Glasilo občine Cirkulane Letnik 7, številka 2 Oktober - Vinotok 2013 OKTOBER 2013 TA1.1M« AWAŽ'S I* GLASILO OBČINE CIRKULANE izdaja Občina Cirkulane. Uredniški odbor: Milena Debeljak, Nina Gabrovec, Marica Zebec, Miro Lesjak, Nataša Podhostnik. Odgovorna urednica: Tatjana Mohorko. Lektoriranje: Nataša Podhostnik. Oblikovanje in tisk: Vejica, Rado Škrjanec s. p., 041 684 910. Naslov uredništva: Občina Cirkulane, Cirkulane 40 a, 2282 Cirkulane, telefon: 02/795 34 20. Elektronski naslov: tajnistvo@cirkulane.si. Natisnjeno: 900 izvodov, kijih prejmejo gospodinjstva v občini brezplačno. Glasilo občine Cirkulane tudi na internetu: www.cirkulane.si. Naslovnica: Rado Škrjanec Spoštovane občanke, spoštovani občani in vsi bralci Glasila občine Cirkulane! Čas dopustov je več ali manj za nami. Leto, ki se preveša v jesen in nato zimo, je bilo nekje v povprečju, kar se tiče temperatur, vendar je temperature dvigovala politična dejavnost naše trenutne vlade in ministrov, ki jim nikakor ne uspe zajeziti krize, ki še kar naprej traja in se poglablja. To krizo še dodatno zaostrujejo nekatere izjave najvidnejših politikov, za katere bi pričakoval, da bodo premišljeno in tehtno izvajali svoje naloge. Čeprav nas država vedno bolj potiska na rob, nam zateguje pasove, ne omogoča ljudem dela, kar se vse bolj odraža v vedno večji revščini naših državljanov, pa zaenkrat ni videti nobenih sindikalnih gibanj in nezadovoljstva množic, kot nekoliko pred časom, ko je vladala neka druga politična opcija. Žal opažam, da je vse spolitizirano in da preprost človek res več ne more vedeti, pri čem dejansko je. Menim, da je najbolje, da vsi naši občani in tudi vsi državljani začnejo razmišljati z lastno glavo in si ne dovolijo, da bi jim politiki, katerikoli - levi ali desni, prali možgane. Tako ali tako vsi, ki imamo že nekaj let življenja za sabo, vemo, da nam jih je že prejšnji sistem dovolj opral in z nami izvajal to pranje desetletja in da naenkrat ne moremo razmišljati inovativno. Ta trenutek pa nam manjka inovativnosti in upam samo, da bo mlada generacija brez vpliva prejšnjega sistema lahko postajala vse bolj in bolj tista, ki bo z lastnim inovativnim znanjem uspevala v prostoru in času, v katerem bo živela. Bojim se samo, da jim bo sedanja politična garnitura pustila preveč dolgov in da bo zaradi tega manj uspešna. V uvodu sem se spustil nekoliko na državno in tudi na lokalno raven, saj nekako opažam, da nas je vedno več tistih, ki ne poslušamo več poročil in dnevnikov ne na radiju in ne na televiziji. Le-ti nam poslabšajo sleherni dan s slabimi novicami. Ena izmed teh novic je bila navržena po diverzantsko, to je ukinjanje občin, ki precej razburja javnost in stroko. Ta je bila navržena od ministra, ki bi naj bil pomoč občinam in lokalni samoupravi. Tako centralizirani, kot bi ta vlada želela, smo bili v prejšnji državi. Današnji čas ne zahteva centralizacije, ampak decentralizacijo naše države, ki je slab gospodar, kar se nakazuje na več področjih. Državljani bomo morali žal vsi pokrivati izgube v bankah, tajkunske manipulacije in kraje, ne glede na to, kje je denar in kdo je zapravil bajne vsote denarja, ki ga več ni ali pa je v davčnih oazah po svetu. Vlada, ki trenutno še obstaja, pa namesto odkrivanja povzročiteljev nalaga državljanom pokoro in plačilo vseh izgub, ki so jih povzročili sami. Naša občina dela dobro. Napredek je viden na vsakem koraku, če ga le želimo videti. Realizirali smo projekt energetske obnove Osnovne šole Cirkulane, v kateri smo uredili fasado, kletne prostore s kurilnico na lesne pelete, tri učilnice in pisarne, garderobne omarice, uredili smo cesto Okič-Slatina mimo kmetije Žutec in Belšak. Za vse to smo pridobili nepovratna evropska sredstva, ki so nekaj čez milijon evrov. Sanirali smo cesto Pristava-Pohorje v vrednosti 230.000,00 evrov. Z Občinsko upravo smo se zelo potruditi, da smo uspeli dobiti za naslednje leto štiri večje projekte v vrednosti milijon tristo tisoč evrov. Vesel bom, če bodo občani pokazali veliko razumevanja in pomagali pri uresničitvi vseh projektov.V prihodnjem letu nas čaka ureditev ceste v Gruškov-cu, ureditev ceste skozi gradiški Hum, cesta od gostilne Levičnik do lovskega doma in energetska sanacija stare dvorane. Vse štiri projekte imamo že odobrene, za vse projekte imamo sklepe o sofinanciranju in samo upam lahko, da bomo imeli dovolj lastnih sredstev, da projekte uresničimo. Zaenkrat vse kaže na to, da ne bo problemov, le Občinski svet še mora potrditi predlagani proračun, saj je sprejetje le-tega ključnega pomena pri realizaciji. Še vedno pa potrebujemo vašo podporo, spoštovane občanke in spoštovani občani, zato vas prosim, da nam pri tem pomagate. Veliko je govora o ukinjanju občin, vendar naj povem, da nam uresničenih ciljev le ne more nihče vzeti, čeprav si nekateri politiki v državi zelo želijo centralizirane države, ker jo je po njihovem lažje upravljati. To je že res za politike, ki si takega vodenja želijo, vendar nikakor ni dobro za razvoj slovenske države in ne za razvoj občin, ki jih ne bo več. Zato se vam zahvaljujem za podporo, ki jo uživam skupaj z Občinsko upravo in Občinskim svetom. Prepričan sem, da se boste znali tudi pravilno odločati, če bo potrebno glasovati o vprašanjih, ki se nam ob tem pojavljajo. Želim vam lepo in bogato jesen v vseh pogledih! Vaš župan Janez Jurgec Delovanje Občinskega sveta občine Cirkulane v obdobju od maja do septembra 2013 Župan občine Cirkulane Janez Jurgec je v obdobju od maja do septembra sklical eno redno in eno izredno sejo Občinskega sveta občine Cirkulane. Svetniki so odločali in razpravljali o zadevah, ki sodijo v pristojnost Občinskega sveta in so pomembne za delovanje občine. Na 19. redni seji Občinskega sveta občine Cirkulane, ki je bila dne 30. 5. 2013, so svetniki sprejeli sklep o podelitvi priznanj ob 6. občinskem prazniku občine Cirkulane. Dobitnika sta bila Športno društvo Cirkulane in Turistično društvo Cirkulane. Na isti seji so svetniki občine Cirkulane sprejeli sklep, da občina Cirkulane odkupi delnice Ko- munalnega podjetja Ptuj, zato se je sprejel še sklep o prerazporeditvi sredstev v Proračunu občine Cirkulane za leto 2013, za nakup delnic. Občinski svet je s sklepom potrdil, da so bili doseženi zastavljeni cilji Občinskega programa varnosti občine Cirkulane za leto 2012. Na 3. izredni seji Občinskega sveta občine Cirkulane, ki je bila 29. 8. 2013, so svetniki potrdili Poročilo o izvrševanju proračuna v prvem polletju leta 2013. Na seji so bili sprejeti sklepi za prerazporeditev sredstev v proračunu občine Cirkulane za leto 2013, uskladile so se finančne konstrukcije glede dobljenih sredstev na razpisih za inve- sticije Obnova ceste Pristava-Pohorje, Modernizacija in rekonstrukcija ceste Mali Okič-Veliki O kič in Energetska sanacija Osnovne šole Cirkulane. Sprejet je bil tudi sklep o subvenciji vrtca. Občinski svet je razpravljal o sofinanciranju izgradnje OŠ Dr. Ljudevita Pivka ter sprejel sklep, da zaradi pomanjkanja informacij trenutno ne potrdi sofinanciranja investicije. Na vseh sejah Občinskega sveta je župan občine Cirkulane Janez Jurgec sproti obveščal svetnike o realizaciji sklepov Občinskega sveta in poteku aktualnih investicij v občini Cirkulane. Občinska uprava občine Cirkulane Investicije v letu 2014 REKONSTRUKCIJA CESTE BREZOVEC-LEVIČNIK LC 102152 CESTA HUM GRADIŠČA EK^RP V letu 2014 bo občina Cirkulane izvedla rekonstrukcijo ceste Brezovec-Levičnik, saj je bila občina uspešna na javnem razpisu za dodelitev sredstev za Ukrep 322 Razvoj vasi, ki ga je razpisalo Ministrstvo za kmetijstvo in okolje. Predvidena vrednost investicije je 304.338 EUR, od tega bo Ministrstvo za kmetijstvo in okolje prispevalo 152.169 EUR. Predmet investicije je rekonstrukcija asfaltne prevleke v dolžini 1770 m, obnova mostu, izgradnja kolesarske steze ob cestišču in postavitev prometne signalizacije. Zaključena je obnova ceste Pristava-Pohorje. - fl Nabžba v vašo pritiodnost O«RACIJO DELNO FINANCIRA EVROPSKA UNIJA Evropski sklad za regionalni razvoj V letu 2014 bo občina Cirkulane izvedla investicijo LC 102152 HUM GRADIŠČA, kjer se bo izvedla adaptacija asfaltne prevleke, ureditev bankin in odvodnjavanja ob lokalni cesti v skupni dolžini 2.715 m. Občina Cirkulane je bila tudi s tem projektom uspešna na javnem razpisu Južne meje. Predvidena vrednost investicije je 658.512 EUR, od tega bo občina s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj in države pridobila 548.760,23 EUR nepovratnih sredstev. Na razpisu za južno mejo je bila občina Cirkulane najuspešnejša občina na tem območju. Uspela je s tremi cestnimi infrastrukturnimi projekti; enega od teh na območju naselij Mali Okič-Veliki Okič to jesen uresničuje skupaj z občino Videm. ENERGETSKA SANACIJA TELOVADNICE OŠ CIRKULANE Naložba v vašo prihodnost Operacijo delno financira Evropska unija V letu 2014 bo občina Cirkulane izvedla investicijo Energetsko sanacijo stare dvorane s pomočjo evropskih kohezijskih sredstev, saj je bila uspešna na javnem razpisu za energetsko sanacijo stavb Ministrstva za infrastrukturo in prostor. Ener- getska sanacija predvideva izvedbo fasade, položitev dodatne izolacije na podstrešju nad telovadnico, zamenjavo strešne kritine ter zamenjavo nekaterih oken. Predvidena skupna vrednost investicije je 164.543 EUR, od tega je predvidenih 106.252 EUR kohezijskih sredstev, ki jih dobi občina sofinanciranih. JP 603001, JP 603061 »CESTA MEDRIBNIK-GRUŠKO-VEC-RŽAKOV BREG-PISANEC - A-trpg Q Naložba v vašo prihodnost Operacijo delno financira evropska unija Predmet projekta je rekonstrukcija ceste, asfaltiranje ter ureditev bankin in odvodnjavanja na javnih poteh v skupni dolžini 1600 m. Predvidena vrednost investicije je 678.161 EUR, od tega bosta Evropski sklad za regionalni razvoj in država prispevala 572.134 EUR. Občinska uprava Foto: Tatjana Mohorko Vožnja po modernizirani, asfaltni cesti bo zdaj veliko varnejša, k čemur bo pripomogla tudi že nameščena varnostna ograja. Na območju, kjer cesta pelje v sosednjo občino Videm, smo gradbenike zmotili pri izgradnji še enega podpornega zidu. Za večjo varnost je na enem od odsekov zgrajen tudi betonski zid. vf/ V okviru investicije energetska sanacija starega dela OŠ je obnovljena tudi fasada na šolski zgradbi in šola ima zdaj povsem novo podobo. Šola v Cirkulanah je po energetski sanaciji pridobila tudi kurilnico na lesne pelete. Svečano na predvečer občinskega praznika V prvih junijskih dneh je bilo v občini Cirkulane zelo pestro in praznično. Zvrstilo seje veliko prijetnih dogodkov. Poleg osrednje slovesnosti je bila 6. junija v novi prireditveni dvorani še slavnostna seja Občinskega sveta, na katero so bili vabljeni tudi 6. PRAZ OBČI CIRKU Župan Janez Jurgecje bil gostitelj prijetnega dogodka na predvečer občinskega praznika. Po uradnem deluje sledilo druženje ob zdravici, s katero so naznanili tudi željo po uspešnem delu v prihodnje. Mladi veseljaki so z ubranim petjem polepšali svečane trenutke praznovanja. vaški odborniki, predsedniki društev in političnih strank, ravnatelji zavodov in še mnogi drugi gostje. Povezovalka prazničnega dogodka Antonija Žumbar je zbranim uvodoma predstavila pomen praznovanja. Poudarila je, daje to čas veselja, dosežkov, priložnosti, ko je še kako prav, da razmišljamo pozitivno. Svoj doprinos je z lepo slovensko pesmijo k svečanemu dogodku dodala tudi vokalna skupina Mladi veseljaki, ki letos praznuje 15-letnico delovanja. Župan Janez Jurgec, go- stitelj prazničnega dogodka, je zbrane seznanil o dosežkih, uspehih in tudi načrtih občine Cirkulane. »Kljub kriznim časom je potrebno najti nove poti, ki so lahko tudi neznane, nepredvidljive. Razvoj želimo usmerjati v dobro mladih generacij. Čaka nas še veliko izzivov in dela, dosedanje opravljeno delo pa štejem za dobro.