MIH.KRt
GIE5M2S3CI
omožBjfss,
©CsBJe). 365UžCo6B%?
L,30&U3JUJ£^.
hEZŠMFb d®ZZ~Z^
P. MAGDIČ
Ljubljana.
Nasproti glavne pošte. Telefon 438.
Največja izbera svilenih in / večernih oblek, 'i
Crepe de Chine /| obleke v vseh barvah K 3900. \'
Na željo sc pošlje po pošti.
u
Im~ OGLAŠUJTE V W
»GLEDALIŠKEM LISTU”!
   ......................
ŠIVALNI STROJI
MUNDLOS - ORIGINAL VIKTORIJA. |
10 letna garancija.
Vse vrste jedilnega orodja.
Velika zaloga zlatnine in srebrnine.
JOS. ŠELOVIN - ČUDEN,
1 MESTIHI TRG 13 LJCIBLJRNR MESTNI TRG 13- j ^tllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll^
Spored
Drama:
Januar
Januar
2. torek	— Zaprto.	
3. sreda	— Idiot. (Začetek ob pol 8. uri.)	Red E
4. četrtek	— Kralj na Betajnovi.	Redfl
5. petek	— Zaprto.	
6. sobota	— Peterčkove poslednje sanje.	
	(Ob treh popoldne).	Izven
6. sobota	— Idiot. (Ob pol osmih zvečer.)	Izven
7. nedelja	— Peterčkove poslednje sanje.	
	(Ob treh popoldne.)	Izven
7. nedelja	— Živi mrtvec. (Ob osmih zvečer.) Izven	
8. poned.	— Liliom.	Red D
	Opera:	
2. torek	— Zaprto.	
3. sreda	— Carmen.	RedB
4. četrtek	— Sevilski brivec.	Red C
5. petek	— Mefistofeles.	Red E
6. sobota	— Carmen.	Izven
7. nedelja	— Mefistofeles.	Izven
8. poned.	— Zaprto.	>! h*
Najfinejša svetlobna telesa
za stanovanja, vile, banke, bare, kine itd. kakor:
lestence, namizne, stoječe svetilke i. t. d.
v vsakem poljubnem slogu, tudi po doposlanih načrtih izdeluje v kovini, lesu, svili, steklu i. t. d. edina jug-oslovenska
»Svetlobna industrija VESTA".
Naročilo samo na atelje ,,1/ESTE", Ljubljana, Kolodvorsha ul. 81
j
Začetek ob pol 8.
Konec okrog 11.
IDIOT.
Roman. Spisal Fjodor Mihajlovič Dostojevski.
Za oder priredil Boris Putjata.
Prevel Vladimir Levstik. .
Režiser: BORIS PUTJflTfl.
Čitalec .	.  ...........................................g.	Lipah.
I.	slika. V kupeju III. razreda.
Parfen Rogožin............................................g.	Putjata.
Knez Miškin...............................................g.	Rogoz.
Lebedev . . '.............................................g.	Ločnik.
II.	in III. slika. Knez Miškin se seznani z Jepančinovimi.
Ivan Fjodorovič, general Jepančin.........................g.	Terčič.
Jelizaveta Prokofjevna, njegova žena  ....................ga	Rogozova.
Aleksandra i	(gna Mira Danilova.
fldelaida	hčerke	Jepančinove.....................{gna	Zborilova.
flglaja )	\ ga Šaričeva.
Knez Miškin .	  g.	Rogoz.
Gavrilo flrdaljonovič, imenovan „Ganja“...................g.	Gregorin.
IV.	slika. Družina Ivolginova.
*	i
flrdaljon fileksandrovič Ivolgin ...	 g.	Peček.
INina flleksandrovna, njegova žena........................gna	Rakarjeva.
Ganja ^	( g. Gregorin.
Varja Ivolginovi otroci ....	...........J gna Gabrijelčičeva.
Kolja J	^-gna	Gorjupova.
Ferdiščenko, njih stanovalec..............................g.	Cesar.
Nasta?ja Filipovna........................................ga	Nablockaja	k.	g.
Rogožin...................................................g.	Putjata.
Knez Miškin...............................................g.	Rogoz.
Lebedev...................................................g.	Ločnik.
Pticin...................................................  g.	Smerkolj.
V.	slika. Nenavaden dogodek pri Nastasji Filipovni.
Nastasja Filipovna..........................................ga	Nablockaja	k. g.
Darja ftleksejevna .	...................................ga	Juvanova.
fltanazij Ivanovič Tockij...................................g.	Kumar.
General Jepančin............................................g.	Terčič.
Ganja ......................................................g. Gregorin.
Pticin......................................................g. Smerkolj.
Mladi človek ...	................................g.	Sancin.
Stari človek .	...................g.	Medven,
Katja, služkinja............................................gna Polajeva.
Knez Miškin.................................................g.	Rogoz.
Rogožin.....................................................g.	Putjata
Lebedev.....................................................g.	Ločnik.
Ferdiščenko.................................................g.	Cesar.
Poročnik Keller.............................................g.	Markič.
VI.	slika. Pobratimstvo.
Rogožin.....................................................g.	Putjata.
Knez Miškin.................................................g.	Rogoz.
VII slika. „Vitez klaverne postave".
Jelizaveta Prokofjevna......................................ga Rogozova.
Aleksandra \	(gna Mira Danilova
Rdelaida > hčerke Jepančinove ....	.	. J gna Zborilova.
flglaja	'	l ga Šaričeva.
Kolja Ivolgin...............................................gna Gorjupova.
General Ivolgin.............................. g.	Peček.
Knez Miškin.................................................g.	Rogoz.
Lebedev.................................................. g.	Ločnik.
Vlil. slika. Na zeleni klopi.
Jelizaveta Prokofjevna......................................ga Rogozova.
flglaja Ivanovna ...........................................ga Saričeva.
Knez Miškin.................................................g.	Rogoz.
IX. slika. Sestanek.
Nastasja Filipovna	........................ga	Nablockaja	k. g.
flglaja Ivanovna............................................ga Saričeva.
