik, de naj. kteri se snubijo, svojo zavezo le z dovoljenjem škofovim sklenejo. Zbora v Elviri in Novi (Vsareji I. 313 in 314 sta dala že posebne postave zastran zakona. Pozneje so bili marsikteri zakonski zaderžki po ukazih rimskih papežev, in po sklepih cerkvenih zborov razločeni. Zlasti v 4. Lataranskim in \ Tridentinskim zboru se najde več postav od za-deržkov bližniga znanstva po rodu ali po prejšnih zakonskih zavezah. in pa od šege. po kakošni je zakon skleniti. In se današnje dni sla papeža Pij VIII. in Gregor XVI. razsodila zakone katolčanov z neka-tolčani. — Tako tedej zdaj cerkev oblast ima, v zakonskih rečeh postave dajati: Tridentinski zbor tudi to terdi v 24. seji, 12 postavi. Ris je, de so večkrat tudi deželskipoglavarji ukaze v zakonskih rečeh dajali, vonder to je bilo nekaj le v podporo cerkve, nekaj le zastran tle-zelskih zadev zakona: in če daljej šlo, in seje cerkvi s takimi postavami le sila delala, in bilo potcrdiii. Pravi kristjan sicer tudi ve deželski postavi. krajin ali cesarju, pokoršino skazati: vonder per tem ne pozabi. de v zakonskih rečeh je dru-gej viši oblast. On ve dati cesarju, kar je cesarjevima. Bogu, kar je božjiga, in cerkvi, kar je cerkveniga. Današnje dni so že pa marsikteri v iicaiar pustili cerkev in njeno oblast per zakonskih zadcrzkih, in se deržc le na dcželsko postavo ali isejo le per deželski oblasti kako prejenjanje. To de veljalo ho zmirej le to: kdor ima oblast postavo »lati. tistiga postava tudi obveljati mora, in nihče drugi je neover/.e. in tisti sam zamore tudi le pri-ji-njali. a\o potrebe prejenjati. i ll.iljc >lc»li.» Zgodlic katolške eerkve. >ji-al Peter llicinger. (Dalje.) (.'asi pred Kristusam. Pripravljanje na Odrcšenika in njegovo cerkev. Otl začetka svetu 4INKI let pred Kristusam tlo nje^a rvjMva. W. Stan Judovskiga ljudstva o Kristusovim času. Bližali so se časi. ko so se imele božje obljube izpolniti. Judje so sami priložnost dali, de je bila kraljeva palica njih zarodu odvzeta, in ptujcu dana. Bilje prepir med dvema bratama, Ari-stohiilam in llirkanam zavoljo kraljeve oblasti, in en del je Rimljane v pomoč poklical. Ti so prišli, za njimi pa tudi podložnost pod pluje Gospostvo; llerodcz, po rodu Idumcjc, je 1. pr. Kr. kralj na Judovskim postal. O11 si je sicer na videz iskal Jude prikupiti, tempelj Jeruzalemski je ves prenovil: pa na drugi strani je narod in njegove postave bolj iu bolj zatiral, tle je tutli semtertje punt vzdigval. Po ilerodeževi smerti 1. 2 po Kristusu je bilo njegovo kraljestvo s privoljenjem Rimskiga cesarja Avgusta meti tremi sinovi tako razdeljeno, tle je Arhelaj dobil Indijo i.i Sama-rijo, Herode ž Galilejo, in Filip deželo unstran Jordana. Pa Arhelaj jc bil kmalo odstavljen, in na njegovo meMo ^o prišli Rimski oblastniki, meti k;e- rimi je bil Ponci Pila tu ž, 1. 28 po Kr. od cesarja Tiberija postavljen. Ob času, ko so se Judje iz sužnosti smeli po-verniti, jih je veliko na Babilonskim ostalo, kteri so se še daljej prot izhodu v Med i i inPer-zii razširili. V južni A rabi i so celo kralji Home-ričanov k judovski veri prestopili, 1. 