« Besedilo in foto: TM Šesti praznik občine in dan šole obarvana športno Letošnji 7. junij je bil v občini Cirkulane posebej praznično obarvan dan. Občina je namreč na ta dan praznovala šesti rojstni dan, ki so ga lepo združili s praznikom osnovne šole in svečanim odprtjem nove večnamenske turistič-no-prireditvene dvorane. Na osrednji občinski proslavi so se zbrali številni pomembni gostje, med drugim tudi državni svetnik Rajko Fajt, župani in predstavniki občin na Ptujskem, predstavniki vaških skupnosti, društev in političnih strank iz občine Cirkulane ter številni starši otrok in občani, ki so z veseljem delili lepe trenutke ob odprtju velike pridobitve za občino. Svečanemu uvodnemu delu otvoritve dvorane je sledil nagovor župana Janeza Jurgeca, ki je z velikim zadovoljstvom predstavil dosežke zadnjega leta, mnoge naložbe, v ospredje pa postavil novo večnamensko turistič-no-prireditveno dvorano, ki bo služila najširši možni uporabi in bo dovolj velika za vse prireditve, ki jih v občini izvajajo. “Da se je splačalo denar vložiti v izgradnjo dvorane, ste lahko prepričani, seveda pa je vse odvisno od vseh nas, kako bo za dvorano poskrbljeno v prihodnosti. Dvorana je lepa, ponuja priložnost za razvoj več dejavnosti, ki jih bomo lahko razvijali in s tem bogatili šport, kulturo, turizem. Razvoj teh dejavnosti je dan na razpolago vsem, ki bodo znali skupaj z občino le-te izkoristiti. Sklep o graditvi dvorane s strani Občinskega sveta je bil sprejet na koncu prvega mandata s pogojem, da se prijavimo na peti javni poziv Razvoj regij, to je po zaključku prvega mandata. Dvorano smo dobili sofinancirano iz naslova regionalnih spodbud v vrednosti 1.040.000 € ter iz 23. člena Zakona o financiranju občin za dve leti, kar je zneslo še nekaj več kot 300.000,00 €. Delež občine pri realizaciji graditve dvorane je bil nekje eno četrtino investicije, kar pa je zelo ugodno. Če tega denarja ne bi izkoristili za gradnjo dvorane, bi denar šel v druge občine in spet bi ostali brez velike pridobitve. Tudi gospodarska kriza žal še naprej kaže svojo plat zgodbe, zato bo vedno težje uresničevati cilje, ki si jih dr- zno zastavljamo. Mnogi iščejo izgovore v krizi, sam sem mnenja, da nam je na razpolago samo čas, v katerem 6. PRAZNIK, OBČINE/1 CIRKULA Župan Janez Jurgecje bil slavnostni govornik na slovesnosti ob 6. prazniku občine in dnevu šole, v nagovoru se mu je kasneje pridružila tudi ravnateljica Suzana Petek. Simbolično so župan Janez Jurgec, ravnateljica OŠ Cirkulane-Zavrč Suzana Petek, direktor podjetja GP project Ing. Antun Daljevec ter učenca cirkulanske šole Nina in Blaž prerezali vrvico in s tem oznanili, daje nova dvorana tudi uradno predana v uporabo. Uvod v slovesnost so s pesmijo obogatili pevci MePZ KD Cirkulane pod vodstvom Jožeta Dernikoviča. CIRKULANE Wt ■ n 1 M ^ ■. ■ \ j tftrf j \M UT! Slovesnost v Cirkulanah so z lepimi melodijami obogatili tudi Tamburaši iz Cirkulan. smo, samo ta nam je odmerjen, prav zato ni izgovorov za zamujene priložnosti, ki se ne vračajo. Časa ne moremo zavrteti nazaj in kljub negotovim in kriznim časom je potrebno najti poti, ki vodijo k napredku, k razvoju, k novim možnostim. Prav zato moramo biti smeli, moramo videti v prihodnost, si upati, včasih moramo celo po poti neznanega, nepredvidljivega in negotovega, marsikaj ni odvisno od nas, ampak od mnogih drugih okoliščin. Temu se moramo hitro prilagoditi in ubrati ustrezno NASTOPILI SO UČENCI CIRKULANSKE ŠOLE, PEVCI, TAMBURAŠI Prijeten je bil tudi letošnji program, ki je spremljal osrednjo prireditev ob prazniku občine in šole. Mešanemu pevskemu zboru KD Cirkulane so se pridružili še cirkulanski tamburaši, skozi ples, petje in besedo pa so se na zelo zanimiv način predstavili tudi učenci OŠ Cirkulane. Dogodek ob prazniku občine in šole je bil letos zelo športno obarvan, nova dvorana pa s tem tudi dostojno predstavljena kot prostor, kjer se bo o športu v prihodnje veliko govorilo. Učenci cirkulanske šole so se v programu prireditve posebej izkazali in dobili glasen aplavz. Letošnji dobitniki najvišjih priznanj občine Cirkulane. pot, ki je v tistem trenutku mogoča. Če tega ne storimo, storijo to drugi, mi smo pa priložnost, ki smo jo imeli, zamudili. “RAZVOJ USMERJAMO V DOBRO BODOČIH GENERACIJ” Zato je potrebno vse sile usmeriti v to, da delamo skupaj, v dobro skupnosti še naprej, da se še bolj trudimo in ustvarjamo. Prav v tem smislu se na Občini trudimo uresničevati vse, kar je v dani situaciji mogoče. Sprejete odločitve so pomembne predvsem za prihodnost. Mnogokrat so te odločitve nepoznavalcem nelogične, vendar žal ni mogoče sprejeti drugačnih. Tudi v prihodnje, spoštovane občanke in spoštovani občani, vas prosim za podporo, ki jo uživam skupaj z Občinsko upravo in Občinskim svetom; ta trenutek pa hvala, saj delamo tako, da razvoj usmerjamo v dobro bodočih generacij, v pogoje mladim, ki bodo imeli tisto, kar potrebujejo za normalno življenje. Če bodo mladi imeli te pogoje, bodo ostajali v domačem kraju. Verjamem v našo bodočnost, ki pa je brez dobrega dela, sodelovanja ne bo. Ob tej priložnosti naj izrečem zahvalo vsem, ki se trudite za skupno dobro." PRIZNANJI OBČINE TU- RISTIČNEMU IN ŠPORTNEMU DRUŠTVU, PRIZNANJE ŽUPANA PREJELI TAMBURAŠI V občini Cirkulane s ponosom govorijo o ljudeh, ki so v teh krajih pustili pomemben pečat, in ponosni so na ljudi, na društva, ki občino delajo bogatejšo in prepoznavnejšo. Občinski praznik je bil pravi trenutek, da so se nekaterim od njih tudi zahvalili. Pri podelitvi letošnjih najvišjih priznanj so se županu Jurgecu pridružili podžupana Franc Milošič in Davorin Tušek ter direktorica Občinske uprave Milena Debeljak. VELIKO PRIZNANJE OBČINE TD CIRKULANE Turistično društvo aktivno deluje na področju vzpo-dujanja razvoja turizma na območju občine Cirkulane. Ustanovljeno je bilo pred 20 leti, leta 1993. Delovanje TD temelji na prostvolj-nem delu na področju nevladnih organizacij in se kreativno vključuje v aktivnosti TZ Slovenije. Člani svoje delovanje usmerjajo s prostovoljnim in požrtvovalnim delom in so v 20-letni zgodovini delovanja razvili zelo uspešne tradcionalne prireditve, ki ohranjajo živo dediščino, ki je posebnega pomena na območju občine in širše (fa-šenk v Cirkulanah, tradicionalno postavljanje klopotcev na cesti klopotcev in drugje, martinovanje). Povezovanje turističnih ponudnikov je izvedlo z ureditvijo romarske pešpoti k Sveti Ani, poti modre kavčine in viničarske poti. S Sekcijo starih običajev pa ohranja številne stare običaje in navade ter jih predstavlja širom po Sloveniji in izven naših meja. VELIKO PRIZNANJE OBČINE TUDI ŠPORTNEMU DRUŠTVU Športno društvo Cirkulane je bilo ustanovljeno leta 1993 z namenom druženja občanov, razvoja ustrezne športne infrastrukture, vključitve nogometnih ekip v tekmovanje MNZ Ptuj in popularizacije različnih oblik športno-rekreativnega udejstvovanja. Tekom delovanja je društvo tvorilo več sekcij, od šahovskih do ribiških, danes pa je najbolj razvita nogometna sekcija z različnimi starostnimi selekcijami, ki dosega tudi zavidljive uspehe na medobčinskem nivoju. Odraz dobrega preteklega dela z mladimi selekcijami se kaže tudi danes, saj članska ekipa trenutno vodi v 2. ligi MNZ Ptuj in ima velike možnosti, da se ponovno prebije v 1. ligo. Ob vseh teh uspehih se je ob pomoči društva in Občine vzporedno razvijala tudi športna infrastruktura. Zgradilo se je veliko travnato nogometno igrišče in igrišče z umetno travo, lani pa so prevzeli v upravljanje eno izmed najlepših slačilnic s pokritimi tribunami v Spodnjem Podravju. Vrsto let v društvu skrbijo tudi za organizacijo tradicionalne tekaške prireditve Aninski tek, ki privabi široko udeležbo. V svojem 20-letnem obdobju delovanja je društvo pridobilo veliko podpore v lokalnem okolju, zaradi česar sodi med eno izmed društev, ki na svoje prireditve letno pripelje največ občanov s ciljem po- vezovanja in aktivnega preživljanja prostega časa občanov občine Cirkulane. ŽUPAN SVOJE PRIZNANJE IZROČIL TAMBURAŠEM IZ CIRKULAN Tamburaši iz Cirkulan delujejo pod okriljem Kulturnega društva Cirkulane od leta 1993, sicer pa so ponosni nasledniki veliko starejše tradicije. Prvi tamburaški zbor pri tedanji Sv. Barbari v Halozah je bil ustanovljen že leta 1899. V slavo častitljivemu jubileju 100 let so leta 2001 izdali zgoščenko z naslovom 100 LET, poleti 2003 so izdali zgoščenko, ki so jo poimenovali HOJLADRIJA, v letošnjem letu pa so izdali novo zgoščenkoz naslovom Kukafce. Njihov repertoar obsega predvsem haloške, prleške in prekmurske viže in pesmi. Udeležili so se že različnih festivalov v Sloveniji (Lent, Tr-nfest, Etno križišče, Beltinci) in na tujem (Avstrija, Italija, Nemčija, Hrvaška, Makedonija, Vojvodina). Tako so na srečanju tam-buraških in mandolinskih skupin in orkestrov Slovenije dvakrat zapovrstjo (leta 2002 in 2003) prejeli nagrado - zlato priznanje za najboljšo izvedbo ljudske skladbe po izboru strokovne žirije. V Novem Sadu na prireditvi Tamburica fest so v letu 2012 prejeli posebno nagrado za izjemen doprinos k programu festivala. Na regijskem srečanju tamburašev in mandolinistov Slovenije so letos prejeli zlato priznanje in denarno nagrado za vzorni sestav sporeda. Zastopali pa bodo tudi letos slovensko zastavo na državnem srečanju skupin na Hrvaškem. Čestitamo vsem dobitnikom najvišjih občinskih priznanj občine Cirkulane v letu 2013! TM Foto: Simon Simonič Dobrodelni koncert KD Cirkulane za Sonček Letošnjo pomlad smo bili v ljudi. Svoje moči smo združili KD Cirkulane zelo zaposleni, Tamburaši iz Cirkulan, vokal-saj smo pripravljali prav po- na skupina Mladi veseljaki, seben dogodek, ki je zahteval Folklorna skupina KD Cir-angažiranje velikega števila kulane in Folklorna skupina Mladi veseljaki v družbi Urške Vučak in Neša Tokaliča, igralca iz Čiste desetke, ki sta na prijeten način povezovala dobrodelni dogodek. Rožmarin iz Dolene. tretjo) zgoščenko z naslovom Kukafce, Mladi veseljaki pa To leto je bilo posebno za letos praznujejo 15-letnico tamburaše, saj smo po de- delovanja. Zato smo se odlo-setih letih posneli novo (že čili pripraviti skupni koncert. Dobrodelni koncert KD Cirkulane za Sonček je razvil svoja jadra. Odlično sta se predstavili tudi domači skupini tamburašev in folkloristov. Beseda je dala besedo, organizacija se je razvijala v vse smeri in porodila se je ideja, da bi priredili koncert, na katerem bi združili »prijetno s koristnim«, torej dobrodelni koncert. Odločili smo se, da zbrana sredstva podarimo Sončku - Društvo za cerebralno paralizo Ptuj-Ormož, čigar delovanje poznamo in cenimo. Tako sta za dobrodelni namen pristopila tudi Urška Vučak in Nešo Tokalič (znana igralca iz Čiste de-setke), kot dobrodelna pa se je izkazala tudi Občina Cirkulane, ki nam je dala v brezplačno uporabo novo večnamensko dvorano, ponudila pomoč svojih zaposlenih, plačala pa je tudi ozvočenje. Seveda smo za izvedbo tako zahtevnega projekta potrebovali še pomoč velikega števila prostovoljcev, sponzorjev in donatorjev - prevelikega, da bi jih lahko na tem mestu naštevala. Vsekakor pa jim v imenu KD Cirkulane, kakor tudi Sončka izrekamo veliko zahvalo za odzivnost in pomoč. Kot glavnega gosta smo povabili popularnega Vlada Kreslina z Malimi bogovi in tako je 15. junija 2013 dobrodelni koncert KD Cirkulane za Sonček razvil svoja jadra. Po mnenju marsikoga je bil to za Cirkulane velik dogodek. Obiskovalci so prišli s širšega področja severovzhodne Slovenije, samo vzdušje na koncertu pa je bilo čudovito - uživali smo tako nastopajoči kot poslušalci, ki so bili radodarni tudi na samem koncertu, saj so kar nekaj denarja prispevali tudi v posode za prostovoljne prispevke. KD Cirkulane je izkupiček 1500 € z velikim veseljem nakazalo Sončku, čigar člani so bili veseli tega finančnega prispevka, ki ga porabijo za potrebne terapije, kakor tudi priložnosti za prepoznavnost društva v javnosti. Nada Polajžer Čebelarji s ponosom razvili prapor Letošnji 9. junij bo članom Čebelarskega društva Cirkulane ostal v lepem spominu. Na ta dan in v okviru praznika občine Cirkulane so razvili svoj prvi društveni prapor, dogodek pa obogatili s predstavitvijo bogate čebelarske zgodovine na Slovenskem in v Halozah, s prijetnim čebelarskim druženjem in bogatim kulturnim programom. Pra- por so razvili kot zadnje čebelarsko društvo; devet jih je na Ptujskem, 204 pa v Sloveniji. Delčke iz zgodovine slovenskega čebelarstva je v svojem nagovoru predstavil predsednik ČD Cirkulane Milan Kolednik, ob tem pa spomnil na 11. december 2010, ko so se čebelarji v teh koncih končno dogovorili za Trenutek svečanega razvitja prapora ČD Cirkulane. ustanovitev društva. Pristopno izjavo je podpisalo 25 čebelarjev, danes jih je v društvu 47, 30 pa jih aktivno če-belari. Kolednik je poudaril, da je z ustanovitvijo društva tudi več reda na tem območju, kar si čebelarji lahko štejejo v dobro, saj ima navsezadnje čebelarstvo močan, zdravilen vpliv na okolje. Praznični dan so cirku- lanski čebelarji izkoristili za podelitev odlikovanj Antona Janše za posebne zasluge, ki so jih prejeli: Silvo Meznarič, Marica Jerenec, Janez Jurgec ter Milan in Tanja Kolednik. Podelili so tudi nekaj posebnih zahval za sodelovanje pri razvitju prapora, vsem donatorjem pa so se posebej zahvalili za njihov dar in pomoč pri nabavi simbola, ki ima za društvo velik