Rogožin.....................................................g.	Putjata.
Knez Miškin.................................................g.	Rogoz.
X. slika. Brezumca.
Rogožin.....................................................g.	Putjata.
Knez Miškin	......................................g.	Rogoz.
- 3 -
Začetek ob 8.
Konec ob polil.
Za četrto obletnico smrti IVANA CANKARJA.
KRAU NA BETAJNOVI
Drama v treh dejanjih. Spisal Ivan Cankar.
Režiser: M. SKRBINŠEK.
Jožef Kantor, fabrikant		g. Skrbinšek.
Hana, njegova žena		ga Wintrova.
Francka, njuna hči		ga Šaričeva.
Pepček 1 njuna otroka	 Francelj J	f * 1 * * 1 * ^ * *
Nina, sorodnica Kantorjeve		gna Gabrijelčičeva.
Krneč, nekdaj štacunar in krčmar . . .	g. Ločnik.
Maks, njegov sin		g. Kralj.
Župnik		g. Lipah.
Franc Bernot, posestnik, absolviran tehnik	g Peček.
Sodnik			
fldjunkt 			g. Sancin.
Lužarica		ga Rakarjeva.
Kantorjev oskrbnik		g. Kumar.
Sodnikova žena		gna Zborilova.
Koprivec		g. Medven.
Prvi kmet		g. Smerkolj.
Drugi kmet		g. Markič.
Tretji kmet		g. Cesar.
Vrši se jeseni, v malem trgu Betajnovi.
Prvi, nalstarelžl Specialni strokovno tehnlžkl atelje za črkoslikarstvo, se najtopleje priporoča za slikanje napisov na steklo, kovine, les, zid Itd.	LJUBLJANA, AlekSBHdrOVa CEStfl 1.
15
Začetek ob 3.
Konec ob 6.
Peterčkove poslednje sanje.
Božična povest v štinh slikah. Spisal Pavel Golia.
Godbo zložil g. Balatka.
Režiser: O ŠEST.
Božični možiček.......................................g- Plut.
I.	Jezušček obdaruje bolnega Peterčka.
Peterček..............................................gna Vera	Danilova.
Babica................................................ga Juvanova.
^erač „	\.....................................g. Peček.
Čarodej Grča /
Mamica ...............................................ga Šaričeva.
Mesec, princ lazurnih	dalj.........................g. Lipah.
Jezušček, Marija, Sv. Jožef.
II. Pri kralju Matjažu
Peterček..............................................gna Vera	Danilova.
Čarodej Grča..........................................g- Peček.
Mesec, princ lazurnih	dalj.........................g. Lipah.
Mamica ...............................................ga Šaričeva.
Kralj Matjaž......................... ................g. Danilo.
Kraljica Alenka ....	.....................ga Wintrova.
Kraljična Alenčica.............................. gna Mira	Danilova.
Poveljnik telesne straže..............................g- Drenovec.
Prvi vojščak .  ......................................g- Kralj.
Drugi vojščak.................................. g. Medven.
Tretji vojščak........................................g- Markič.
Vratar ...............................................g- Kumar.
Glasnik...............................................g- Sancin.
Matjaževi vojščaki in vitezi, paži.
III. Sveta noč v gozdu.
Peterček..............................................gna Vera Danilova
Čarodej Grča..........................................g Peček.
Mesec.................................................g. Lipah.
Mamica................................................ga Šaričeva.
Oče Hrast, župan gozdov gorjanskih....................g. Gregorin.
Carodejka Bukva.......................................gna Rakarjeva.
Meglica-Krasotica.....................................gna Gabrijelčičeva.
Palček-Strahopetček...................................gna Gorupova.
Jezušček	...,..................................... * * *
Marija.............................................................. ***
Sv. Jožef........................................................... ***
Gašper, \	i....................g. Ločnik.
Miha. J Sveti trije kralji j .........................g. Terčič.
Boltazar, )	l....................g. Sancin.
Angeli, Palčki, Palčice, gozdno prebivalstvo: drevesa, živali itd.
- 5 —
IV.	Jezušček odpelje Peterčka k mamici.
Peterček..............................................gna Vera Danilova.
Mamica................................................ga Šaričeva.
Berač..................................................-g-	Peček.
Babica................................................ga Juvanova.
Bog Oče  .............................................g. Cesar.
Peterčkov oče.........................................g. Kumar.
Ježušček, Marija, Sv. Jožef, sv. Trije kralji, sv. Miklavž, svetniki, angeli.
I
Plese naštudiral g. Pogiolesi, dekoracije naslikal deloma po načrtih’ akad. slik. I. Vavpotiča g. Skružny.
Tu- in inozemski časopisi
se dobe v trafiki vlšelenburgovi ulici.
"S
PAPIRNA TRGOVINA Fini pismeni papir v kartonu in mapah, '	“	umetniške razglednice — vedno nove,
IVAN GAJŠEK	fini notezi, koledarji, poezije, albumi.
LJUBLJANA,' Sv. Petra C. 2.	Prinu-nui darilu /a Miklavža, Ho/u , Novo loto.
Darila so najlepše - „slike“. Oglejte si jih fllehsondroua c. S.
V. BEŠTER ššSLh El!OS“
Začetek ob 8.
Konec okolo 11.
ŽIVI MRTVEC.
Drama v enajstih slikah. Spisal L. N. Tolstoj.
Poslovenil V. Borštnik.
Režiser: PflVEL GOLIfl
I.	slika. V stanovanju Protasova.
Jelizaveta flndrejevna Protasova (Liza)...................ga Wintrova
Saša, njena sestra........................................gna	Gorjupova
fina Pavlovna, njena mati.................’...............gna Rakarjeva
Viktor Mihajlovič Karenin ...	..................g. Gregorin
Pestunja....................................................gna	Zborilova
Sobarica.................. ...............................gna	Gabrijevčičeva
11.	slika. Pri ciganih.