100 pr. Kr. Ob času greškiga kralja Aleksandra Veliciga so se Judje vselili v Aleksandru in v drugih straneh Egipta in Afrike ali Libije: zavoljo kupčije in obertnosti so se razširili v Siri i in 31 ali Azii, in ob času cesarja Avgusta jih je najti na Greš k i m, v Rimu, in sploh po vsi m Rimskim cesarstvu. Za razločik od Judov v domači deželi so se imenovali Judje meti nar o tle razkropljeni; ostali so pa v zvezi z Jcruzaleniam, plačevali tlačijo k tempelj 11 u, spoznali tam viši tlu-liovšino, daritve tam opravljali, in na božjo pot tje hodili. Tako so se Judje v celo raznih razmerah zmirej svoje vere in svojiga naroda deržali. Dosti razkropljenih je domači jezik že celo pozabilo, in zatorej so se jim s. pisma v druge jezike, zlasti v greškiga in kaldejskiga, prestavile. Povsod po mestih so imeli tudi, kakor v domači deželi, svoje shotluice, kjer so se ob sabolah zbirali, in so se jim s. pisma razkladale. — To razkropljcnje med neverske narode je pa tudi storilo, tle so si semtertje, zlasti v Perzii in Egiptu, nekaj od ptujili ver in neverskiga modrijanstva prilastili, in s tem svojo vero oskrunili. — 3Ied nevernike razkropljeni Judje so imeli tudi svoj namen v božji roki. tle se je namreč po njih med drugimi na roti i spoznanje praviga Boga in upanje 31csija razširilo, in tle bi se bili potem Judje in neveruiki hitreji v eno cerkev Kristusovo združili. 31nogoteri izmeti neverni-kov so jeli tutli v ediniga praviga Boga verovati, se malikovav škili napačnost zderževati, taki so sc imenovali s p r e o b e r 11 j e n c i vrat, ker so tako rekoč per vratih 31ojzcsovc postave ostali. Nekteri so se pa tutli na ravnost 3Iojzcsovi postavi pod-vergli, in se obrezali tlali: imenovali so se spre-obcrnjenci pravice; navada je bila, o prestopu jih k c r š c v a t i. Judovsko ljudstvo je biio tako konec časov vse tirugač memo prejšnih dni, ko se je raji Izraelsko imenovalo. Bilo je v veri v ediniga praviga Boga močno uterjeno, tle ako je ravno semtertje kake pluje misli v se vzelo, vonder ni bilo nič več nagnjeno k mali kovanju: sploh se je postave 3Ioj-zesove terdo deržalo, in dočakovanjc 3Iesija kakor v bližnim času pridi jočiga je bilo v vsih ser-cih. Našle so se duše posebno čiste svetosti, in polne gorečiga hrepenjenja po obljubljenim Zveli-čarji. desiravno njih število ni bilo veliko, postavim Simeon, Ana, C a barija, Elizabeta, Marija itd. Per vsim tem pa je bilo vonder tudi veliko spačenosti med Judmi najti. En velik del izmed njih se je postave le po unanjim deržal, za notrejnjo pravičnost mu ni bilo mar; dosti svojih posebnih napačnih ali praznih zročil je postavi pri-deval, svete pisma po svoji misli razlagval; per vsim tem pa so ti le sebe pravične šteli, in druge zaničevali, imenovali so se Farizeji, to je, od drugih ločeni, izvoljeni, pobožni. Našli so se nekteri med njimi vonder bolj pravih misel, kakor X i k o d e m , G a m a 1 i e 1 itd. Xasprot farizejem so bili pa Saduceji, kterim na veri in postavi Mojzesovi ni bilo posebno ležeče, več jim je bilo mar za pozemeljsko zložnost in posvetno dobro življenje : dvomili so nad raznimi resnicami, ali jih celo tajili, postavim, de jc duša neumerjoča, de so angeli, de je na unim svetu kaj plačila ali štrafinge. Njih število