pomen. Novi prapor sta razvila župan Janez Jurgec in predsednik društva Kolednik, potem pa sta ga izročila v roke praporščakinji Marici Jerenec. Nato je sledil poljub s prapori sosednjih in prijateljskih društev, na prapor so obesili še trakove, krasijo pa ga tudi spominski žebljički. Za slovesen blagoslov prapora je poskrbel dekan Emil Drev. ČEBELARJI MED NAJVEČJIMI DRUŽINAMI Čebelarsko slovesnost je spremljal tudi bogat kulturni program, v katerem so nastopili učenci osnovne šole, prijetno pa je bilo prisluhniti tudi govornikom, med njimi Stanku Kitaku, predsedniku Zveze čebelarskih društev Ptuj, podpredsedniku Čebelarske zveze Slovenije in županu Jurgecu, ki je tudi sam ponosen čebelar. Ob razvitju prapora je poudaril, da je društvo s tem dobilo celostno podobo in da je velik ponos nositi prapor. Ob čebelah in čebelarjih ti ni nikoli dolgčas, je omenil Jurgec, saj imajo čebelarji svoje zgodbe, nova pa se piše tudi z razvitjem prapora. Lepo je bilo tudi slišati, da se čebelarji štejejo med največje družine. Obsegajo območje z naravno lepoto, pridelujejo odličen med, z odprtimi rokami pa sprejmejo tudi vsakega novega člana. Skratka, čebelarji znajo ceniti in ohranjati naravo, kar je v naši družbi nekaj izjemnega, zato jih moramo še bolj ceniti in spoštovati njihovo zavzeto delo. Čebelarjem v občini Cirkulane pa čestitka ob razvitju prapora! Besedilo in foto: TM Zdravica čebelarjev in vinarjev, ki so ob svečanem trenutku sto- Župan Jurgec v družbi predsednika čebelarskega društva in pra- pili skupaj in gostom ponudili dobrote iz narave. porščakinje. Občina Cirkulane pobratena z občino Sračinec V okviru proslave ob prazniku občine Sračinec na Hrvaškem je načelnik Božidar Novoselec 27. septembra podpisal listino o pobratenju z županom občine Cirkulane Janezom Jurgecem in županom madžarske občine Hor-vatzsiddny (Hrvatski Židan) Istvdnom Krizmanichem. To je bilo prvo pobratenje občine Sračinec, zato je bil dogodek toliko bolj slovesen. Kot je poudaril gostitelj srečanja z županoma in delegacijo obeh pobratenih občin, je bila v občini Sračinec že dolgoletna želja po sodelovanju. Zdaj, ko je odprta evropska meja, pa Sračinec to uresničuje v okviru EU projekta EU za državljane -Študenti za Evropo. Cirku-lanski župan je ob podpisu poudaril, da je prepričan, da bo lahko občina Cirkulane na temeljih dosedanjih izkušenj v veliko pomoč pri uresničevanju projekta EU. Delegacije treh obmejnih občin po podpisu listine o pobratenju. Na predvečer praznika sv. Mihaela, zaščitnika župnije in občine Sračinec, so v Sra-čincu pripravili festival folklore in povorko sodelujočih folklornih skupin. Občino Cirkulane je tam zastopala skupina iz Stoperc, predstavili pa so se tudi člani Konjeniškega kluba Zavrč. Nedelja, 29. septembra, je bila v Sra-čincu rezervirana za sejem rokodelskih in tradicionalnih obrti “Plač na Gmajni”, ki pa je bil nekoliko okrnjen zaradi slabega vremena. Na sejmu so se predstavila tudi društva iz občine Cirkulane. Vir: http://www.sracinec. Utrinek s povorke, ki so jo pripravili po ulicah Sračinca. V Sračincu na Hrvaškem je načelnik Božidar Novoselec podpisal listino o pobratenju z županom občine Cirkulane Janezom Jur-gecem in županom madžarske občine Horvatzsidany (Hrvatski Židan) Istvanom Krizmanichem. Jubilejnih 20 let Mesnice in trgovine Kokol 5. julija je bilo pred Mesnico in trgovino Kokol v Dolanah zelo praznično. Godbeniki iz sosednje občine Markovci so naznanili svečani dogodek, kije v Dolane privabil številne goste, kupce in predvsem poznavalce kulinaričnih dobrot družinskega podjetja Kokol. Leto 2013 je namreč zanje še posebej slovesno, saj obeležujejo polnih 20 let obstoja družinskega podjetja. Sončen petkov julijski dan je bil kot nalašč narejen za lepe trenutke praznovanja. Družina Kokol je na praznovanja povabila poslovne partnerje, kupce, prijatelje, sorodnike in vodstvo občine Cirkulane ter Območne obrtno-podjetniške zbornice Ptuj. K prijetnemu praznovanju pa so piko na I dodali še nastopajoči in govorniki, ki so trenutek praznovanja izkoristili za čestitko uspešnemu kolektivu. Kokolovim sta posebej čestitala župan občine Cirkulane Janez Jur-gec in predsednik Območne obrtno-podjetniške zbornice Vladimir Janžekovič. Zgodba podjetja Kokol iz Dolan ima za seboj dve desetletji uspešnih poslovnih let in zavidanja vrednih dosežkov. Podjetnica Marija Kokol se je pred 20 leti skupaj z možem Francem odločila za samostojno podjetniško pot. Sama je namreč ostala brez zaposlitve, mož pa je bil po poklicu mesar in je imel veliko izkušenj, predvsem pa željo po lastni mesnici. Kmalu sta spoznala, da je bila njuna odločitev pravilna, četudi je bil začetek skromen, na trenutke negotov, vendar jima poguma in veselja do dela ni zmanjkalo. Prihajale so vedno nove in nove podjetniške ideje. Marija in Franc sta znala biti skromna in delavna, imela pa sta tudi podporo v družini, kar je bilo največ vredno. Prvo mesnico sta odprla v sosednji zgradbi, v kletnih prostorih, pri bratu Hermanu, ki se je takrat že ukvarjal z obrtništvom. Po nekaj letih se je končno ponudila priložnost za gradnjo novih poslovnih prostorov, v katerih je podjetje zdaj že dobrih 15 let in zaposluje 9 delavcev. ZGODBO V PODJETJU NADALJUJE HČERKA SIMONA Kokolovi so svojo dejavnost z leti obogatili, postali so vse bolj prepoznavni in razvili tudi svojo lastno blagovno znamko, hkrati pa so si pridobili še certifikat kakovosti in postali del združenja slovenske kakovosti. Vse do danes so razvili preko 50 lastnih izdelkov, ki so narejeni izključno iz mesa slovenskega izvora. Da so njihovi izdelki odlični, so se mnogi kupci v teh letih že lahko prepričali. Franc Kokol je s svojo pridnostjo, prijaznostjo in zanesljivostjo postal znani mesar daleč naokoli, na svoje družinsko podjetje pa je po vseh letih zelo ponosen in srečen, da se bo družinska tradicija še nadaljevala. V podjetju Kokol, mesnici in trgovini pri Borlu so po 20. letih ponosni na vse dosežke, tudi na vse nagrade in priznanja, ki so jih prejeli za delo in vlaganje v razvoj. Trud in trdo delo sta se obrestovala, zato sta Kokolova Marija in Franc po vseh teh letih ponosna, da lahko vodenje družinskega podjetja predata mladi podjetnici, hčerki Simoni, ki v tem poslu vidi nove priložnosti in izzive. Ob jubileju so opravili simbolično predajo poslov in vodenje podjetja zaupali hčerki Simoni, kijev delo v družinskem podjetju vpeta v zadnjem obdobju. Kolektivu podjetja Kokol želimo še mnogo uspešnih let v obrti, predvsem pa dobrih poslovnih priložnosti povsod tam, kjer cenijo kvalitetne domače - slovenske proizvode. TM Oprešak in povetica sta del tradicije Le kaj bi v prazničnih dneh brez sladkih in slanih dobrot, kijih znajo še po starih receptih pripraviti pridne gospodinje, članice Društva gospodinj Cirkulane. Svoj prispevek so letos dodale z drugo razstavo oprešakov in povetic, ki pa so jo olepšale še z razstavo roč- nih del. Obiskovalcem so razstavo pripravile v prireditvenem šotoru, kjer so se po slovesnosti zbrali tudi cirkulan-ski čebelarji, vinarji in drugi gostje. Nad razstavo so bili obiskovalci navdušeni, opre- Razstavo so si z zanimanjem ogledali tudi gostje, skozi razstavo pa je podpredsednike Čebelarske zveze Slovenije popeljala županova soproga Majda. Cirkulanske gospodinje so spet bogato obložile mize na priložnostni razstavi. šaki in povetice pa so šli kot žene še poznajo, pa skrbno za med, zato je vredno raz- shranjeni za mladi rod. mišljati, da razstava postane tradicionalna, recepti, ki jih Besedilo in foto: TM Gerpe ali oprešaki, kot jim pravijo v Halozah, so med ljudmi prava specialiteta. Gospodinjec Ivanje na razstavi predstavil domači krompir, pridelek cirkulanskih gospodinj. Barbarčani v veliki vojni 1914-1918 Zgodba o naših ljudeh v 1. svetovni vojni na portalu Kamra Čeprav daleč proč ob bojišč, so tudi naši kraji v 1. svetovni vojni utrpeli velike vojne izgube; v vojni vihri je življenje izgubilo štiri odstotke vsega prebivalstva. Skoraj sto let kasneje v spletni digitalni zbirki na portalu Kamra obujamo pozabljene zgodbe malih haloških ljudi, ki jim je vojna za zmeraj spremenila življenje. Današnji hitri in površni čas terja, da svojo preteklost ponovno oživimo in bolje spoznamo. Temu je namenjen tudi regijski portal KAMRA - spletno mesto, ki združuje digitalizirane vsebine s področja domoznanstva v knjižnicah in drugih lokalnih kulturnih ustanovah. Za njihovo pridobivanje in vnašanje skrbimo v osrednjih slovenskih knjižnicah v sodelovanju z ustanovami in posamezniki v regijah. Zgodbo o haloških vojakih v metežu 1. svetovne vojne je pripravil mag. Martin Pra-šnički v sodelovanju s Knjižnico Ivana Potrča na Ptuju, kjer je tudi sedež uredništva portala za Spodnje Podravje. Martina Prašničkega v Cirkulanah kot domačina dobro poznamo, v zadnjem desetletju predvsem kot prizadevnega raziskovalca ter avtorja različnih prispevkov, v katerih se posveča predvsem svojemu rojstnemu kraju in njegovim ljudem. V središču njegovega raziskovanja so kraji občine Cirkulane in župnije Sv. Barbare v Halozah oziroma že pozabljene usode prebivalcev teh krajev. Kot pravi sam, so njegove izbrane teme »vojne in njihove žrtve, lokalna Digitalizirana kulturna dediščina slovenskih pokrajin [iskanje J = I i SH * NOVICE ii\ DIGITALNE ZBIRKE jjf ORGANIZACIJE lil barbarčani v veliki vojni: Cirkulane 1914 -1918 Čeprav so bile daleč prof ob bojišč prve svetovne vojne, so tudi haloške Cirkulane v 1. svetovni vojni utrpele velike vojne izgube, saj je v vojni življenje izgubilo štiri odstotke vsega prebivalstva. Skoraj sto let kasneje predstavljamo že pozabljene zgodbe malih haloških ljudi, ki jim je vojna za zmeraj spremenila življenje. Dva junoko Slovenca 1914-1918 Kabalo Barbarčani v veliki vojni: Cirkulane 1914-1918 1914 - zdrs v veliko vojno Slovenski polki na bojiščih 1. svetovne vojne Slava in zaton feldmaršala Borojeviča pl. Bojna Sv. Barbara v Halozah 1914-1918 Vojna leta 1914-1915 Vojna leta 1916-1917 Leto 1918 in konec vojne Nekdanji vojaki postanejo nosilci napredka Kratke zgodbe belanskih Soldatov Anton in Franc Prašnički Anton Jurgec Ivan Jerenec Franc Emeršič Ivan Črnivec Martin Korenjak Stjefan Njemcov Pričevanja iz bojnih jarkov Mrtvi in pogrešani Ranjene pesmi slovenskih vojakov Literatura Digitalna zbirka Barbarčani v veliki vojni: Cirkulane 1914-1918 je dostopna na portalu www.kamra.si zgodovina, posebej pa še ro-doslovne raziskave o stoletnih barbarskih rodbinah, ki so obstale, se izrodile ali propadle«. Podlaga za digitalno zbirko na Kamri je njegova knjiga Vojni luzerji 1914-1918 (samozaložba, 2006), v kateri avtor sledi dotlej neznani usodi svojih stricev - vojakov Antona in Franca Prašničkega. Vsebina knjige je za objavo na spletu močno skrajšana in prirejena, po drugi strani pa razširjena in dopolnjena z novimi dokumenti in podatki o še drugih haloških fantih in možeh, ki so se borili v 1. svetovni vojni in katerih usode so znane in ohranjene do danes. Posebej zanimivi so tudi opisi Cirkulan v vojnih letih, ki jih je v župnijski kroniki vestno beležil takratni župnik Janez Vogrin, in bogat nabor fo- tografij, ki so jih prispevali nekateri domačini iz svojih družinskih arhivov. Vsem se za pomoč in razumevanje na tem mestu najlepše zahvaljujemo, vse ostale pa vabimo, da še sami pobrskate za starimi fotografijami in dokumenti ter nam dovolite njihovo digitalizacijo in objavo na portalu Kamra, ki vsebine posreduje tudi v evropsko digitalno knjižnico Europeana. Tako bomo omogočili trajno ohranitev spomina na usode naših fantov in mož v prvi svetovni vojni, eni največjih tragedij 20. stoletja, katere 100. obletnico bomo obeležili v prihodnjem letu. Še enostavneje bo, če boste vsebine vnesli kar sami, kar vam na portalu omogoča novi modul za objavljanje prispevkov uporabnikov. Poimenovali smo ga Album Slovenije, namenjen pa je objavi digitalnih kopij fotografij, shranjenih v družinskih albumih, pa tudi pisem, dokumentov in ostalih predmetov, kijih prebivalci Slovenije, zamejci in izseljenci hranijo v zasebnih arhivih. Za kakršno koli pomoč in informacije o vsebinah na Kamri kontaktirajte avtorico prispevka po e-pošti mira. petrovic@knjiznica-ptuj.si ali na tel.: 02 771 48 06. Mira Petrovič, višja bibliotekarka Knjižnica Ivana Potrča Ptuj Ptujska knjižnica v znamenju okroglih obletnic Prireditvena ploščad ob knjižnici je letos prejela novo podobo, na njej pa je prostor tudi za bibliobus. Knjižnica Ivana Potrča Ptuj v letu 2013 praznuje 100-letnico rojstva Ivana Potrča in 20-letnico, odkar nosi njegovo ime, 10-letnico izvajanja nalog