Fjodor Vasiljevič (Fedja)....................................g.	Šest
flfremov.....................................................g.	Plut
Častnik.....................................................-g-	Cesar
Glasbenik  ..................................................g.	Karagjov
Prvi cigan...................................................g.	Terčič
Ciganka...................................................gna	Mira Danilova
Viktor Mihajlovič Karenin.................................g. Gregorin
Maša, mlada ciganka.......................................ga Juvanova
Ciganski zbor.
III.	slika. V stanovanju Protasova. „
Jelizaveta flndrejevna Protasova (Liza)...................ga Wintrova
Saša, njena	sestra.........................................gna	Gorjupova
flna Pavlovna,	njena	mati................................gna	Rakarjeva
Zdravnik..................................................g. Danilo
Viktor Milajlovič Karenin.................................g. Gregorin
IV. slika. V kabinetu flfremova.
flfremov................. ................................g. Plut
Stahov....................................................g. Markič
Butkevič  ................................................g. Medven
Korotkov...................... ...........................g. Smerkolj
Fjodor Vasiljevič (Fedja)............................ .	.	g. Šest
Saša......................................................gna	Gorjupova
V.	slika. Kabinet flne Dimitrijevne.
flna Dimltrijevna,	Viktorjeva mati........................ga Rogozova
Knez Abrezkov.............................................g Skrbinšek
Viktor Mihajlovič Karenin.................................g. Gregorin
Jelizaveta flndrejevna Protasova (Liza)...................ga Wintrova
Sluga.....................................................g. Sancin
VI.	slika. Skromno stanovanje.
Fjodor Vasiljevič (Fedja)...................................g. Šest
Maša, mlada ciganka ........................................ga Juvanova
Ivan Makarovič, stari cigan,	njen	oče...................g- Terčič
Nastasja Ivanovna, ciganka,	njena	mati.................gna Vera Danilova
Knez flbrezkov .	..................................g. Skrbinšek
VII.	slika. Posebni kabinet v gostilni.
Fjodor Vasiljevič Protasov (Fedja).................................g-	Šest
Ivan Petrovič...................................................g-	Kralj
Maša............................................................ga	Juvanova
Natakar.........................................................g.	Karagjov
VIII.	slika. V stanovanju Protasova.
Jelizaveta flndrejevna Protasova (Liza).........................ga	Wintrova
Viktor Karenin...............................................g	Gregorin
Voznesenski, Kareninov	tajnik............................g	Markič
Sluga . .	.	.	 g-	Sancin
IX.	slika. Krčma.
Fjodor Vasiljevič	Protasov	(Fedja)........................g,	Šest
Pjetnikov................................................. g	Železnik
Rrtemjev.....................................................g	Ločnik
Natakar......................................................g.	Karagjov
X.	slika. Soba preiskovalnega sodnika.
Preiskovalni sodnik.............................................g.	Lipah
Zapisnikar ......................................................g	Terčič
Jelizaveta flndrejevna (Liza)...................................ga	Wintrova
Viktor Karenin..................................................g-	Gregorin
Fjodor Vasiljevič Protasov (Fedja)..............................g.	Sest
XI.	slika. Hodnik v poslopju okrožnega sodišča.
Sluga ............................................... ....	g	Sancin
Ivan Petrovič.............................................g- Kralj
Mladi odvetnik...........................................-	g.	Drenovec
Knez flbrezkov..............................................g.	Skrbinšek
Pjetnikov...................................................g.	Železnik
Dama......................................................gna Zbofilova
Častnik.....................................................g.	Cesar
Petrušin, odvetnik..........................................g.	Peček
Jelizaveta flndrejevna	Protasova	(Liza)....................ga	Wintrova
Viktor Karenin..............................................g-	Gregorin
Fjodor Vasiljevič Protasov	(Fedja).........................g.	Šest
Maša......................................................ga Juvanova
Sodniki, gledalci, obtoženci, priče.
Ciganske pesmi v drugi sliki izvaja zbor ruskih dijakov. Solo-točke pojeta ga Juvanova in ga Spilerjeva.
Daljši odmor samo po 4. in 8. sliki.
Konec po 11.
LILIOli.
Predmestna legenda v sedmih slikah. Spisal Franc Molnar. Prevel iz nemščine Osip Šest.
Režiser: OSIP ŠEST.
Liliom			g-	Peček.
Julka				ga	Wintrova.
Marička			ga Rogozova.	
Gospa Muškat			ga	Juvanova.
Liza			
Gospa Bezeg			gna Rakarjeva.	
Fičur			9-	Rogoz.
Mladi Bezeg			g-	Lipah.
Wolf Breitfeld			g-	Plut.
Strugar			g-	Sancin.
Lincmann			g-	Gregorin.
Policijski komisar			g-	Kumar.
Berkovič			g-	Smerkolj.
Policijski koncipist			g	Danilo.
Stari stražnik			g	Kumar.
Prvi policaj		 .	. . g-	Medven.
Drugi policaj			g	Cesar.
Prvi detektiv			g-	Kralj.
Drugi detektiv			g-	Drenovec.
Zdravnik			g-	Sest.
Doktor Reich			g-	Terčič.
Stefan Kadar			g	Markič.
Štiri hišne, dva detektiva, dva delavca, lajnar. Dejanje se vrši v budimpeštanskem „pratru“.
Po prvi, tretji in peti sliki daljša pavza.
Krema za zobe
„DIVADENT“.
Dobi se povsod.
Začetek ob 8.
- 9 —
Zčaieek ob pol 8.
Konec ob 11.
CARMEN.
Opera v štirih dejanjih po Prosperu Merimee-ju napisala
H.	Meilhac in L. Halevy. Uglasbil G. Bizet.
Dirigent: L. MRTflČIČ.
Režiser: V. SEWASTIflNOW.
Carmen (mezzo-sopran).....................
Don Jose, dragonski podčastnik (tenor) Escamillo, toreador (bariton) .
Micaela, kmečko dekle (sopran) Frasquita, ciganka (sopran)
Mercedes, ciganka (sopran)
Dancairo, tihotapec (tenor) .	.
Remendado, tihotapec (tenor) .