ni bilo posebno veliko, še so bili pa drugi, ki so se od sveta ločeni v samoti deržali, in si za posebno ostro življenje prizadevali, desi-ravno je bilo v njih mislih marsikej presiljeno in napačno; hotli so čisto duhovski biti, in telesno popolnama zatreti. Najti je bilo laku v pušavah Indejskih krog mertviga morja, in pa v Egiptu; tam so se imenovali Eseji, tukej Terapevti (bo-guslužni). Sploh je pomniti, de veči del Judov si je Mesija le posvetniga veličastniga kralja mislil, kteri bi njih rod iz pluje oblasti rešil, in ga v mogočno čez vse narode povzdignjeno ljudstvo storil. Tudi med duhovšino Judovsko jih ni bilo obilno praviga duha: zlasti so viši duhovni bili dostikrat le vsiljeni: kakor so se namreč kteri deželski oblasti prikupili ali zamerili, so bi postavljeni ali odstavljeni, postavim A na z in Kajfcž. V sredi Judovske dežele so se bili Sam arija ni še ohdcržali, med ktcriiui pa iu med Judmi celo ni bilo nič družbe. Samarijani so bili sicer vero v eniga Boga, v božjo previdnost in v pri— h od nj iga Mesija sprejeli; terdili so pa samo bukve Mojzesove, in ker Judje jim niso pustili deležnosti per Jeruzalemskim tempeljnu. so silastin tempelj na hribu Garicim blizo Samarijc sozidali; pa tudi v svojih šegah iu navadah so se veliko od Judov razločili, ker se je njih zarod velik del iz nevernikov bil pričel. Vonder njih serca niso bile nepripravne Mesija sprejeti. i Dalje sledi, i Sc«l» j »ji ol»*ii* katolške eerkve. Spi>al Valentin Sežun. i Dalje.) XIII. Avstriansko cesarstvo. 6. Češko ali Penis k o kraljestvo. Zgodbe keršanske vere na Ves ki m. V 1. 874 pride Ccski vojvod Borcivoj ali Borcivog na dvor Moravskiga (Marskiga) kneza Svatopluka, in tu ga pridige sv. Metuda (Metodia). apostelna Slavjanov, toliko ginejo, de pusti svoje malike in kristjan postane, ravno to jc storilo 30 Borcivojevih mogočnikov. Sv. Metod jih je podučil, jim naložil velik post in jih potlej kcrstil. Oal jim je tudi mašnika seboj, dc bi jih v veri bolj poterdil. Tudi Borcivojcva žena sv. Ludmila se je bila spreobernila. Tako se jc bila keršanska vera na Ceskim perčela (I. 880). Ali neverni Čehi so se čez Borcivoja spuntali, ko jc hotel keršanstvo per njih vpeljati, in dober vojvod je mogel pobegniti proč: ravno tako se godi njegovimu nasledniku Stroiminu. Zdaj se nemški cesar Arnulf in init no-van Svatopluk za Borcivoja potegneta, in ta gospodari odslej na Ceskim do svoje smerti. Za njim sta gospodarila njegova sinova Spitigncv in Vrati-slav. Ali pervi je umeri že v I. 912 in drugi v I. 926. Tiga vdova, po imenu Dragomira. jc bila hei malikovavskiga vojvoda, in je bila pred poroko Vratislavu obl jubila kristjana postati. ali po poroki ni hotla nič od tiga slišati. Po smerti svojiga mo/a je že mislila sc vladarstva polastili, to dc kersan-ski Čehi si izvolijo sv. Ludmilo, vdovo Borcivoi« v«, j A gospodino in izroče nje tudi Vratislavova dva majhna sinova Vcnceslava (Vencelna, Vaelava) in Boleslava. To je Dragomiro zlo peklo, in je I .V Kimovca 927 svojo tašo sv. Ludmilo po dveh hu-dobnih služabnikih umorila. Zdaj je Oragouiira kakor terdovratna malikovavka deset let zoper kristjane divjala in njih cerkev