osrednje območne knjižnice in 10-letnico, odkar kraje Upravne enote Ptuj obiskuje sodoben bibliobus. Knjižnica Ivana Potrča Ptuj je bila po pisatelju Ivanu Potrču (1913-2013) poimenovana 5. oktobra 1993. V letu 2013 torej praznujemo 100-letnico rojstva Ivana Potrča, hkrati pa tudi 20-letnico, odkar knjižnica nosi njegovo ime. Knjižna zapuščina Ivana Potrča je ob zbirkah Štefke Cobelj in Iva Arharja ena od treh velikih posebnih zbirk, kijih hrani naša knjižnica. Ni bilo naključje, da smo se leta 2006 odločili, da kot prvo katalogiziramo prav knjižno zapuščino Ivana Potrča, ki jo je leta 1998 knjižnici podarila pisateljeva žena Branka Jurca. Tako smo v letu 2007 Potrčevo knjižno zapuščino, ki je štela 2.292 enot, postavili na ogled in jo uredili kot čitalniško zbirko. V Potrčevem letu smo izdali monografijo z naslovom Zapuščina Ivana Potrča v ptujski knjižnici 2, v sodelovanju s Filozofsko fakulteto Univerze v Mariboru in Slavističnim društvom Maribor smo organizirali strokovni posvet Aktualnost in živost Potrčevega dela danes, oktobra pa bomo postavili na ogled priznanja in nagrade, ki jih je pisatelj prejel ne le za bogato literarno ustvarjanje, ampak tudi za družbeno aktivnost. Leta 1993 je bil sprejet Pravilnik o osrednjih območnih knjižnicah in Knjižnica Ivana Potrča Ptuj je tako postala ena od desetih osrednjih območnih knjižnic v Republiki Sloveniji. Praznovanje 10. obletnice izvajanja nalog osrednje območne knjižnice bomo združili s predstavitvijo projekta Osrednji ptujski časopisi na spletnem portalu Digitalne knjižnice Slovenije. Tako nam je v devetih letih uspelo digitalizirati vse osrednje ptujske časopise, in sicer Pettauer VVbchenblatt (1878), Pettauer Localanze-iger (1889-1890), Pettauer Zeittung (1890-1904), Pettauer Anzeiger (1905-1913), Štajerc (1900-1918), Ptujski list (1919-1922), Narodna sloga (1931-1932), Naše delo (1948-1950), Ptujski tednik (1951-1961), Tednik (1961-2003) in Štajerski tednik (2003-2012). V Digitalno knjižnico Slovenije smo vključili preko 87.000 strani, kar nas po obsegu gradiva uvršča med vodilne slovenske splošne knjižnice. BIBLIOBUS SE USTAVLJA NA 51 POSTAJALIŠČIH Deset let mineva tudi, odkar občine Upravne enote Ptuj obiskuje sodoben bibliobus, ki stoji na 51 postajališčih. Idejo za potujočo knjižnico je že leta 1958 imel bibliotekar Andrej Kovač in takoj so se začele priprave. Šola za lesarske vajence je izdelala dva kovčka, prirejena za hrambo knjig, in le-ta sta še istega leta »odpotovala« v Vitomarce ter nato v Naraplje. To sta bili prvi »postajališči« potujoče knjižnice na Ptujskem, ki sta se selili od vasi do vasi. Leta 1972 je delo v Potujoči knjižnici zastavil višji knjižničar Simon Petrovič, saj so bila to še leta, ko je po vaseh, predvsem v kulturnih domovih, domovalo kar nekaj knjižnic. O prvi pravi potujoči knjižnici lahko govorimo od leta 1996 naprej, ko se je oddelek preselil na Prešernovo ulico, nabavljen pa je bil tudi bibli-okombi. Sodobna zgodovina potujoče knjižnice se začenja z nakupom bibliobusa v letu 2003. K nakupu je pristopilo 13 občin, tri pa so se pridružile leta 2008. Veseli smo, da smo s slovesnostjo v petek, 13. septembra 2013, ob 12. uri odprli novo ploščad z urejeno zelenico, kjer bo imel svoje domovanje tudi bibliobus naše knjižnice. Financer izvedbe je bila Mestna občina Ptuj, ki je v letih od 2011 do 2013 za potrebno dokumentacijo in izvedbo del namenila približno 118.000,00 €, izvajalec del je bilo podjetje GP Projekt Ing d.o.o., ki je vsa dela opravilo v predvidenih rokih. mag. Matjaž Neudauer, direktor Knjižnice Ivana Potrča Ptuj gSrolitsiRttmttttr.' e-ilMinmii'' 'HrJitl« v.u..k.ir . . . I»‘. r*M)afct btt VuUitoHen Httjnnng |n Itajtn. bobti jtbe* (braft Mir« bttetlbtn, »oi •JMljgnnfl ... . n rht m«l|il)|n*l || fbtbttn fliiignrt »it«. Dtl 3«je!l n|tnV 8Wlt* M M bober* (St btn flttjtln. ■Mtiii f- an.igtnb »it etigfi* gtBnlltn, boj »It befenbm VfnfgKtffotnhij bot etobtninighiln. itnb btt IjillflMl • tfrn.nit.nt »Ibnne nnb bet* tim Ofltnt 6btt4jell« ytt*t BieJAt cnO 6t(*eabtn jam W..»tnrft bilujin tv« StnlOfien »Itb birmani, Hobido. nnb Srjajlungtn oal -brro4 jrttt >bn tnljellin; en* hbtn »ir ' 2rrji gtlt«j|in,jwj fini Stri« Inunijit «11«« nnhr Mm'Uliti ;$«ttootf »t.ifotSIbrr" bon fltll jn jfcll «:rb ImunllAilliili leteli TngtitttigniRi btbanbtin »itb. '.Vfiitbttti nirbtn Mr ott* enf bit Ponb»ltlf)(djofl neb Bebnuiillir nnfit Wnjtrm.nl ti*ltu u.tb |inb .1« en* on( btm VtHtlt btt IWf»m|fttif*ofl Ibtrjenbl, »tlltagt Don Ctllt mej« . lemelil 1.1. bltfti Jo* «1 i ...ib »irllvltlljit, 'jtifl Vneli* »itb nnltt Vlatt (enoji ' tit.l-it ‘bnefinflt jtbtt Sil btrtiheiči ■f« ?r»n*to tingtbtnl: „W0tr W - N |.ebtt ;lubtt(i*l, boj btrftlbt e«|ittm Irtb.llC Vilbtifig. .v-l.i 1'Mullt Vtlbrilignnj on bon Bbonntmtnl liber* mtbt. tl.lipttlft fotoflt- enb B*l»ot!!o(ltn, oll en* bit* tlom nntriibrnnliai lig« ttljtibn nnb btt Hetemt btn »til «S«li*ftt* Sbitlrarrn. H..(od9 l« f*ett- fttltn Mi le f*fi*tn, riefujtn Jdtibt 'I ■; i ftnbto tiegibtnl: „W0tr W ntnttnl loj__________ . .jttli unij btit*ntf Mb fomU>el frtjen. eM tir vi'.>*'i|'*l*t" llnl.elililnng 91.1t*«« Ione. . , G.'‘>v ‘ '" tjtt,tti liliji- t(*r6nllr (*»«■ htltn Mi le (*n*tn, rinfejtn C Untitmjmai (HetnS^jej eejtbiljen Itffm nnb unftt SUJbtn nnfirtm nnn btflon..tntn Vlila.., a«. 'J. jibtiur I87H. - Cit 9(ctac(ioii nnb 9tniiiniftvo(ioii ,,‘Pillnufi aB»t*tnKallt#." ' ^Irju tlnt Naslovnica prvega ptujskega časopisa Pettauer Wochenblatt, ki je izšel v nedeljo, 10. februarja 1878. 40 let dela i Življenje je preplet bolj ali manj srečnih dogodkov. Vezenina, ki jo čas plete iz veselja in žalosti. Njen sestavni del pa so tudi takšni ali drugačni jubileji, ki so priložnost, da se človek ozre na prehojeno pot, jo ovrednoti in premisli, kako (kaj) bi lahko v prihodnosti ravnal bolje. Nekateri jubileje proslavljajo obdani s kopico prijateljev in znancev - predvsem okrogle obletnice so marsikomu razlog za bučna praznovanja in veseljačenja, drugi v krogu domačih, spet tretji pa nanje skoraj pozabijo. Eden takšnih je naš gospod župnik, ki je letos slavil kar dva okrogla jubileja. V začetku marca je dopolnil 70 let, sredi leta pa je minilo 40 let od njegovega prihoda v našo župnijo. Leta službovanja g. Emila Drevav župniji Sveta Barbara v Halozah, Cirkulane bi lahko na kratko opisali z besedami iz naslova. Kljub številnim obveznostim, ki jih ima kot voditelj župnije (nekaj časa je bil tudi dekan Završke dekanije), aktivno sodeluje v življenju občine. Ob njegovem prihodu je bila župnija zaradi dolgotrajne bolezni prejšnjega župnika potrebna novega zagona. Po smrti upokojenega duhovnika Krošla (1978) je g. Drev postal prvi duhovnik v zgodovini župnije, ki je ostal sam na »delovišču« obširne in raztresene župnije. Je tih, miren, rahlo zadržan, duhovit, poln optimizma in dobre volje. Njegova življenjska usmeritev je delo za človeka. Rad pride, kamor ga povabijo, in je povsod tam, kjer je potrebna pomoč. Dobro pozna haloškega človeka in mu nenehno vliva pogum. Pa ne samo zaradi svojega poslanstva, temveč predvsem zato, ker zna biti človek odprtega srca. »SVOJ VEČNI OPTIMIZEM JE PRENESEL NA VSE ŽUPIJANE« Že kmalu po prihodu je moral krepko zavihati rokave, saj so bili vsi cerkveni objekti potrebni obnove. Ker župnišča ni bilo mogoče rešiti, smo farani kupili novo zemljišče ob župnijski cerkvi, kjer je zrasel nov župnijski dom. Pri delu je veliko pomagal tudi župnik, življenja s Halozami in za njih kot organizator in delavec med delavci. Delovnega elana in volje mu ni nikoli zmanjkalo in svoj večni optimizem je prenesel na vse župljane ter jih veliko pritegnil v delovne akcije. Po končani gradnji smo se lotili zunanje in notranje obnove podružnih cerkva Sv. Ane v in Sv. Elizabete. Potrebna sredstva smo deloma zbrali župljani, nekaj je prispevala občina, velik del pa kar sam župnik z žrtvovanjem poletnih počitnic. Ves čas je potekala tudi obnova župnijske cerkve (nove orgle, klopi, obnova ostrešja, namestitev ogrevalnih naprav ...). Sv. Barbara je znana po visokem zvoniku. V njem so od leta 1992 ponovno trije zvonovi. Pri omenjenih delih je g. Drev s pridom uporabljal znanje in izkušnje, ki sijih je pridobil v letih službovanja v trgovini. Še posebej so le-te prišle do izraza po zaključku denacionalizacijskih procesov in vrnitvi podružne cerkve Sv. Katarine ter izplačilu odškodnine. Z njo sta bila med drugim odkupljena posestvo in bivša cerkvena hiša pri Sv. Elizabeti v Pohorju, urejena in opremljena cerkvena hiša pri Sv. Ani. Trenutno pa kljub slabemu zdravju veliko časa in truda posveča obnovitvenim delom pri podružni cerkvi Sv.Katarine. Ob tem ni zanemaril dela na duhovnem področju. Že ob prihodu je skušal med ljudmi delovati po smernicah II. vatikanskega koncila in novejših sociološko- pedagoških metodah. Mlade je navduševal za življenje po veri in delo v gibanju Marijino delo. Mnogi so še danes skupaj z njim gonilo gibanja na področju Haloz in Ptujskega polja. Nekdanji ministranti se z veseljem spominjajo izletov ob koncu veroučnega in šolskega leta ... »VEDNO ZNA NAJTI ČAS ZA SVOJE ŽUPLJANE« Ker je dovzeten za trpljenje sočloveka, je v času vojne na Hrvaškem skupaj s peščico zanesenjakov ustanovil župnijsko Karitas in je še danes eden njenih najbolj aktivnih članov. Vsako leto vsaj dvakrat obišče bolne in ostarele župljane in enkrat letno organizira zanje srečanje pri Sv. Ani. V želji, da bi mlade navdušil za zakrament zakona, je začel z organizacijo srečanj zakonskih jubilantov in osnovanjem zakonske skupine. Ima izreden čut za izbiro pravih sodelavcev, zato je k sodelovanju na karitativnem in oznanjevalnem področju pritegnil kopico zagnanih posameznikov. Vedno zna najti čas za svoje župljane. Zato so redki dnevi, da se ne bi kdo oglasil v župnišču na klepet ali resen pogovor in kavico, s katero ti postreže prijazna gospodinja. Župljani radi prisluhnemo njegovim pridigam, ker zna z malo besedami veliko povedati in približati njegovo besedo preprostemu človeku. Zaradi vsega naštetega in še kopice opravljenih del, ki tukaj niso omenjena, mu hvaležni župljani kličemo še na mnoga leta ter mu želimo dobro počutje med nami, predvsem pa čim več zdravja, da bo lahko uresničil kopico načrtov in idej, ki jih še ima. Mateja Muršec Pri Barbari druženje nekdanjih sošolcev Vsak prvi petek v septembru je že nekaj let rezerviran za srečanje nekdanji sošolcev OŠ Cirkulane in tudi letos ni bilo nič drugače. Srečanje je bilo znova nekaj posebnega, kajti letniki 1933 so letos že dopolnili, nekateri pa še bodo, častitljivih 80 let starosti. Pred leti so se dobivali tudi na kmečkem turizmu Emeršič v Gradiščah, v zadnjih letih pa ostajajo v Cirkulanah, kjer si vsako leto s ponosom ogledajo katero od novih pridobitev občine. Letos so obiskali šolo in novo prireditveno-turi-stično dvorano, z veseljem pa obiščejo tudi farno cerkev in pokopališče, kjer se spomnijo svojcev in tudi že nekaterih pokojnih sošolcev. In kot nam je zaupal Jože Dernikovič, ki srečanje pripravlja skupaj s Franjom Gnilškom, so to nepozabni spomini, še posebej lepo pa je, ko se v rojstno občino in župnijo vračajo sošolci iz Nemčije, Maribora, Ljubljane. Za prihodnje leto Nekdanji cirkulanski sošolci, danes stari častitljivih 80 let, so se v Cirkulanah dobili tudi letos septembra. Na srečanju so se jim pridružili župan Janez Jurgec, ravnateljica Suzana Petek, dekan Emil Drev in nekateri njihovi svojci. Foto: Laura že imajo dogovor, da bodo obiskali ob- visokim letom še služilo in bi se lahko novljeno cerkev Svete Katarine, je po- še srečavali. sebej poudaril Dernikovič, od vsega pa TM si najbolj želijo, da bi jim zdravje kljub Katreja spet vabi... Župljani Katreji želijo povrniti nekdanji sijaj in upajo, da jim bo do žegnanja, 24. novembra, uspelo obnovo izpeljati do konca. Foto: TM Na obrobju Cirkulan stoji cerkvica Sv. Katarine, med domačini bolj poznana kot Katreja. Stavba sama po sebi sicer nima kdove kakšne zgodovinske vrednosti, je pa toliko večja njena simbolna vrednost. Na mestu, kjer stoji, je po predvidevanju strokovnjakov že v 13. stoletju stala cerkev, sedež prvega vikariata, ki se v srednjeveških virih prvič omenja leta 1475. Med leti 1560-1684 je bila cerkev Sv. Katarine ob Beli tudi župnijska cerkev. Novembra 1880 je zagrebški potres stavbo tako močno poškodoval, da ni bila več primerna za bogoslužje. V dvajsetih letih prejšnjega stoletja jo je dal takratni barbarski župnik Vogrin porušiti in na njenem mestu postaviti sedanjo cerkev; od prvotne cerkve je ostal zgolj zvonik. Med II. svetovno