Zuniga, dragonski častnik (bas)
Morales, dragonski podčastnik (bariton)
Ljudstvo, vojaki, otroci, delavke tovarne
ga Thierry-Kavčnikova. g.' Sovilski. g. Cvejič. gna Kattnerjeva. ga Matačičeva. gna Sfiligojeva. g. Mohorič, g. Debevec, g. Zupan, g. Zorman.
za cigarete, tihotapci.
Godi se na Španskem v začetku 19. stoletja. Prva vprizoritev leta 1874. v Parizu.
I. Trg v Sevilli. Micaela išče med vojaki svojega zaročenca Don Josdja; ker ga ne najde, zopet odide. Z novo stražo pride Jose. Ko sc začuje zvonec tovarne za cigarete, pridejo delavke, med njimi Carmen, obče znana krasna koketa- Mladeniči, ki so jo že pričakovali, se ji laskajo, ne da bi kaj dosegli; njej je všeč edino le Josč. Vrnivša se Micaela prinese Joseju pismo od doma in mu pripoveduje o ljubezni njegove skrbeče matere. Josč se ganjen spominja ljubeče matere in rojstnega kraja ter naroči odhajajoči Micaeli, naj mater presrčno pozdravi in poljubi. V tovarni nastane prepir in pretep, zato pošlje poveljnik straže Zuniga narednika Josčja, da napravi red. Jose privede iz tovarne Carmen, ki je bila neko tovarišico ranila. Poveljnik zapove Carmen zvezano odvesti v zapor. Carmen, dobro vedoč, da lahko omami vsakega moškega, se začne prilizovati Joseju in res kmalu doseže svoj namen. Jose se strastno zaljubi vanjo ter jo na poti v zapor izpusti. Zuniga, zapazivši to prevaro, zapove odvesti Josčja v zapor.
II. Na vrtu krčme. Tihotapci in cigani plešejo in popivajo. Začuje se veselo petje prihajajočih »toreadorjev«; med njimi je slavni zmagovalec Escamillo. Vsa družba ga navdušeno pozdravi, in Escamillo pripoveduje o svoji zadnji zmagi v bikoborbi- Po odhodu Escamillovem prigo-
— 10 —
varjajo tihotapci Carmen, naj gre ž njim, Carmen pa jih zavrne, poudarjajoč, da pričakuje svojega ljubčka. Josč pride in kmalu ga Carmen zopet očara s petjem in plesom. Toda začuje se vojaški signal, ki kliče Josžja domov. Carmen je užaljena, da jo hoče Josč tako kmalu zapustiti, zato mu porogljivo veli, naj le gre nazaj v kasarno. Baš ko se Jose napoti domov, potrka zunaj na vrata Zuniga, ker pa mu nihče ne odpre, kar šiloma sam odpre in vstopi. Zuniga zapove Joseju, naj gre takoj domov, Jose se mu upre ter celo preti s sabljo. Tihotapci razorožijo Zunigo in ga, rogaje se mu, odvedo. Po rahlem odporu se Jose pridruži tihotapcem.
III. V soteski. Tihotapska družba hoče po naporni poti počivati, poprej pa naj sc preiščejo pota, je li kje skrit kak carinar, Jose pa naj med tem straži odloženo blago.
Josčjeva mati je poslala Micaelo iskat sina- Micaela pride vsa zbegana, in ko zazre Joseja na skali, ki hoče baš ustreliti prihajajočega Esca-milla, se silno ustraši in pobegne. Na vprašanje Josejevo, česa tu išče, odgovori Escamillo, da je prišel k svoji ljubici Carmen. Po kratkem prerekanju se začne boj z nožem; Jose bi bil Escamilla premagal, če bi ne bila prihitela Carmen na pomoč. Carmen hoče z Escamillom proč, Josč pa ji to zabrani. Micaela roti Joseja naj se vrne domov k umirajoči materi. Globoko ganjen se odpravlja Josd z Micaelo na pot, nezvesti Carmen pa reče, da se bosta kmalu zopet videla.
IV. P r e d areno v Sevilli. Ljudstvo pričakuje slovitega Escamilla in ga prihajajočega navdušeno pozdravlja. Carmen želi biti priča nove zmage svojega Escamilla in ne posluša svarjenja svojih tovarišic. Ko hoče Carmen stopiti v areno, jo ustavi Jose, roteč jo, naj gre ž njim, ona pa mu pove, da ljubi Escamilla. Jose jo ponovno roti, toda zaman; ona sname prstan, ki ji ga je bil podaril Josč in mu ga vrže pod noge- Besen ji zabode Jose nož v srce, da se zgrudi mrtva.
pil ODI C O DDINP manufakturno LnnKLtlO rrvlliv- blago na debelo
LJUBLJANA, Miklošičeva cesta štev. 36.
Poštni predal 124.	Poštni	predal	124.
TRGOVSKA BANKA 1. (L- LJUBLJANA želehbubggiuu
preje SLOMA ESHOMPTNfl BANKA
::::	izvršuje	vse	bančne	transakcije	najkulantneje. ::::
Priporočamo ljr ..
Kolinsko „	..
cikorijo.
— 11 —
Začetek ob pol 8.
Konec po 10.
SEVILSKI BRIVEC.
Buffo-opera v dveh dejanjih. Spisal Cezar Sterbini. Gglasbil G. Rossini. Prevel R. Funtek.
Dirigent: NEFFftT.	Režiser:	SEWftSTlANOW.
Grof Almaviva		g-	Kovač.
Bartolo, zdravnik 			g-	Zupan.
Rozina, varovanka v hiši Bartola . . .	ga	Lovšetova k
Figaro, brivec		g-	Levar.
Basilio, učitelj glasbe		g-	Betetto.
Fiorello, sluga fllmavive		g-	Zorman.
1. sluga (tenor) . 			g-	Banovec.
11. sluga (bas)			g-	Pugelj.
Berta, hišna pri dr. Bartolu		ga Smolenskaja.	
Častnik		g-	Zorman.
Motar		g-	Perko.
Vojaki, godci.		
Dejanje se vrši v Sevili.		
Prva vprizoritev 5. februarja 1816	v	Rimu.