podirala, posebno jc pregnala duhovne, ali keršansko vere vonder ie mogla, kakor je želela zatreti. Nje sin Vcnceslav je v tim času dorastil in vojvodstvo prevzel, izrc-jen od stare matere Ludmile namreč . ni on nobeniga dela večiga štel, kakor vero v Jezusa l\r,-stusa po vsi svoji deržavi razširiti in svoje podložne v tisti uterditi. Deset let je Veiieeslav srečno čez svoje Ijzdstvo gospodaril in mu bil zgled prav« keršanske svetosti. Ali njegova nckeršanska mati Oragomira nadraži svojiga ndajiga sina Boleslava. zoper Vcnceslava. Ko jc ta ravno po noči v molitvi bil, plane Boleslav s mečem nanj in ga umori (28. Kini. 936). Pa kakor se jc Bog z strelo maše val nad nevernim Oioskoram, kteri je bil svoj« hčer sv. Barbaro zavoljo keršanske vere umoril, tako seje tudi godilo hudobni materi Oragomiri zavoljo umorjenja sv. Vcnceslava; povest pravi. d. je bila ona potlej kakor Kore, Oatan in Abiron živa od zemlje požerta. Boleslav I. je zdaj do I. 967 gospodval: vedno se je kesal strašniga bratomora, in kersansko ver« po vsi moči podpiral. Po njegovi smerti so s«- bili neverniki še enkrat vzdignili zoper kristjane (I. 967J. ali njegov sin Boleslav II. Pobožni, jih je za vselej premagal, Dozdaj so bili kersanski Čehi v Regens-bursk. škofijo na Bavarskim perštcti, in so per božji službi več del svoj (slavjanski) jezik rabili. \a per/.adevanje Boleslava II. je bil Regensburški škof sv. Wolfgang (Volgang) Tebam lastno škofijo v Pragi pervolil in papež Benedikt VI. tisto s tim potcrdil, de bojo Cehi zanaprej božjo službo v la-tin>kim jeziku imeli (1. 1)73). Pervi Praski škof je lui IHtniar iz Saksonije: drugi sv. Adalberi. roka t Vb (od 1. 9,SI-997). tez 20 cerkva »ta bila Adalbcrt in Bolesla\ II. sozidala, tudi 2 kloscrn, ki sta bila perva na Češkim. Sv. Adalbcrt slovi iiidi na Ogerskim. ker je bil eden pervib ozua-novavcov keršanskc vere Madžaram. in na Poljskim . kjer je nevernikam sv. evangeli pridigval. je •m 23. .Malotravna 997 krono marternikov dosegel. Sigo, far mali ko vavs kili Prusov ga je bil blizo mesta Dancig z sulico prcbodil. - Vojvod Vrati-slav II. zvest pcrjatel iu podpora cesarja Henrika IV. v njegovih vednih vojskah, je bil od tiga iz hvaležnosti k vrednosti kralja povzdignjen 1. 10^6. Trierski škof sam je mogel na cesarjevo povelje v Prago iti, in Vratislava ko kralja maziliti. — Nar bolj slavni kralj Cehov iz Przcmisliške hiše je bil Otokar II. (1253—1278). Po smerti zadnjiga avstrianskiga vojvoda iz Babenberškc hiše. Friderika (I. 1246) se je bil Otokar II. še mladenč v nar bolj čverstih letih 7. .Malotravna 1252 z Fridcrikovo sestro Margareto, ki je bila vdova rimsko-nemškiga kralja Henrika in že 47 let stara, oženil, in tako je bila tudi Av-strianska dežela t ebam podložna postala. VI. 1254 je ta kralj peljal 60.000 vojakov vitezam Nemškiga reda (Oeutschc Ordcnsritter) zoper neverne Prusc na pomoč, je vzel veliko gradov nevernikov, kterih je zdaj dosti h keršanstvu perstopilo, v last, in ie ustanovil na Pruškim dve mesti, kterih eno je po sebi Kraljoviec (Konigsberg) in drugo po svojim svctvavcu in Golomovskim škofu Brunonu Brunova Gora (Braunsberg) imenoval. Ko je bil 1269 Clrik Sponheimski zadnji Koroški vojvod umeri, ste tudi Koroška in Krajnska dežela Oto-karju podložne postale. Zavoljo Stajerskiga so se pa Otokar in Ogerski kralj Bela IV:, Štefan V. in Ladislav IV. od 1. 