vojno so Nemci uporabljali cerkev kot skladišče. Takoj po vojni pa je začela OF brez odločbe uporabljati dvorano za igre in kapelo za garderobo. Desetletje pozneje sije dvorano in kapelo prilastilo telovadno društvo Partizan iz Cirkulan ter oboje spremenilo v telovadnico. V kapeli so uničili in prebelili vse podobe, razbili in odstranili oltar ter po tleh položili parket. Leta 2005 je bila cerkev z denacionalizacijskim postopkom vrnjena župniji. »Mati« cerkva v naši župniji se je torej po 60 letih končno spet vrnila pod okrilje župnije. Žal pa je bila vrnjena v zelo slabem stanju. Da bi ustavili nadaljnje propadanje stavbe, so zagnani posamezniki in skupine nekaj najnujnejših obnovitvenih del (krpanje strehe, odstranitev zunanjega ometa in parketa, namestitev vrat ...) opravili takoj po vrnitvi cerkve župniji. CERKVICI BODO VRNILI NEKDANJI SIJAJ Med župljani je vedno go- rela želja, da bi cerkvici vrnili njen nekdanji sijaj. Zato smo lani spomladi člani ŽPS krenili v akcijo zbiranja prepo- trebnih finančnih sredstev. Uspelo nam je zbrati dobrih 10.000 €, ki smo jih namenili za nabavo materiala in plačilo mojstrov. Veliko dela pa smo sami ali mojstri naredili volontersko. V drugi polovici lanskega leta in letos se je pri »Katreji« zvrstila kopica delovnih akcij. Zadnja večja je bila v soboto, 22. junija. In cerkvica je bila iz dneva v dan lepša na pogled; najprej je dobila novo fasado in okna ter vrata, sledila je ureditev notranjih prostorov, sočasno pa je potekalo tudi urejanje okolice. Trenutno poteka izdelava lesenega stropa, za katerega bo les doniral naš rojak. Do zaključka del bo potrebno opraviti še nekaj »malenkosti«. Računamo, da bodo dela končana do 24. novembra, ob Katreji-nem žegnanju, ko načrtujemo blagoslovitev obnovljene cerkve. Vse župljane že sedaj lepo vabimo na ta poseben in za našo župnijo zgodovinski dogodek. Mateja Muršec Suzani Petek zaupano vodenje zavoda osnovne šole Ravnateljica Suzana Petek v svoji pisarni ob vsakodnevnem delu. Od prvega septembra letos je Suzana Petek tudi uradno postala ravnateljica zavoda OŠ Cirkulane-Zavrč. Dolgoletna učiteljica na šoli Cirkulane in Zavrč svoje znanje mladim generacijam predava že dobrih 13 let. Kot ravnateljica je ohranila stik z razredom, saj še poučuje nekaj ur, hkrati pa vodi tudi nekatere projekte, ki jim je zapisana že lep čas. Učenci, učitelji, starši in tudi občani so novo ravnateljico dobro sprejeli. V študijskih letih se je zapisala zgodovini, ki jo tudi poučuje z velikim veseljem, še pred prihodom v Cirkulane pa je poučevala na Osnovni šoli Podlehnik. Tudi na tamkajšnje učence in kolektiv ima lepe spomine, ampak po več kot desetletju se je zelo privadila na Cirkulane in tudi Zavrč, na Haloze, predvsem pa so ji k srcu prirasli tukajšnji ljudje. Ponosna je na vse generacije otrok, ki jih je poučevala, zelo ponosna pa je tudi na tiste zavzete učence, ki so ji sledili pri nekaterih izbirnih predmetih in v projektnih raziskovanjih. V teh letih ni bila samo učiteljica zgodovine, z veseljem je poučevala učence pri izbirnih predmetih turistične in zgodovinske narave, bila je tudi učiteljica podaljšanega bivanja, mentorica šolske skupnosti, vodja kolektiva OPB, predsednica Sveta zavoda in še bi lahko kaj dodali. Po vseh letih poučevanja je prepričana, da si je v srednji šoli izbrala pravi poklic, ki ga danes ne bi zamenjala za prav nobenega. Vloga učiteljice ji je dejansko pisana na kožo. V tej vlogi se počuti zelo dobro, četudi je velikokrat naporno in kdaj lahko tudi neprijetno. Ampak Suzana se je že naučila, da mora učitelj tudi skozi to obdobje, a zanjo najvažnejši je pristni stik z učenci v razredu, tudi zato si je ob prevzemu vodenja šole želela, da je z razredom vsaj nekaj časa. Še vedno je aktivna pri izbirnem predmetu, v projektu Spoznavajmo države EU, kjer je Grčija ostala posvojena država. V tem projektu z učenci veliko raziskuje, zbira nova znanja in bogati dosedanja. Pravi, da je lahko tudi zgodovina zelo zanimiv predmet, če se ga le lotiš na nek poseben način, kije otrokom blizu. Vesela je tudi, da jim je na šoli uspelo uvesti projekt Bralna pismenost, ki ga peljejo z Zavodom za šolstvo Maribor, kar bo otrokom prav gotovo koristilo na njihovi poti življenja. »NAŠI OTROCI SO PRAVI MOZAIK« Suzana je mesto ravnateljice vzela kot priložnost in izziv, saj je prepričana, da se mora vsak preizkusiti še na kakem drugem področju, prevzeti kakšno novo odgovornost. In prav poklic učitelja po njenem predstavlja veliko odgovornost, in ni samo poklic, temveč poslanstvo, ki ga je vredno ohranjati. Sama to doživlja kot učiteljica in mama hkrati, prepričana pa je, da je obe vlogi potrebno vzeti za zelo odgovorni. Ob tem pa ne pozabi omeniti, da so naši otroci pravi mozaik, zanimivi in radovedni, pa naj takšni tudi ostanejo. Suzana je prijetna oseba, veliko topline in prijaznosti nosi v sebi, in četudi je poskrbela, da imajo na šoli nekoliko drugačna - nova pravila, se do učencev in kolektiva ni kaj dosti spremenila. Ostala je dostopna oseba, pripravljena prisluhniti vsakemu, ki potrka na njena vrata ali pa jo kar ustavi na šolskem hodniku. Ponosna je tudi na svoj tim sodelavcev, na katere morda zdaj, ko je ravnateljica, gleda nekoliko drugače, ampak tako narekuje služba. Vesela je dobrega sodelovanja z občino, z gospodom županom, ki je tudi njen sodelavec v šoli, vesela pa je tudi pristnega odnosa v kraju in občini. Suzana se bo kot ravnateljica šole Cirkulane-Zavrč zelo trudila delati v dobro vseh, pa tudi za prepoznavnost in ugled šole. Želi biti ravnateljica šole zelo uspešnih in ustvarjalnih učencev, njena velika želja pa je, da znanje postane kar naj večja vrednota v naši družbi. Besedilo in foto: TM Pogumno naprej v pisano jesen Od našega zadnjega »obiska« v občinskem glasilu se je ponovno zgodilo veliko zanimivih, prijetnih in novih dogodivščin. Preden Vam razkrijemo pisane načrte v jesenskih dneh, nam dovolite, da pokukamo še malo nazaj. Kot obljubljeno, smo vse načrte ponovno izpeljali in bili nad samimi rezultati več kot zadovoljni. Meseca maja smo se otroci pomerili v gibalnih spretnostih na domačem športnem stadionu ŠD Cirkulane, kjer smo skupaj z učenci iz osnovne šole Cirkulane-Zavrč uspešno izpeljali »Spomladanski kros 2013«. Ker smo svojo hitrost skozi vse leto pošteno natrenirali, je bil obisk na ptujskem stadionu zagotovo obvezen. Tako smo se otroci majskega dopoldne odpravili na avtobus ter se predstavili na mednarodnem krosu vrtcev na Ptuju. Nad samimi rezultati smo bili izjemno za- Izdelovanje jesenskih dreves. dovoljni, predvsem pa smo se razveselili bleščečih medalj, ki so lepo krasile našo podobo. Prav tako smo se še istega meseca razveselili obiska kmetije pri gospe Anici Črnivec. Prijazna gospa Anica nas je na svoji kmetiji prav lepo sprejela in pokazala svoje živali. Otroci smo se tega dne zelo veselili, saj nam je rokovanje z živalmi najljubše in nadvse prisrčno. Meseca junija smo izpeljali zaključni izlet s starši. Vreme nam je več kot odlično služilo in tudi nasmeh na obrazu je povedal, da se druženja že zelo veselimo. Tako smo se nekega sobotnega dopoldne odpravili na avtobus in se odpeljali novim dogodivščinam naproti. Pot nas je peljala do Pravljične dežele »Rdeča kapica« v Mohorkovo grabo (Vurberk), kjer smo se skozi gozd podali na zanimivo raziskovanje. Videli smo različne pravljične hiške in junake, si ogledali nekaj živali, predvsem pa prisluhnili glasbeni pravljici mladih ustvarjalcev. In ker je mesec junij že hkrati pokazatelj konec šolskega leta, smo v vrtcu ponovno priredili manjšo zaključno zabavo. Najprej smo se predstavili s krajšim glasbenim programom, kasneje pa druženje nadaljevali na domačem igrišču, se posladkali s sladoledom ter sprostili na igralih. Še preden pa so se naši Mini-maturanti zares poslovili, smo se odpravili na krajši pohod po naši občini. Ob zaključku smo se ustavili na obisku pri gospodu županu, kjer je naše druženje potekalo prijetno, iskreno, predvsem pa zanimivo in za nas korenjake izredno po- Naredili smo si sadne krožnike. Spomladanski mednarodni kros vrtcev na Ptuju. Teta Helena bo poskrbela za naše zobke. Tudi najmlajši že pridno ustvarjamo. membno. V času poletnih dni se skupine našega vrtca združijo, zato smo imeli možnost raziskovanja in nadgrajevanja prijateljstva. Tako smo lahko igro nadaljevali ob spoznavanju drugih otrok, se veliko gibali v naravi, si priredili plesne zabave in utrdili znanje, ki smo se ga predhodno naučili. Čas poletnih počitnic je vsekakor hitro minil in skorajda moramo priznati, da je življenje v vrtcu vedno razgibano, raznoliko in zabavno. Pa poglejmo sedaj, kako smo zakorakali v novo šolsko leto. Z novim šolskim letom smo v vrtec sprejeli nekaj novincev in s polnim zagonom pričeli z ustvarjanjem. Da je temu res tako, se lahko pre- pričate že ob samem vstopu v vrtec. Naši hodniki, omarice in igralnice vedno bolj prikazujejo pisano jesen in otroško ustvarjalnost. Ponovno smo zavihali rokave ter pričeli z raziskovanjem in izdelovanjem. Naše vsakodnevne dejavnosti v vrtcu so vedno razgibane, zanimive in prijetne. Do sedaj smo se naučili že nekaj novih pesmic, deklamacij, se urili v izdelovanju iz naravnega materiala, preizkusili in se rokovali s poljskimi izdelki, se redno gibali v naravi (gozd, travnik, sadovnjak), poskrbeli za jesensko dekoracijo vrtca, spoznavali živali in njihova prebivališča, se rokovali z različnimi zvrstmi likovnega ustvarjanja (lepljenka, trganka, čopič, odtiskovanje, itd.), se preizkusili v plesnem ustvarjanju, obnovili pravila vrtca in kar je najpomemb- nejše, spoznali, da si moramo med seboj pomagati in sodelovati. Prav tako nas je v tem šolskem letu že obiskala teta Helena (Zobna ambulanta Ptuj), ki bo tudi letos poskrbela za naše zdrave zobke. Seveda smo ji obljubili, da bomo za pravilno higieno zobkov poskrbeli tudi doma. Kajne, dragi starši? Na obisku smo gostili tudi gospoda policista Robija Ovčarja, ki se je skupaj z nami sprehodil skozi Cirkulane. Tako smo otroci najstarejše skupine ponovili pravilno hojo po cesti, prečkanje ceste po prehodu za pešce in osvežili pomen prometnih znakov v naši okolici. Naše druženje je bilo zelo poučno, a še zdaleč ne zadnje. Pričeli smo s celoletnim projektom »Pasavček«, kjer se moramo otroci še veliko naučiti, spoznati in osvežiti, gospod policist pa je obljubil, da se v tem šolskem letu še večkrat vrne med nas, česar se otroci vedno razveselimo. In kaj vse nas še čaka do našega naslednjega »javljanja«? Najprej bomo otroci praznovali »Teden otroka«, ko se bodo zvrstile različne dejavnosti na letošnjo temo »Kako je biti otrok v današnji družbi?«, sledila bo jesenska delavnica s starši in seveda kuhanje kostanjev, obiskali nas bodo gledališčniki iz Maribora ter vsakodnevne dejavnosti, ki jim zagotovo ne bo primanjkovalo zanimivih idej, prijetnih izkušenj in nadgrajevanja že osvojenega. Mi se dela že veselimo! Dovolite nam, da Vas povabimo tudi k ogledu naše spletne strani, kjer si lahko podrobneje ogledate vse dejavnosti, kijih otroci izvedemo ob pomoči naših vzgojiteljic in staršev v naši majhni hiški. In saj veste, pogumno naprej! Besedilo in foto: Kolektiv Vrtca Cirkulane Utrinki naše šole Kdor se učenju posveča, se iz dneva v dan veča. Lao Tse Vzgojno -izobraževalni proces je na OŠ Cirkulane-Zavrč, »naši šoli«, kot ji pravimo, v preteklem šolskem letu potekal na obeh lokacijah v devetnajstih oddelkih; po dolgem času sta na šoli Cirkulane delovala dva oddelka prvošolčkov. Predstavila bom samo nekaj utrinkov, kamenčkov, iz prejšnjega šolskega leta. Učenci so pridno obiskovali interesne dejavnosti, v katerih so dopolnjevali svoje interese. Bili so vključeni v mnoge projekte, kot so: Zdrava šola, Bralna značka, Rastem s knjigo, EPI Rea-ding Badge, EPI Lesepreis, Buherwarm, Bookworms, Pasavček, Policist Leon svetuje, Sadeži družbe, To sem jaz, GO-CAR-GO, Zlati sonček in Krpan, Ples - most med mladimi, Šolski plesni festival, Star papir za novo upanje, Spoznavajmo države EU, V ustih zobek se blešči Poleg obsega del, določenega z učnim načrtom, smo učitelji v svoje delo vključevali tudi pripravo učencev na različna tekmovanja v znanju ter športna tekmovanja. Na tak način so učenci dosegali ustrezno raven znanja in motiviranosti za delo, potrebno za njihov napredek. NEKAJ NAJVIDNEJŠIH USPEHOV: • jesenski medobčinski kros v Vidmu - Tia Krajnc, 2. mesto • tekmovanje iz sladkorne bolezni - 8 bronastih priznanj • tekmovanje iz biologije za Proteusovo priznanje - 1 bronasto priznanje • medobčinsko tekmovanje v nogometu za starejše