' Dr. Bartolo, poštam, ohol, liezaupen, lakomen mož ima mlado, lepo in bogato varovanko, Rozino; v to je zaljubljen in jo hoče za ženo. Strogo jo čuva. V petju jo poučuje Basilio, intriganten in podkupljiv človek, pristaš Bartolov. Dekličino ljubezen pa ima mladi, lepi in bogali grof Al m a vi v a, ki ji priredi kot Lindoro podoknico. Da pospeši zbližanje z izvoljenko, se posluži F i g a r a , spretnega, podjetnega, premetenega in predrznega brivca. Ta mu svetuje, naj se obleče kot častnik in gre v Bartoloyo hišo, kakor da išče vojaške nastanitve ter naj dela, da je pijan. — Figaro gre pa Uidi k Rozini in ji pove, da jo ljubi Lindoro. Dcklica je vsa srečna v svoji ljubezni in piše pisemce dragemu. Almaviva pa izvrši, kar mu je svetoval Figaro in provzročl v Bartolovi hiši veliko-zinedo. S tem konča prvi akt.
V drugem aktu nastopi Almaviva kot glasbenik Don Alonzo, ki pravi, da je Basilijev učenec in za ta dan njegov namestnik, ker je Basilio bolan; poučeval bo danes Rozino. — Za njim pride Figaro in izvabi Bartola iz sobe s pobijanjem posode. Ta hip porabita Lindoro in Rozina, da si prisežeta ljubezen in zvestobo. Sedaj pa se pojavi Basilio, in zmeda postane večja. Almaviva ga podkupi z mošnjo zlata, da se uda trditvi,
da je bolan, in tako ga spravijo iz hiše. Medtem, ko Figaro brije Bartola, pove Lindoro Rozini, da pride ponjo o polnoči. A Bartolo vjame nekaj zadnjih besedi in gre s palico nad tekmeca; ta pa pobegne s Figarom iz hiše. Tedaj nastopi Basilio in pove Bartolu, da je bil dozdevni Don Alonzo grof Almaviva sam. — Bartolo dokazuje Rozini, da jo je Lindoro izdal in da jo namerava oddati Almavivi. Meneč, da je izdana, sprejme Rozina Bartolovo roko in hoče skleniti zakon takoj. — Bartolo pošlje Basilija po notarja, da napiše pogodbo, sam pa gre po stražo, da bi onemogočil ponočni poset. — Almaviva in Figaro pa udreta skozi balkonska vrata, kamor sta prišla po lestvici in pojasnita Rozini, da je Lindoro grof Almaviva, ki jo popelje k altarju kot grofico. Prav tedaj pa prideta Basilio in notar; ta napiše pogodbo, navzoči jo podpišejo in tudi Basilio, podkupljen od grofa, se ne brani biti za pričo. Ko dospe Bartolo s stražo, je pogodba sklenjena in Rozina zaročena z grofom.
Zbirka opernih in operetnih tekstov.
Do sedaj so izšli naslednji zvezki: 1 zv.: Tajnost, 2. zv.: Jenufa, 3. zv.: Seviljski brivec, 4. zv.: Gorenjski slavček, 5. zv.: Mefistofeles. Zvezki so v prodaji tudi posamič š Din 3'—	Izdala in založila:
Zvezna tiskarna in knjigarna v Ljubljani, Wolfova ulica 1.
ZDENKA RODIČ damski modni salon
Ljubljana, Miklošičeva cesta 10
- - (Palača ..Zadružne gospodarske banke") - -
PRISPEVAJTE ZA
BORŠTNIK-VEROVŠKOV
NAGROBNI SPOMENIK.
— 13 —
Začetek ob pol 8.	Konec po 11.
MEFISTOFELES.
Opera v štirih dejanjih s prologom in epilogom. Besedilo po I. in 11. delu Goethejevega „Fausta“ priredil in vglasbil ftrrigo Boito.
Dirigent in režiser: Friderik Rukavina. Prvi del.
Prolog- v nebesih.
Mefistofeles ...............................................g.	Zathey.
Glasovi nebeščanov, angelov, spokorjenk, zveličanih otrok.
I. dejanje. Na veliko noč.
Faust.....................................................  g.	Šimenc.
Wagner.....................................................g-.	Bratuž.
Mefistofeles..............................................  g\	Zathey.
Meščanje, meščanke, lovci, študentje, obrtniki, gostilničar, Hanswurst. Godi se pred mestnimi vrati.
Sprememba. Faustova soba.
Faust......................................................g-.	Šimenc.
Mefistofeles  ............................................ g-.	Zathey.
II. dejanje Na vrtu.
Faust (pod imenom Henrik)..................................g'.	Šimenc.
Margareta.................................................gna Zikova.
Mefistofeles..............................................  g.	Zathey.
Marta............................. .......................gna Sfiligojeva.
Sprememba. Valpurgina noč.
Mefistofeles.............................................. -g-	Zathey.
Faust.......................................................g.	Šimenc.
Vešče, zli duhovi, čarovnice. Pozorišče : pogorje Horz
III.	dejanje. Smrt Margarete.
Margareta.................................................gna Zikova.
Faust .	.............................................g Šimenc.
Mefistofeles..............................................g. Zathey.
Krvnik. Glasovi neba. Godi se v ječi.
Drugi del.
IV.	dejanje. Klasična sabatna noč.
Helena....................................................gna Thalerjeva.
Pantalis..................................................gna Sfiligojeva.
Faust  ...................................................g. Šimenc.
Nereus...............................•....................g. Bratuž.
Koretide, sirene, paži. Godi se ob Egejskem morju v mesečini.
Epilog.
Faust.......................................................g-	Šimenc.
Mefistofeles..............................................g. Zathey.
Sirene, prikazen zveličanca, zbor nebeščanov.
—	14	—
Prolog v nebesih: V višavah nad mračno pokrajino prepevajo nebeški zbori- Naenkrat se prikaže na visoki skali Mefisto ter se roga Boru, kakšnega poglavarja je v človeku ustvaril svoji zemlji. Ko ga vpraša glas iz oblakov, ali pozna Fausta, zasmehuje i tega in se ponudi, da zapelje tudi to »izjemo med ljudmi«. Bog sprejme stavo. Z zbori angelov, popolnega očiščenja še čakajočih krilatih duhov, spokornikov in pravičnikov konča prolog.