1252—1272 hudo bojevali, na zadnje je štajersko Olokarju ostalo, ali koliko so mogli ljudje tistikrat terpeti! Oivji, še neverni Ku-manji so iz Ogerskiga perderli in ne starosti ne spolu perzanesli: v Mcdlinški cerkvi so bili 1500 ljudi sožgali: pa tudi Cehi, kadar so na Ogersko peršli. nič bolj bili niso. Otokar zdaj tako močan, je imel elo krono rimsko-nemških cesarjev na ponudbo (1. 1272) ali preslepljen od deželniga ključarja Andreja Bičana, jo je zavergel, kedar mu jo je bil Kolniški veliki škof in kurfiršt ponudil. Zdaj je bil Rudolf grof Habsburški za ccsarja izvoljen; Otokar poln zaupanja na svojo moč, ga noče spoznati, to in Rudolfovo tirjanje, de naj Avstriansko, Štajersko, Koroško in Krajnsko nazaj da. vname zopet dve hude vojske in Otokar zgubi v drugi per avstri-anskim mestu Laa svoje življenje. Z njegovim vnu-kam Venceslavam III. je Przemisliska kraljeva hiša na reškim jenjala, Konrad Potenstein je bil 4. Ve-likoscrpana 1306 tiga še le 1* let stariga kralja v Golomavcu umoril. (Dalje sledi.) Cerkvene novice. Rim. Kar so papež Pij IX. po svoji apostolski oblasti vse tiste, ki Njih dezelskimu gospostvu nasprotjejo, iz družbe katolške cerkve pahnili, se je serčnost poilložnikov Rimske deržave zlo vnela: zdej si upajo bolj očitno izreči, de ne želijo dru-jiga poglavarja imeti kakor papeža. Uni puntarji pa. zavoljo kterih so papež iz Rima bežali, z silo in hudim strahovanjein hite tiste ukrotiti, kteri se njih poveljem zoperstavijo. .Mislimo pa in nadjamo se, de ni več deleč tisti čas, de bodo Pij IX. spet ča-stito in slovesno v svoje poglavitno mesto Rim nazaj prišli, za kar cela katolška cerkev vedno k Jezusu, svojimu nevidnimu poglavarju moli. Francozko. Nobena deržava toliko misijonarjev v ptuje dežele med nevemike ne razpošlje, kakor Francozka. Pred tremi mesci je šlo iz Mar-selja 23 oznanovavcov sv. evangelija v Nov-Or-leans. Iz seminištva se je pet duhovnov v Singa-pur in iz družbe sv. Duha 18 duhovnov pozneje v mnoge kraje odpeljalo. Angleško. Katolška vera na Angleškim še zmirej veselo raste. Cerkev za cerkvijo se ondi vzdigujc. Tako je bila undan v Turehamu nova cerkev posvečena, ktero je neka gospa, E1 i z a b e t a D al t on, na svoje lastne stroške sozidala. — Ene dn: pozneje je bila druga cerkev v Salisburgu posvečena, ki jo je pobožin katolčan, gospod Luc dal sozidati. Zmirej jih veliko od protestanške k katolški veri prestopi. Angleška dežela še sploh katolška ni, in vender iz katolških kraljestev po nedolžno pregnani nedolžni Jezuiti v nji prebivaljše in tolažbo najdejo. Neki velik gospod lord Clilford je ubogim Jezuitam celo svoj grad ponudil v stanovaljše. Slava svobodoljubnim, in ne samo ž njo bahajočini Anglezam! Molimo, de jim bo Rog še s hitrejšim spreobra-čanjein k sveti katolški veri to gostoljubje pover-nil in obilno plačal. Iskra. Kako bo za nebesa ? V mladih dneh ni lepiga življenja; v starih dneh ni pokorjenja: kako bo za nebesa? — Natiskar Jožef B/aznik v Ljubljani.