deklice v Zavrču - 3. mesto • medobčinsko tekmovanje v nogometu za starejše dečke v Kidričevem - 3. mesto • šolsko tekmovanje iz angleščine - 1 bronasto priznanje • šolsko tekmovanje iz nemškega jezika - 5 bronastih priznanj • rad igram nogomet U-8, 1. faza - 3. mesto • medobčinsko tekmovanje v odbojki v Destrniku - 3. mesto • rad igram nogomet U-8, medobčinsko v Hajdini -1. mesto • tekmovanje za Cankarjevo priznanje - 10 učencev do 7. razreda je prejelo priznanja, 3 učenke iz 8. in 9. razreda so prejele bronasta priznanja • rad igram nogomet U-8, področno v Markovcih -3. mesto • tekmovanje iz zgodovine -3 bronasta priznanja • področno tekmovanje v šahu v Spuhlji - 3 učenci prejeli medalje • šolsko tekmovanje iz znanja kemije - 2 bronasti priznanji • regijsko tekmovanje iz znanja angleškega jezika - 1 SREBRNO PRIZNANJE (Ana Petrovič) • šolsko tekmovanje iz geografije - 2 bronasti priznanji • področno tekmovanje iz znanja zgodovine - 1 SREBRNO PRIZNANJE (Ana Petrovič) • področno ekipno tekmovanje v šahu v Spuhlji - 4. mesto (mlajše deklice) • šolsko tekmovanje iz fizike - 1 bronasto priznanje • državno tekmovanje iz nemškega jezika za 9. razred - 1 SREBRNO PRIZNANJE (Vanja Anžel) • šolsko tekmovanje iz matematike - do 5. razreda 26 priznanj, od 6. do 9. razreda 8 bronastih priznanj • šolsko tekmovanje iz Vesele šole - 3 bronasta priznanja • bralno tekmovanje iz nemščine (EPI Lesepreis) - 9 zlatih priznanj, 26 srebrnih, 2 priznanji za sodelovanje • področno tekmovanje iz matematike za Vegovo priznanje - 1 SREBRNO PRIZNANJE (Blaž Belšak) • šolski plesni festival v Gorišnici - šolska plesna skupina je osvojila 6. mesto • Cici vesela šola - vsi učenci so prejeli pohvalo za sodelovanje • medobčinsko atletsko tekmovanje na Ptuju - 3. mesto, tek na 60 metrov (Blaž Belšak) • področno tekmovanje v atletiki v Slovenski Bistrici - 2. mesto, tek na 60 metrov (Blaž Belšak) • državno tekmovanje v atletiki v Kopru, tek na 60 metrov - 8. mesto (Blaž Belšak) • Računanje je igra - 6 zlatih priznanj, 6 priznanj za sodelovanje Učenci, ki so na tekmovanjih znanja dosegli zlato ali srebrno priznanje, so na prireditvi ob koncu šolskega leta prejeli knjižno nagrado. Knjižno nagrado so prejeli tudi učenci, ki so bili zvesti lepi knjigi vseh devet let. Knjigo Zlatim bralcem/bralkam podarja vsako leto Društvo Bralna značka Slovenije. Sedmošolci so v okviru projekta Rastem s knjigo obiskali Splošno knjižnico Ivana Potrča na Ptuju in v dar prejeli knjigo slovenskega pisatelja Tadeja Goloba z naslovom Zlati zob. Za nami je že prvi šolski dan novega šolskega leta 2013/2014. Veseli in zdra- vi smo se vrnili v šolske klopi. Novo šolsko leto prinaša nekaj novosti, med katerimi velja omeniti spremembo pri ocenjevanju znanja učencev tretjega razreda, ki prehaja na številčno ocenjevanje, obvezno opravljanje nacionalnega preverjanja znanja za vse učence 6. in 9. razreda ter novo poimenovanje nekaterih obveznih predmetov. V tem šolskem letu bomo posvečali veliko pozornost bralni pismenosti otrok. Tako bomo v okviru programa BRALNE ZNAČKE v tem šolskem letu izvedli projekt s knjižno serijo JURKA BURKA in mlade brihte. V mesecu aprilu bomo na dnevu šole predstavili knjige iz te zbirke, poleg avtorice Jasne Markuš in ilustratorja Simona Sanda nas bo obi- skala tudi dramska igralka Irena Varga iz SNG Maribor. Skozi dogodek bodo učenci spoznali proces nastanka knjige. Knjižna serija je prejela veliko pozitivnih ocen in mnenj, dr. Igor Saksida je mnenja, da »gre za zbirko, ki si zasluži mesto na priporočilnih seznamih kakovostnih in bralno motivacijskih knjig«. »Vse, kar je človeštvo naredilo, mislilo, doseglo ali bilo, je čudežno shranjeno na straneh knjig. Te so izbrana last človeka.« Thomas Carlyle Vsem učencem in delavcem šole želim uspešno šolsko leto! Marica Zebec RAZISKOVALI SMO ... Stari predmeti - Z babico sva v kleti opazovali stare predmete, našli sva mlinček za mleti kavo in poper. (Tjaša) - Z mamico sva v garaži našla »petrolejko , je zelo stara. (Tilen) - Raziskovala sem podstrešje, našla sem star učbenik za matematiko. (Julija) - Našla sem staro kuharsko knjigo, mamica jo še danes uporablja. (Valentina) - Pri dedku in babici sem si ogledal stare predmete, za razstavo sem izbral mlinček in ponvico. (Sebastjan) - Raziskoval sem naše podstrešje, našel sem petrolejko, stare plošče za gramofon, napravo za lotanje (spajanje), staro ključavnico. S tem sem obogatil razredno razstavo. (David) - Z babico sva v stari omari našli zelo staro knjigo.(Zala) - Z dedkom sva našla na podstrešju star »ribež« za pranje perila, dedek je rekel, da je to pralni stroj. (Nela) - Ugotovila sem, da so imele naše babice igrače iz lesa. (Taja) Foto: Dragica Kolednik - Z atom sva na podstrešju našla staro knjigo in kolovrat. (Jan) - Z babico sva v kleti našla star likalnik. (Nik) - Z mamico sva v škatli odkrili zelo stare knjige. (Tamara) - Pri babici sem na podstrešju našel ribež za pranje perila, je zelo težek. (Žan) - Na razstavi mi je bila najbolj všeč stara svetilka. (Eva) Učenci 2. a razreda TILEN: V šolo sem prinesel žig. Našli smo ga na podstrešju in je od mojega pradeda. MAJA: Babica ima na podstrešju zelo stare knjige. Prinesla sem jih tudi v šolo. BLAŽ: Šestilo je od pradedka. Hranimo ga doma v delavnici. NIKO: Ročna poravnalka (hoblmašina) je od pradedka in jo hranimo v garaži. NINA: V šolo sem prinesla star denar, razglednico in znam- Foto: Dragica Kolednik ke. Mamica ima te predmete v škatli v dnevni sobi. TIAN: Svetilko sem našel v drvarnici. Je od moje prababice iz Paradiža. LANA: Prinesla sem star likalnik od babice. Stare predmete najdemo na podstrešju ali pa v kleti. SARA IN LARA: Star denar sva poiskali z mamo, ki ga hrani v rdeči škatli v omari. ALEN: Doma hranimo stari denar, star sesalec in igrače, ki so na podstrešju. LUCIJA IN KATARINA: Doma imamo stari denar, stara kolesa in stari ribež, kije v drvarnici. NEJA: Babica ima doma železno žlico, s katero počisti žerjavico. Od pradedka pa imamo stari ribež. NIK: V stari hiši imamo staro peč. ALJOŠA: V hiši imamo staro peč, ki pa je več ne uporabljamo. JANJA: Doma imamo stare kozarce in jedilni pribor. Vse to imamo v kleti. Učenci 2. c razreda STARI UČBENIK ZA MATEMATIKO Računica je stari učbenik za matematiko. Stara je 146 let. Uporabljala jo je moja praprapra- babica. Našla jo je moja mama na podstrešju dedkove domačije v Brezovcu. Računica je napisana v slovenskem jeziku. Julija Maučič, 2. a STARI KOLOVRAT Kolovrat je priprava za predenje niti. Izhaja iz Indije. Z njim iz vlakna preje predelamo niti. Jan Vidovič, 2. a LIKALNIK Star likalnik izvira z Brlekove domačije. Predvideva se, da je iz leta 1850. Uporabljali so ga moji predniki. V likalnik so vstavili žerjavico, da se je ogrela likalna ploskev. Potem so lahko likali. Nik Brlek, 2. a SVETILKA - PETROLEJKA Nekoč, ko niso imeli elektrike, so uporabljali petrolejko. Petrolejka je sestavljena iz kovinskega ohišja in steklenega cilindra. V posodo za petrolej nalijemo petrolej in vstavimo vžigalno vrvico. Svetili so si tako, da so prižgali vrvico in imeli so luč. Tilen Resman, 2. a STENSKA LUČ - PETROLEJKA Luč je stara približno 100 let. Babica jo je našla na podstrešju. Svetilke so uporabljali, da so osvetljevali bivalne prostore. Ene so bile stropne, druge pa prenosljive - stenske in namizne. David Jurgec, 2. a STARA KNJIGA Staro knjigo smo našli v stari omari. Knjiga je zelo, zelo stara. Knjigo sem našla pri babici in dedku. Staro knjigo sem prinesla v šolo. Zala Fridauer, 2. a MOJ KRAJ Doma sem v Pristavi. Je kraj blizu Cirkulan. Imamo turistično kmetijo Kozarčan in športno rekreacijski park Šumica. Ljudje se ukvarjajo s kmetijstvom, rejo drobnice in muflonov. Imamo tudi čebelarja. Čez kraj teče potok Bela, ki ga obdajajo griči s pašniki in prelepimi gozdovi. Daša Dizdarevič, 3. a MOJ KRAJ Živim v Brezovcu. To je hribovita vas, ki sega od Dolan do Pestik. V Brezovcu imamo veliko vinogradov. Tukaj živi veliko ljudi , veliko pa je tudi vikendašev. Jesen v našem kraju je prelepa, saj je sedaj trgatve. Ana Rihtarič, 3. a DEŽELA SLADKA LIMONADA V deželi Sladka limonada je živelo na stotine drobnih bitij, ki so v svoje limonaste hiške zlivala limonin sok. Ko se je sok strdil, so naredili limonasta okna. Vsak dan so odšli v Limonasto goro, kjer so našli sladkor, da sladkajo limonado in pokličejo limonino kraljico, da jim iz limonade naredi sladko liziko in jih poboža po puhasti glavici. Tako so srečno živela mala bitja v miru s svojo sladko limonado. In da vas spomnim: Limonada brez sladkorja je bolj zdrava kot tista s sladkorjem. »Njami, limonada!« Taja Potočnik, 3. a To smo mi, prvošolci 2. septembra je v 1. razred OŠ vstopila nova generacija učencev prvošolcev. Na ta dan je vse učence, zaposlene in druge obiskovalce z najboljšimi željami za novo šolsko leto sprejela in pozdravila v večnamenski Turi-stično-prireditveni dvorani ravnateljica Suzana Petek. Nato so se učenci odpravili v učilnice s svojimi razredniki. Prvošolce so zraven učiteljice in vzgojiteljice pospremili v razred tudi njihovi starši. Da je bil prvi šolski dan še bolj slovesen, sta se nam pridružila tudi g. župan in g. policist, ki sta otrokom za čim bolj varno pot v šolo razdelila rumene rutice in kresničke. V mesecu septembru smo se že dobro spoznali in veliko naredili: • prehodili del Haloške planinske poti, • si ogledali risani film v kinu na Ptuju, • se učili pravilno prečkati cesto, • opravili sistematski pregled zob, • spoznali velike prijatelje iz 9. razreda ter • telovadili, peli, pripovedovali, se igrali, risali ... in čisto zares učili. V Tednu otroka v oktobru smo imeli pomembno nalogo - vstop v šolsko skupnost učencev naše šole. O preživetem delu in času po prvem mesecu v šoli so prvošolci povedali: Všeč mi je: - izdelovanje in igranje Aljaš - barvanje, risanje s čopičem Ela -v šoli mi je všeč vse Tim - da se učimo in igramo Tadej - da imam prijatelje Clara - da se učimo Katja - šport v telovadnici Andraž, Žan, Amila - izdelovanje in risanje Ajda Lea - ko gremo na sprehod Žiga - igranje in risanje Anže, Nina - ko se igramo lutkovno predstavo Ana - ko smo bili pri zobozdravnici in v kinu Teja - predstave in igranje Erika - telovadnica in ko gremo na kosilo Amadej - igranje, delo v zvezkih in slikanje z vodenimi barvicami Ana - rad sem v šoli, ker se učimo Anže - da se igramo Mateja, Tilen, Lars - vse, kar delamo v šoli Lan Učiteljica Marjana Duh Vzgojiteljica Silva Meznarič 1. športni dan učencev od 1. do 5. razreda: Počitek v Šumici. Na obisku v zobozdravstveni ambulanti. (Foto: Silva Meznarič) (Foto: Silva Meznarič) Čarovniški recept za odlične ocene pri slovenščini Poletne dogodivščine Moja poletna dogodivšči- Moja poletna dogodivšči- Potrebujemo: 400 g petk iz papirja 98 dag slovenske abecede iz papirja 3 mačje dlake 5 kamenčkov kuverta s slovenščino 50 centov za srečo Vse sestavine damo v lonec in dolijemo 5 litrov vode. Lonec damo na štedilnik, sestavine dobro premešamo, po 10 minutah še enkrat premešamo in lonec vzamemo z ognja. Rečemo bum-čira-bum, pojemo en krožnik tople juhe in imamo same odlične ocene pri slovenščini. Katarina Golc, 4. a Razmišljanja četrtošolcev o njihovem odnosu do starejših (v okviru letošnje teme Zdrave šole - Medgeneracijski odnosi): Starejši ženski sem pomagal nesti vrečke. Aljaž Bezjak Moji babici pomagam pospravljati, kuhati in delati. Alen Meznarič S starimi starši mi je lepo, ko jim pomagam in ko gremo na sprehod. Primož Križanec Babici sem pomagala nahraniti živali in sem ob tem zelo uživala. Kaja Belšak Z dedijem sem igral košarko in užival! Alen Resman Babici sem pomagala nositi koruzo in potem mi je naredila šotor iz koruznice. Karin Purgaj na Letošnje počitnice so bile zelo zanimive. Na vročo julijsko nedeljo smo se z družino odpravili v Velenjski rudnik. Tam smo pred vhodom v rudnik dobili čelade, delavske suknjiče in rudarsko malico. Z dvigalom smo se v trdi temi spustili pod zemljo. Predstavili so nam rudnik od nastanka do danes. Bilo je zelo zanimivo in poučno. Nekaj dni sem počitnice preživela še pri svoji botri v Krčevini. Tam sem hranila kozo Sekico in kozlička Bibi-ja. Bilo je lepo. Kaja Belšak, 4. a na Med poletnimi počitnicami mi je bilo najbolj všeč, ko smo šli v Nemčijo V Evropa park. V Evropa parku smo šli na različne vlakce in veliko smo fotografirali. Spali smo v treh različnih hotelih. Na poti smo se ustavili v Legolandu, kjer je bilo vse narejeno iz kock. Ko smo se vračali domov, sta mi mama in očka kupila spominek. Rebeka Štumberger, 4. a Vesel sem bil, ko