I. dejanje: I. del : Velika noč. Faust je prišel danes s svojim fa-mulom Wagnerjem v prosto naravo, ki je že polna meščanov, kmetov in drugih šetalcev. Naenkrat opazi Faust »sivega meniha«, ki se jima v čudnih kolobarjih vedno bolj približuje. Wagnerju je prikazen sicer samo navaden menih, Faust pa se z neprijetnim občutkom vrne v svojo delavnico. In res se je uprav hotel poglobiti v premišljevanje svetega pisma, ko ga prekine v tem — sivi menih, ki pa se takoj prelevi v elegantnega kavalirja — Mefista. Le malo časa se Faust ustavlja njegovim izkuš-njavam: zapiše mu dušo, Mefisto pa razprostre svoj plašč in oba se dvigneta po zraku od tod.
II. dejanje: Vrt. Faust se izprehaja po njem z Margareto, Mefisto kot nekak njegov služabnik -z njeno prijateljico Marto. Margareto moti samo še to, ker se ji zdi, da se njen ljubimec Faust, ki se skriva zdaj za imenom Henrik, ni veren. No, z raznimi sofističnimi odgovori jo pomiri, in naposled deklica sprejme od njega celo stekleničico omamne pijače, ki naj ž njo vspi svojo mater, da bo mogel on po noči k njej. II. del: Sabatna noč na Brocknu, zbirališču čarovnic in vešč. Mefisto preganja Fausta na strmi poti navzgor. Kmalu potem, ko sta dospela na vrh, so prišle tudi čarovnice in prične se bakanal. Mefisto nastopa tu gori kot kralj vseh pogubljencev. Držeč v roki stekleno kroglo, zasmehuje svet in jo potem med infernalnim smehom svojih podložnikov razbije ob tla-
III- dejanje: Margaretina smrt. Nesrečno dekle so obsodili da je zavdala svoji materi in vtopila svoje dete ter zdaj v ječi pričakuje jutra, ko ima priti rabelj po nio. Faust je preprosil Mefista, da jo reši. Prideta v ječo in Faust roti ljubico, naj bi šla ž njim: toda vse zaman: nien radi tolikih grozot zmedeni duh le čuti, »da stoji pri vratih satan« in noče sprejeti take pomoči. Sicer pa kaj ji bo po vsem tem še svet? Nestrpno priganja Mefisto Fausta, naj se odloči tako ali tako ter ga naposled odvede. V tem hipu vstopi krvnik s svojimi hlanci. »Izgubljena!« pravi še Mefisto. »Rešena!« odgovarjajo nebeški duhovi iz višav.
IV.	dejanje: Klasična sabatna noč na helenskih tleh. Mefisto je Privedel Fausta sem. da mu da namesto Margarete zdaj Heleno, ki se nravkar grenko spominja svoje krivde, da je radi nie propadla Troia. Prikazen Fausta v sijajni opremi kavalirja iz XV. stoletja jo takoj omami in med prepevanjem siren, nimf itd. sprejme njegovo ljubezen-
Fpilog: Faustova smrt. Faust je spet v svoii delavnici, spet je nred njim odprto sveto pismo. Okusil je vse slasti tega sveta, »vžil ljubezen device in ljubezen boginje«, pa prav zato spoznal, da je resnica in sreča le pri Bogu. Zaman so zdaj vsi Mcfistovi zadnii obupni poskusi, da bi Fausta še enkrat zvabil na prejšnie pustolovščine: Faust se oklene evangelija in umre. Nebeški duhovi trosijo cvetice na mrliča- Srdito se jih otepa Mefisto. a zaman: žgo ga kakor oglje in pod njih težo sc po-Kreza v zemljo. Iz višave slave božjo zmago nebeški zbori. .
— 15 —
Razno.
Petdesetletnica kr. nar. pozorišta v Beogradu. Beograjsko nar. pozo-rište je bilo svečano otvorjeno 30. oktobra 1869., torej bi se moral jubilej obhajati že I. 1919., kar pa radi tehničnih zaprek ni bilo mogoče. Takratnega pozorišta pravi oče je bil knez Mihajlo Obrenovič. Že poprej pa s« bile v Beogradu gledališke predstave in sicer predvsem gostovanja pre-čanskih srbskih gledaliških družin (v prvi vrsti novosadskega pozorišta) in prireditve diletantov, pri katerih so sodelovali sinovi najboljših rodbin, med drugimi je nastopal kot igralec tudi poznejši ministrski predsednik Nikola Hristič. Eden teh amaterjev, slikar Steva Todorovič,- živi še sedaj v visoki starosti (100 let). Repertoar so tvorile v začetku seveda predvsem igre iz narodnega življenja, kakor »Sen kraljeviča Marka«, »Bitka na Kosovem,« »Smrt Stjepana Dečanskega«, »Uroš V.«, »Zvonimir« in druge. Med prvimi srbskimi gledališkimi avtorji so J. Vujič, S. Popovič, M. Ban in D. Matelič, prvi igralci pa Aleksa Bačvanski, Toša Jovanovič, Adam Mandrovič, pozneje pa Miloš Cvetič, Milka Grgurova in dr. Nestor Bačvanski je obdan z nimbusom ginljive igralske ljubezni do svojega odra. Na stara leta je oslepel in se moral umakniti z odra. Starca je to tako bolelo, ni mogel živeti brez svojega gledališča in ojunači se in gre nekega večera še enkrat na deske, katerim je služil vse svoje življenje, gre se poslovit od gledališča. Igral je, popolnoma slep, kralja »Ludvika XI.« Predstava je uspela... Bačvanski pa je par mesecev na to umrl.. Težko je najti kaj bolj lepega v gledaliških anekdotah drugih narodov. — Danes ima beograjsko gledališče že veliko moderno osobje in naraščaj, ki je študiral v Rusiji in Franciji. — Opera se je začela razvijati pravzaprav šele po vojni. Pri njej deluje med drugimi tudi naš rojak dirigent Brezovšek. Danes šteje okrog 20 repertoarnih del. Beogradski operi so brezdvomno mnogo pripomogli ruski umetniki, katerih je mnogo zaposlenih pri beogradskem pozorištu.