sem se igral z babico in ji pomagal. Leon Plošinjak Do starejših sem prijazna in jim pomagam. Imam željo, da bi imela dedka in babico. Kaja Slapničar Lea, Kaja in Marsel iz 4. a na naravoslovnem dnevu v Zavetišču za male živali v Mariboru. (Foto: Maja Belič) Dediju in babici rad pomagam! Marsel Rihtarič Najbolj mi je bilo všeč, ko smo šli na sprehod. Žan Kokol Enkrat sva se z babico igrali človek, ne jezi se. Ko sva se igrali, sva se zelo smejali in se imeli zelo lepo. Lea Finžgar Pogovarjala sem se s svojo prababico, ob tem sem se imela zelo lepo. Nosila sem ji hrano. Ko sem bila z njo, sem se počutila srečno. Lara Vidovič Želim si, da mi babica ne bi umrla, ker jo pogrešam. Nuša Štumberger Zelo lepo sem se imela, ko mi je babi brala pravljico. Rebeka Štumberger Do starejših ljudi sem prijazna. Ko se je babica igrala z mano, sem bila vesela. Katarina Golc Jesen Jesen je prišla, bogato drevo se smehlja. Ihihi, ihaha, plešite, kar se da. Prijatelji se bomo zbrali, da »grozdke« bomo pozobali, kostanjev piknik praznovali in zraven na inštrumente igrali. Dominik Štular, 5. a Za svoje zdravje skrbim tako, da ... • hodim na sprehod in se vozim s kolesom, Monika • nisem veliko pred računalnikom in se čim manj vozim z avtom, Jure • ne jem čokolade, jem sadje z veliko C-vitamina in se vsak dan tuširam, Dominik • ne lenarim in grem večkrat peš, Tamara • namesto sladkarij jem sadje in zelenjavo in se tudi veliko gibljem, Žan • hodim na sprehode in telovadim, Nejc • z družino kolesarim in se veliko gibljem v naravi, Anja • namesto čokolade si že doma vzamem jabolko, mečem na koš in zajtrkujem, Igor • hodim k nogometu, jem zdravo hrano, Tomi • zdravje je za mene, da sem lahko zunaj na svežem zraku, Niko • peljemo sestrico na sprehod in kolesarim z atijem, Deja • pripravim si banane, narežem še hruško in jabolko, Andreja • namesto čokolade pojem juho, kdaj pa grem tudi peš k sosedom, Alen • redno se umivam, hodim k Zdravemu življenjskemu slogu, Dunja • vsak dan sem zunaj, telovadim in jem zdravo zelenjavo, Mitja • ne skačem zunaj, ko mi je vroče, in ubogam starše. Marina Razmišljali učenci 5. a razreda Vesela jesen 2013 Jesenski listi obarvani so, kostanji lepo zapečeni so. Ko vidim kostanje, se mi oko zarosi, na drevesu več listov ni. Gobe že nabiramo, jih veselo zbiramo, da bomo pozimi siti, moramo veliko C-vitamina spiti. S prijatelji se bomo zbrali, veselo peli in igrali. Po gobe bomo šli, pojedli jih bomo vsi. Tomi Kolednik, Jure Bezjak, Žan Spevan, učenci 5. a Lepa je jesen Jeseni listje pada in rjavi, bogato drevo se smeji. Jeseni lepo vreme je, ko barvno listje na drevesu je. Ko listi z drevesa padajo, mi jih lovimo in jih razdelimo. Dunja Krajnc, Igor Polajžer, Niko Petrovič, učenci 5. a Mala Groharjeva kolonija V petek, 27. septembra, smo se zgodaj zjutraj odpravili do železniške postaje na Ptuju, kjer nas je čakal avtobus. Tega dne smo se namreč odpravili v Škofjo Loko, kjer smo se udeležili likovne delavnice. Ob prihodu smo si najprej poiskali ves potreben material in se odpravili na ogled mesta. Vsak izmed nas si je izbral svoj motiv in ga poskušal karseda natančno narisati oziroma naslikati. Po treh urah pridnega dela smo se odpravili na kosilo, ki je bilo odlično. Saj veste, jedli smo to, kar imamo najraje — dunajski zrezek, pečen krompirček, solato in tortico. Po kosilu smo se ponovno lotili svojega dela. Svoje izdelke smo odnesli na razstavo, za sabo pa pospravili potrebščine. Zvečer smo se polni lepih in prijetnih vtisov vrnili na železniško postajo. Želim si, da bi se drugo leto ponovno udeležila likovne kolonije. Veronika Polajžer, 7. a TURNIŠČE Ježek in jesen Zjutraj sem se zbudila, oblekla, umila in šla v šolo. V šoli sem se pogovarjala s prijateljicami in si šla po malico. Počakali smo na avtobus. Ko je prispel, smo se vsi vkrcali in odpeljali proti Turnišču. Med vožnjo smo se pogovarjali in smejali. Tako je čas hitro minil in prispeli smo v Turnišče. Tam smo se najedli in počakali na vodičke, da nam razložijo potek ogleda. Na začetku smo si ogledali diaprojekcijo o kmetijstvu in cvetličarstvu, nato smo odšli ven, kjer so nam predstavili potek, kaj vse bomo počeli. Povedali so, da bomo šli po Sovini učni poti, se peljali s traktorjem in si ogledali eko vrtove. Napotili smo se na Sovino učno pot in opazili zelo debelo lipo. Poskušali smo jo objeti. Šli smo mimo gradu, ki je v obliki črke H. Ker pa je ta grad že star in je nekoč že zgorel, je njegova notranjost nekoliko obnovljena. Zgodba pa pravi, da so na podstrešju videli sovo in zato poimenovali to pot »Sovina učna pot«. Hodili smo po strmih in drsečih potkah in po mlakah. Pogovarjali smo se o drevesih in se ustavili pri starem mlinu, ki se je že podrl. V mlinu se rade ujamejo žabe, zato jih pogosto rešujejo, ker so zelo koristne. Počasi smo šli proti dvorišču, kjer smo lahko vozili traktor in izdelovali buče s suhimi rožami ali pa smo nanje lahko narisali obraze. Nekaterim sošolcem so se uničile in so bili zato žalostni. Odšli smo še na eko vrtove, kjer smo se naučili veliko novega o eko pridelavi. Polni novih spoznanj smo se vrnili domov. Zala Horvat, 6. a Počitnice Med počitnicami sem bila na morju. Imela sem se zelo lepo. Prvič sem šla s svojo družino, nato še s teto, stricem ter sestričnama. Zjutraj sem se zbudila in komaj čakala, da se odpravimo na pot. Po poti sem bila zelo neučakana in sem opazovala, kdaj bomo prispeli. Takoj po prihodu smo se šli ohladit, vendar je bila voda kar precej mrzla. Na morju smo bili devet dni in predzadnji dan so prišli k nam teta, stric ter sestrični. Preživeli smo čudovit dan, zvečer pa smo še odšli na večerjo. Na morju sem bila tudi bolna. Zadnji dan pa smo se odpravili k teti v Sveti Peter - Sukušan. Čez nekaj dni sem šla še enkrat na morje. Vozili smo se s čolnom in odšli tudi na Biogradsko noč. Nekaj posebnega je bilo bivanje v avtodomu v avtokampu. Spoznala sem tudi Ulo in Brino, zelo v redu dekleti, s katerima sem se družila in skakala v vodo. Počele smo stvari, ki so nam padle na pamet. Bilo je zelo lepo, predvsem pa sem se veliko zabavala. Zala Bedrač, 6. a Ježek teka, teka, pa listje lovi, da pisan brlog si zgradi. Ker pisano listje nekam hiti, ga ježek ne ulovi, mrzel vetriček ga jezi. Ves nesrečen se v dolino skotali in listje na bodice dobi. Z listjem si končno svoj domek zgradi. Manuela Rihtarič, 6. a Jesen Kostanj je že zrel, ni še ovenel, vzamem ga s tal in se z njim posladkam. Jesen je zmeraj lepa, listje pada z dreves, polno jih je kot veliko peres. Grozdje zori, jabolka so že zrela, klopotci oznanjajo, jesen je prišla. Karolina Majhen, 6. a Trgatev Letošnje trgatve sem se zelo veselila. V soboto, ko smo imeli trgatev, so se naši sorodniki zbrali že zelo zgodaj. Najprej so pozajtrkovali in spili kavo, nato pa so se odpravili v vinograd. Grozdje je bilo hitro potrgano, saj je naš vinograd majhen. Kljub temu je ati imel kar precej dela s pripravami. Mami je imela polne roke dela v kuhinji. Na koncu sem ji tudi jaz pomagala pogrniti mizo in pripravila jedilni pribor. Po končani trgatvi so vsi oprali vedra in zunaj malo poklepetali. Sledilo je kosilo, saj smo bili že vsi pošteno lačni. Počasi so se sorodniki odpravljali domov, Kristjan in Tomaž pa sta atiju pomagala stiskati grozdje. Zvečer smo se hitro odpravili spat, saj je bil za nami težak dan. Bili smo veseli, daje bilo delo opravljeno. Naslednje jutro sta ati in mami že pospravljala posodo od trgatve in jaz sem jima seveda pomagala. Po kosilu je ati odšel v klet pogledat, kako je z moštom. Nedelja je hitro minila, spomini na trgatev pa bodo ostali. V trgatvi, Ana Rihtarič, 3. a Bernarda Letonja, 6. a Trgatev V soboto zjutraj, okrog osme ure, me je zbudila budilka. Vstal sem, pozajtrkoval, se umil ter se oblekel primerno za trgatev. Z družino smo se odpravili v Podlehnik, kjer ima moj dedek vinograd. Ko smo prišli na hrib, smo videli lep, s soncem obdan vinograd. Tam nas je čakalo že veliko znancev in sorodnikov. Starejši so zraven potice popili še kavo, sestra, sestrična in jaz pa smo jedli samo potico. Nato se je pričela trgatev. Oče in jaz sva nosila »pute«, dedek pa je mlel grozdje v kleti. Pri babici pa je že zelo dišalo, saj je pripravljala kosilo. Ta dan je bilo na hribu zelo veselo, slišala se je znana pesem Jaz pa v gorico grem in zvok harmonike. Trgatev so imeli tudi v sosednjem vinogradu. Ko smo potrgali vseh dvesto petdeset trsov grozdja, smo imeli kosilo. Babico je treba pohvaliti, saj je naredila izvrstne ciganske pečenke. Zakaj se jim tako reče, pa seveda ne vem. Nato nas je še dedek presenetil s kostanji. V posebno posodo smo jih dali peč in bili so tako sladki, kot že dolgo ne. Seveda sem kot »putar« spremljal dogajanje tudi v kleti in dobil podatek, da smo letos pridobili novih štiristo litrov mošta. Na svoji palici sem označil dvajset črtic, kar pomeni, da sem dvajsetkrat prinesel grozdje v prešo. Nino Kokol, 6. a Obiranje grozdja, Daša Dizdarevič, 3. a Jesenski čas Prišla je jesen in z njo tudi prečudovite jesenske barve. To je čas, ko nas je večina na polju, v gozdu, v vinogradu in na vrtu. Pospravljamo zadnje poljske pridelke in se pripravljamo na zimo. Listje na drevesih dobiva novo podobo in počasi začne odpadati. Postaja vedno hladneje in več časa preživimo na toplem in skozi okno občudujemo čudovito naravo, ki nas obdaja. Jesen je čas, ki se ga nekateri veselijo, nekaterim pa ni ravno všeč, saj se je v mesecu septembru začela šola in prišle so nove obveznosti, ki jih moramo izpolniti. Dnevi so se začeli krajšati, noči pa daljšati. Jutra postajajo meglena in hladna, dnevi so pusti, saj je vedno manj sončnih žarkov, ki bi nam dajali energijski zagon. Jesenski čas je tudi čas pečenja kostanjev in bliža se tudi noč čarovnic, ko buče dobijo malo drugačne podobe. Za tem bo prišlo martinovanje, ko sveti Martin mošt spremeni v vino. Vse začne dobivati novo podobo in vsi se pripravljamo na prihajajočo se zimo. Nina Gorenjak, 8. a V gozdu, Patricija Milošič, 3. a Na kulturnem dnevu V sredo, 4. septembra 2013, smo se učenci šestih, sedmih, osmih in devetih razredov odpravili na Ptuj, kjer je potekal naš prvi kulturni dan. Izstopili smo na glavni avtobusni postaji na Ptuju in se napotili proti Kinu Ptuj. V šoli nam niso izdali naslova filma, to je ostala skrivnost vse do trenutka, ko so se v kinu ugasnile luči in se je film začel predvajati. Nestrpno smo pričakovali naslov filma. A tudi vas že zdaj zanima naslov filma? Torej naslov filma je bil Kraljestvo vzhajajoče lune. Zgodba se odvija poleti, leta 1965, na Malem otoku v Novi Angliji. Pripoveduje o dveh zaljubljenih dvanajstletnikih, Samu (Jared Gilmun) in Suzy Bishop (Kara Hayward), ki skleneta, da bosta ob zori pobegnila v divjino, daleč stran od vsega. Sam je sirota in je najbolj nepriljubljen član svojega skavtskega odbora. Suzy pa s tremi brati in staršema živi v svetilniku. Rada bere fantazijske knjige in opazuje okolico z daljnogledom , ki ga ima vedno s seboj. Velja za zelo problematičnega otroka. Prvič sta se Sam in Suzy srečala v garderobi, kjer se je Suzy z drugimi pripravljala na predstavo. Izmenjala sta si naslova in si odtlej vedno pisala pisma. Skovala sta tudi načrt za skupni pobeg. Nekega dne Sam vodji skavtov pusti pismo o odpovedi pri skavtih. Odpravi se na dogovorjeni kraj, kjer se s Suzy srečata. Seveda sta bila neprevidna in sta za sabo pustila kar nekaj sledi. Suzy-jina starša zaženeta vik in krik, prav tako pa vodja skavtov. Seznanjeni so bili tudi Samovi rejniki, ki pa so sporočili, da Sama nočejo več nazaj in da naj zanj poskrbi socialna služba. Če bi ju našli oziroma bi se vrnila, bi Sam moral v sirotišnico. Po dolgem času ju odkrijejo, takrat pa se lokalni šerif (Bruce VVillis) odloči, da bo posvojil Sama. Tako se lahko s Suzy večkrat videvata. Skavti, ki Sama nikoli niso marali, pa spoznajo, da pravzaprav ne poznajo njega in njegove zgodbe ter da so se krepko motili. Film je nekakšna romantična komedija in pustolovski film hkrati, ima svoj nauk in je res vreden ogleda. Na koncu smo se sprehodili po mestu in si v slaščičarni Jagoda pod gradom kupili sladoled. Napotili smo se vse do grajskega obzidja, kjer smo si iz višje perspektive ogledali del Ptuja. Zgoraj smo se spočili, se pogovarjali, fotografirali in se vrnili na avtobus, s katerim smo se odpeljali domov. Dan je bil nepozaben, čeprav so nas bolele zadnjice zaradi neudobnih sedežev v kinu. Katja Kolednik, 9. a T Šola juda v Cirkulanah V okviru projekta Zdrav življenjski slog in OPB smo v sredo, 2. 10. 