Proslava 50 letnlcc Nar. pozorišta v Beogradu, ki bi se imela vršiti že !. 1919., se vrši šele letos, ko ima pozorište novo moderno zgradbo, I. 1919. pa je imelo samo mal oder in dvorano Maneže. Edini še živeči književnik iz prvih časov pozorišta in član takratnega pozor, odbora je dr. VI. Gjorgjevič. Kakšne razmere so bile »takrat«, nam priča dejstvo, da je imel Mandrovič 2500 D, najboljše igralke 1200 do 1680 D na leto, honorar za izvirno dramo je bil 100 do 180 D. Š. Matavulj je dobil za prevod »Žlahtnega meščana« 100 D, pa je moral samo za režijsko knjigo v Pariz poslati 50 zlatih frankov. Jovan Sremac je dobil za restavracijo poslopja in avditorija 2 stalna sedeža na galeriji. — Bolje so bili plačani gostje. Gospod Salvini je dobil za svojo družbo od večera 500 I) — kar je bilo za tiste čase že rekord.
Govor in petje v. filmu. Stanislavski je nekemu žurnalistu izjavil: »Dajte mi prostost zraka, besede, vetra in morja in grem vam in-scenirat tudi film...« Moderna tehnika že tiplje in čeprav dosedanji uspehi še niso zadovoljivi, se vendar očividno bližamo vedno bolj in bolj
idealnemu filmu: film, v katerem se bo govorilo in pelo. Tistemu, ki se čudi, da pišemo o filmu, že kar naprej povemo, da se resnemu umetniškemu gledališču kina ni treba prav nič bati. Statistika je to dovolj dokazala. Berlin, središče nemške filmske industrije, ki se zadnja ieta uspešno bori za prvenstvo z amerikanskim filmom, — ima samo letos nič manj kot pet novih gledališč. — Izumitelji tega novega filma sta inženerja Vogt in Massolle, oba strokovnjaka za visokofrekvenčne toke in fizik dr. Engel. Tri leta so poskušali in medtem okrog 160 nemških in 300 tujih patentov preizkusili. Uspehi so baje zelo zadovoljivi in ljubitelji kina bodo v najkrajšem času izvanredno presenečeni. Vogt je takoj izjavil, da mora biti film nositelj slike i n glasu, dalje, da glasu ne smejo prenašati mate-rijelni deli. Upoštevati moramo, da čujemo zračne tresljaje od 16 v sekundi do 25.000 kot ton. Potrebujemo tedaj pomožnih sredstev in to je predvsem svetloba. Glasovni tresljaji se potom felektrike izpremene v svetlobne,- ti potom fotografije v film in film se zopet potom elektrike prelije v tone. — No, zanimivo bo — če se vse to posreči — dejstvo, da bodo morali kinoigralci znati tudi govoriti. Vsekakor pa bo tak film v bodoče predstavljal ljudsko gledališče za revne mase velikega mesta. Pravemu gledališču pa ne more škodovati, ker človeka, živega in resničnega, ne bodo mogli nikoli popolnoma surogirati; sicer pa je v umetnosti najboljša imitacija kakor gobelin, — če ga obrneš.
Francozi proti Reinhardtu. V ministrstvu za lepo umetnost v Parizu se je te dni razpravljalo o pogajanju med ravnateljem Odeon gledališča in M. Reinhardtom. Nek poslanec je omenil, da • je Reinhardt podpisal vojni manifest s 33 drugimi profesorji. Minister je odgovoril, da Reinhardt ne sme priti gostovat v Pariz, dokler bo v tem ministrstvu.
Narodno gledališče v Sofiji slavi te dni znamenit jubilej. 24. dec. so bile v Sofiji slavnostne predstave in proslava, na katero so bili potom ministrstva prosvete vabljena tudi naša gledališča. Kr. nar. gledališče v Ljubljani je poslalo brzojavno častitko v francoskem jeziku, beograjsko in zagrebško pt\ se je proslave udeležilo po svojih delegatih. Saj je letos preteklo 65 let odkar se je vršila prva bolgarska gledališka predstava in sicer je bila to igra »Mihal«, ki jo je spisal Sava Dobroplodni. Letos pa je 15 let odkar vrši svojo veliko kulturno nalogo naše bratsko gledališče v Sofiji. Na tem odru je med drugimi delovala tudi naša gospa Borštnikova. Bolgarsko narodno gledališče, ki sc je razvijalo pod težkimi razmerami in v nemirni dobi, je bilo dolgo časa torišče in ognjišče velike bolgarske nacionalne revolucije, tako da lahko trdimo, da je bilo Bolgarom gledališče zibelka narodne svobode. Upajmo, da bomo kmalu doživeli kako gostovanje bratskih bolgarskih kolegov na naših odrih. Saj se je njihova gledališka umetnost v zadnjih letih prav visoko razvila. V tem znamenju častitamo bratskim bolgarskim tovarišem in njihovemu gledališču tudi mi!
Jubilej. Dne 11. t. m. praznuje 25. letnico svojega umetniškega delovanja zaslužni igralec in dolgoletni član osješkega gledališča g. Aca Gavrilovič. Konstituiran^je v to svrlio posebni slavnostni odbor, ki bo skrbel za kar najbolj svečano proslavo jubilara. Slavnostna predstava bo Shakespearjev »Othello«, v katerem nastopi slavljenec v naslovni ulogi.
- 17 —
Te dni gostuje član naše drame ga- Polonica Juvanova v nar. pozorištu v Subotici in sicer v naslovnih vlogah »2ena — vrag«, »Favn« in »Oče« (Strindberg).
Glumačka škola v Beogradu je zaključila svoj zimski semester /. javno produkcijo v »Manježu«. Gojenci so nastopili v Sterinijevi komediji »Laža i paralaža« in Trifkovičevi »Ljubavno pismo« z zelo povoljniin uspehom.
Marinettljevo tridejanko »Ognjeni boben« je decembra vprizorilo »Stavovske divadlo« v Pragi. Pozorišče je puščava, toda ne gola, brezbarvna, otopela azijska puščava, temveč pestra afrikanska, ki žari neizmerne vročine, puščava rdečega neba in bajnih vizij, ki mamijo karavane. Torišče vročih, dejanja željnih ljudi, osvajalskih narav, ki preizkušajo svojo moč v groznih opasnostih. Le navidezna puščava je to. Toda vse živi in se giblje pod utripom pričakovanja samuma in kadar se vzdigne on, se z njim vzdignejo strasti, kakor orkan v tej slepeči grozi puščave- — Žolta in sinja puščava, zeleni in mavričasti pragozd, nad puščavsko visoko planoto žolto solnce na škrlatnem nebu — vse to pomaga Igralcu, da nc izzveni njegov patos preveč nenaravno. Sijaj, barve, petje in ples pomagata pestri strasti tega žarečega ozračja. — Deloma spominja na Paul Cloudelovo »Menjavo«, ki pa je mnogo bolj globoka. — Predstava, kateri je pristostoval tudi avtor, je bila zelo zanimiva. Glavne vloge so igrali gg. Karen, Vydra, Dostal in Kronbaurova
»Večer orijentalskih, dramatikov« v »Švandlovem divadlu« v Pragi je bil zanimiv ne samo radi eksotičnih del japonske in staroindijske literature, temveč tudi radi globokega vpogleda- v bistvo dramatične učinkovitosti. »Terakoya« ali »Vaška šola« je zgodovinska enodejanka ali pravzaprav samostojno zaokroženi del iz velike žaloigre, ki jo je spisal Takeda Izumo. Delo se je igralo že na nemških odrih in je na češko prevedeno pa nemškem prevodu prof. Florenza. — Štiridejanka »čarudattam« je staroindijska in sicer jo je spisal modri pesnik Bhas okrog 1. 300 po Kr. r.
Lorenzo Perosi, slavni komponist, je obolel, kakor poročajo rimski časopisi. Na predlog njegovih bratov in naučnega ministra so ga postavili pod kuratelo — ker je duševno bolan. Proces so zelo pospešili, da bi rešiji vsaj nekaj njegovih kompozicij in rokopisov, katere je hotel nesrečni komponist vse sežgati in jih je mnogo tudi sežgal. — L. Perosi je rojen 20. dec. 1872. in je od 1898. dirigent kora v Sinkstinski kapeli, v slavni papeževi »Cappella Sistina« v Vatikanu. Njegova najbolj slavna dela so oratoriji »Dies irae«, »Passione«, »Transfiguriklone«, »Lazarjevo vstajenje« in dr. Že pred vojno so šle vesti po časopisih, da lroče slavni maestro' (ki je katoliški duhovnik) prestopiti v protestantsko cerkev. Neki slavni rimski psihiater ga je preiskal in konštatoval paranojo. Med vojno je bil zelo potrt, ni ga veselila več glasba, sovražil je vse, kar bi ga nanjo spominjalo in grozote svetovne vojne so na njegove rahle živce silno uplivale. Vse svoje premoženje, ki je takrat znašalo nad 100 tisoč lir, je razdelil med uboge in bolnike. Začel se je z vso vnemo učitf ruščine in slovenščine, poglabljal se' v študij biblije in sc končno izjavil za kalvinizem. Tako sc je začela tragedija slavnega komponista...
MT:
Glasbeno vseučilišče na Dunaju se ustanovi še letos. Profesorski kolegij sedanje »Staatsakademie fiir Musik u. darst. Kunst« je sklenil prepustiti vodilno mesto skladatelju dr. R. Straussu. Pod njegovim vodstvom naj se dosedanja akademija (konservatorij) izpremeni v pravo mojstrsko šol« za kompozicijo. Ministrstvo bo stvar pospešilo in odredilo vse potrebno že tekom tega meseca.
Vstopnine v dunajskih drž. gledališčih in sicer takozvane »povišane*-, in »izvanredne« sc z novim letom znižajo; tako bo stala v drž. operi loža, ki je stala dosedaj ogromnih 450 tisoč, 600 tisoč in 900 tisoč — samo bornih 300 tisoč in 450 tisoč kron. Sedež v parketu boš dobil za mal denar 60 tisoč kron.	Odslej bo posečal dunajska gledališča tudi dunajski proletarec.	'
Moderni kozmetični preparati za negovanje kože in las. Juvenol-krema za lice in roke (mastna in suha). Juvenol-poudre za dame.
Juvenol-shampoon. — Juvenol-voda za lase.
Juvenol-olje za lase.
Vsi Juvenol preparati so izdelani (prirejeni) po strogo znanstveno kozmetičnih principih.
Lekarna Bakarčič, Lekarna Ramor, Lekarna Sušnik,
Karlovška cesta.	Miklošičeva	cesta.	Marijin	trg.
Drogerija Rdrija, Šelenburgova ulica.
— 19 —
• •-
-• •
Naznanjjoj^P™^
otvorila je novo prodajalno čevljev na malo (en detail)
v Aleksandrovi ulici št. 1.
Pazite na znamko svet. firme 1'p^ko'i
Najboljši In najcenejši fabrikat Jugoslavije lil t!||.||F
(D
^IIIIIIIIIIIIIIMIIlillllllllllllllllllllllllllllllllr
Priporoča se največja zaloga oblek za gospode in otroke
J. MAČEK
LJUBLJANA,
Aleksandrova cesta št.
- 20 -
Mnogo
denarja
si lahko prihranite
ako kupujete blago za moške in ženske obleke, perilo, tri-kotažo, posteljno opremo itd. v velikem skladišču blaga veletrgovine
A. & E. Skaberne
Ljubljana, Mestni trg 10.
Urejuje Fran Lipah. Cena Din 3'50.
Tiska Zvezna tiskarna v Ljubljani.