2013, učencem na lokaciji Cirkulane predstavili judo. Učencem je bila predstavitev zelo všeč. Judo je borilna veščina, ki prihaja z Japonske. Je olimpijski šport, ki je v Sloveniji zelo razvit in z uspehi Urške Žolnir in ostalih tekmovalcev tudi eden najuspešnejših. Judo pa ne pomeni samo borbe, pomeni znati premagovati ovire, obvladovati svoje telo, razvijati telesne in miselne sposobnosti, spoštovati sebe in nasprotnika, znati sprejeti tako zmago kot poraz in še mnogo več. Judo je primeren za vse otroke različnih starosti in sposobnosti. Judo Klub Drava Ptuj, ki je eden uspešnejših klubov pri nas in ima bogato zgodovino, bo začel s treningi juda v Cirkulanah v mesecu oktobru. Treningi bodo potekali enkrat tedensko po dve šolski uri ob četrtkih ob 14.30-16.00 v večnamenski turistično-prireditveni dvorani v Cirkulanah. Mitja Vidovič, prof. šp. vzg. Pohod prijateljstva Že peto leto zapored smo se na tradicionalni prireditvi Pohod prijateljstva zbrali pohodniki iz Cirkulan in Zavrča - učenci šole, njihovi starši, sorodniki, prijatelji. Prireditev je potekala v soboto, 12. oktobra. Začela se je s pohodom izpred gradu Bori, nadaljevala pa z zabavnim programom na cilju - letos je bil ta pri šoli v Zavrču. Pričakalo nas je lepo jesensko vreme, ki je vzdržalo skozi celo prireditev. Letos smo v znamenje prijateljstva med udeleženci obeh občin, Cirkulan in Zavrča, posadili drevo prijateljstva. Učenci so izbrali lipo, zelo koristno drevo, ki je tudi simbol slovenstva. Lipi smo posadili na obeh lokacijah - drevo prijateljstva šole, zraven pa zakopali steklenico z željami vseh učencev in učiteljev. V zabavnem delu prireditve smo se ob glasbi posladkali s pečenimi kostanji, ustvarjali v ustvarjalnih delavnicah in se zabavali v spretnostnih igrah. Kot je že v navadi, smo na koncu podelili nagrade udeležencem: najmlajšemu, najstarejšemu in najštevilčnejši družini. Medgeneracijsko druženje je lepo uspelo in že se veselimo prireditve naslednje leto, ko se bo pohod končal v Cirkulanah, kjer si želimo narediti največjo prireditev doslej. Mitja Vidovič, prof. šp. vzg. Kako je biti otrok v današnji družbi? (razmišljanji) Biti otrok j e nekaj najlepšega. V teh letih smo povsem brezskrbni, uživamo mladost in smo razigrani. Vendar se marsikdaj počutimo tudi izgubljeno, osamljeno in kot da smo v tem svetu popolnoma sami. Na naši šoli se imamo radi in si veliko pomagamo. Počutimo se zelo dobro in imamo dobre odnose, a veliko lažje je otrokom prvega razreda, ker imajo nas, velike prijatelje. Učenci devetega razreda smo vzorniki prvemu razredu, smo njihovi prijatelji, na nas se lahko vedno zanesejo in niso sami. V svetu odraslih pa mislim, da se nekateri mladi sploh ne znajdejo. Pogosto se dogaja, da se otroci in starši med seboj sprejo, kajti mi mislimo, da lahko dosežemo vse, kar si zamislimo. Vendar ni tako. Ne moremo vedno doseči vsega. Tudi med učenci in učitelji ni vedno najboljših odnosov, saj se učenci zelo radi pregovarjajo, ne ubogajo, velikokrat kateri izmed učencev misli, da je pametnejši od učiteljev. Razlogov za tako vedenje bi lahko navedli kar nekaj. Vse je postalo strožje, pod nadzorom, nismo več tako svobodni in sproščeni, kot smo bili včasih. Marsikdo od nas si tudi želi, da na šoli ne bi imeli kamer in toliko nadzora nad nami, saj se počutimo utesnjeno. Naše otroštvo je bilo včasih lepše. Zunaj smo se igrali, se lovili in družili, naše edine skrbi so bile praske na kolenih. Danes pa se žal vse vrti le še okoli računalnika. Torej, otroštvo je nekaj najlepšega, kar imamo v življenju. Treba ga je uživati in sicer kolikor se da svobodno in sproščeno. Neli Črešnik, 9. a Mnogo odraslih se pritožuje nad nami, najstniki, nad našim govorjenjem, obnašanjem, celo načinom oblačenja ... Veliko ljudi se sprašuje, zakaj toliko nasilja, pijače, droge, samomorov ... Zakaj bi sploh najstniki uživali alkohol? Zaradi družbe, prijateljev, žalosti ... Ampak potem je tukaj žalostno dejstvo, da si s tem uničujejo življenje. Ampak se tega niti ne zavedajo. To počnejo, da bi bili »kul« v družbi. Vedno bolj smo obsedeni z internetom, telefonom in še kaj bi se našlo. Dni preprosto preživljamo pred računalnikom, na spletnih straneh, kot je na primer Facebook. Tam se med drugim pogovarjamo s prijatelji in opisujemo svoje počutje. Čez nekaj let se sploh ne bomo več znali pogovarjati. Velikokrat se zgodi, da smo žrtve kakšnega izsiljevanja. Prav zaradi podobnih razlogov smo na šoli uvedli tako imenovane »velike prijatelje«. Učenci devetega razreda smo dobili prijatelje iz prvega razreda. Na njih pazimo, jim pomagamo, se z njimi igramo in jim nasploh popestrimo prvo leto v šoli. Ko smo bili mi majhni, še tega ni bilo. Strah nas je bilo »velikih« učencev. Sedaj je vse drugače. Danes biti otrok v naši družbi je lahko. Biti najstnik v naši družbi pa zahteva ogromno poguma, da se odrečeš stvarem, ki ti ne ugajajo. Še nekaj let in bomo vstopili v svet odraslih ali »velikih« ljudi. Za ta vstop nas nihče ne pripravi. Najbolj se pripravljamo sami, in sicer tako, da se učimo iz lastnih izkušenj in napak. Uživajte življenje, saj je samo eno! Sara Pomberg, 9. a Iskrice zadovoljstva in hvaležnosti naših starejših občanov So dnevi, so leta in so pomladi, ko se imamo preprosto radi. So trenutki, ko je treba na novo začeti, in so ljudje, ki jih je treba preprosto objeti. Ta svet je lep, če nekomu nekaj daš; ta svet je lep, še nekoga rad imaš, če stisneš roko nekomu, ki ga bolj boli; ta svet je lep, če si človek do ljudi. Tone Pavček V dialog ljubeznivega in stvarnega sočutja stopa vsak prostovoljec, ki deluje znotraj Karitasa. Obiskali in prisrčno smo razveseli naše ostarele občane: Jurija Krajnca iz Velikega Oki-ča, ki je praznoval 90 let, Natalijo Kelc iz Paradiža, ki je praznovala 90. rojstni dan, in Marijo Zavec iz Mej, ki je dopolnila že častitljivih 96 let. Pri Sveti Ani smo 18. avgusta pripravili družabno srečanje s sveto mašo in z njimi prisrčno pokramljali. Marta Bratušek Foto 1: Po obisku pri slavljenki 90-le-tni Nataliji Kelc v Paradižu ostaja lep spomin. Foto 2 (spodaj): Prisrčno je bilo tudi srečanje s slavljenko Marijo Zavec v Mejah, kije praznovala že 96. rojstni dan. Foto: Arhiv ŽK Tradicionalni šesti koncert FS Cirkulane KD Cirkulane Plesalke in plesalci FS Cirkulane smo po kratkih poletnih počitnicah spet začeli pridno brusiti pete in trenirati zaspane glasilke. Letos smo počitnice sicer preživeli nekoliko manj pestro kot ponavadi, a vendar lahko vsi skupaj zadovoljno rečemo, da šopa vseeno bile nekaj posebnega. Sprva smo namreč načrtovali turnejo v tujino. Le-to pa smo zaradi pomanjkanja plesalk in plesalcev kasneje morali odpovedati. Kljub temu smo ohranili dobro voljo, saj smo bili kasneje deležni še številnih lepih novic. Nekateri naši člani so si namreč ustvarili družine, nekateri skočili v zakonski stan, spet drugi pa poskrbeli, da se je naša 'družina' povečala za nekaj novih članov. VABLJENI 23. NOVEMBRA, DAŠE NAM PRIDRUŽITE NA PRIREDITVI V naši folklorni dejavnosti še je vedno glavno vodilo predstaviti naše bogato ljudsko izročilo. Zato nikakor ne spimo na lovorikah, ampak pridno ple- lepo vabljeni, da se nam pridružite v šemo in pojemo naprej. soboto, 23. novembra, ob 19. uri v več- To jesen tako prirejamo tradicionalen namenski dvorani v Cirkulanah, šesti koncert z naslovom 'Adijo, pa zdavi Pridite, skupaj bomo zapisali zgodbo ostante'. V goste bomo povabili folklor- plesne kulture v Cirkulanah! no skupino s sosednje Madžarske, zato Nina Gabrovec Tamburaši iz Cirkulan - gostje na hrvaškem državnem tamburaškem srečanju V mesecu februarju je javni sklad RS za kulturne dejavnosti izvedel dve regijski srečanji tamburašev in mandolinistov s tematskima koncertoma. Kot najboljša tamburaška skupina celotnega srečanja smo si Tamburaši iz Cirkulan prislužili nastop na državnem srečanju hrvaških tamburaških orkestrov in skupin, ki je potekalo v soboto, 5. oktobra, v Dugem Selu pri Zagrebu. Na tem srečanju je vsako od devetih hrvaških županij zastopal najboljši orkester, izbrane pa so bile samo štiri skupine. Po odločitvi strokovne žirije sta prvo nagrado prejela Tamburaški orkester Centra tradicijske kulture iz Varaždina in domača Tamburaška skupina KUD »Preporod« iz Dugega Sela. Predstavnik Hrvaškega društva skladateljev pa je Tamburaškemu orkestru KUD »Gaj« iz Zagreba dodelil nagrado za najboljšo izvedeno skladbo hrvaškega skladatelja. Fšl Ur ■f e la it BI G P m | nfl K l.l F • \/ gl 1 1 E85 m ■ jgmggšŠ&r , 'žmLt J i M Tamburaši iz Cirkulan v družbi udeležencev hrvaškega državnega tamburaškega srečanja v oktobru. Foto: Arhiv Polajžer Tamburaši iz Cirkulan smo se srečanja udeležili kot gostje, na kar smo zelo ponosni. Nastopili smo po zaključku tekmovalnega dela, predstavili pa smo se s priredbami slovenskih ljudskih viž in pesmi. Občinstvo je naše muziciranje sprejelo zelo srčno, s huronskim ploskanjem in vriskanjem. Iz Dugega Sela smo se vračali zadovoljnih obrazov, polni lepih glasbenih vtisov in s prepričanjem, da smo Slovenijo zastopali dostojno. Boštjan Polajžer V Korenjaku so se imeli odlično Krajani Korenjaka, Pestik in Brezovca na slovenski strani ter krajani vasi Jelovec in Donja Voča s sosednje Hrvaške so se v soboto, 7. septembra, znova srečali na kmetiji Fajfar v Korenjaku 17. Letošnji piknik z mednarodno udeležbo je bil četrti zapovrstjo, obogatili pa so ga s sveto mašo pri Švajglovi lipi, šaljivimi vaškimi igrami in nastopi domačih pevcev in godcev. Ivan Švajgl iz organizacijskega odbora nam je zaupal, da so v Korenjak znova prišli ljudje, ki tod še živijo, in tisti, ki imajo v Halozah svoje korenine. Prijateljsko obmejno druženje so začeli z dopoldansko mašo, pri kateri se je zbralo okrog 100 ljudi, darovala pa sta jo župnika iz Zavrča in Gornje Voče. Potem se je srečanje preselilo na kmetijo Fajfar. Kakih 500 ljudi se je ves popoldan in večer veselilo ob dobri pogostitvi pridnih gospodinj in gospodarjev, ki so letos, kot zanimivost, pripravili še pet odojkov in jih prinesli kar čez mejo. Spilo naj bi se okrog 700 litrov vina, ki so ga prispevali domačini z obeh strani meje. Švajgl je ponosen, da prireditev ob meji postaja tradicionalna, da privablja ljudi v Haloze, tudi znana imena iz sveta glasbe, zato se lahko prihodnje leto nadejamo še bolj odmevnega druženja v Korenjaku. TM V Korenjaku seje zbrala vesela družba ljudi od vsepovsod in nekateri so tudi zaplesali. Letošnje mednarodno srečanje v Korenjaku so začeli s sveto mašo pri znameniti Švajglovi lipi. Med haloškimi griči je odmevala tudi pesem Ljudskih pevcev KD Cirkulane. Navdušili so tudi folkloristi s sosednje Hrvaške. f ■ m B 1 ! V E | Ivan Švajgl je zapel z mlado pevko Mineo. Počitniška delavnica »Naredimo mini robota Hroščka« V Radioklubu Cirkulane S59DDR vedno radi poskrbimo za širjenje tehniške kulture med mladimi. Uspešni izvedbi počitniških delavnic v preteklih letih, ko smo izdelovali tipkalo za Morse-ovo abecedo (L 2011) in radijski sprejemnik (L 2012) sta nas spodbudili, da smo se dela lotili tudi letos. Tokrat smo se odločili, da sestavimo mini robota Hroščka. Delavnica je bila brezplačna, izvedli pa smo jo v petek, 16., in v soboto, 17. avgusta 2013, v prostorih Radiokluba Cirkulane, Pohorje 25 a. Vabilu se je odzvalo 13 otrok, zvečine osnovnošolcev, nekaj pa je bilo tudi mlajših. Osnovni cilj, združiti prijetno s koristnim, je bil presežen, o čemer morda še najbolje priča zapis naših mladih novinark, Ane Petrovič in Veronike Polajžer. 16. 8. 2013 smo vsi, ki smo se odločili udeležiti letošnje radioamaterske delavnice, pripravili potovalke in šotore ter se odpravili v radioamaterski klub v Pohorju. Ko smo prispeli, smo se med seboj spoznali z nekaterimi udeleženci iz drugih občin, postavili šotore in ker smo bili po dolgotrajnem postavljanju šotorov in številnimi drugimi »napori« lačni, so nam kuharji postregli z večerjo. Ker pa nam to Izdelava mini robotka Hroščka. Foto: Urška - S55UM. Skupinska fotografija udeležencev ob zaključku delavnice. Foto: Mateja Levičnik 1' ISB rila K'# Tj Ir* 11 f ’ -mbLAKF n Su|-, m m M * A* S »Pr™ i rej ■Hff f**?'■■ i rUi ni bilo dovolj, smo zakurili taborni ogenj in si na njem spekli koruzo. Nekaj časa smo se še družili, okrog desetih pa so se naši mentorji odločili, daje čas za spanje. Naslednje jutro smo se uredili in pozajtrkovali, potem pa smo začeli izdelovati mini robotka Hroščka. Ta majhen robotek se giblje s pomočjo dveh motorčkov, vodi se ga s pomočjo svetlobe, poganjajo pa ga baterije. Tisti, ki so se odločili izdelati Hroščka, so se razdelili v štiri skupine. Najprej so prispajkali vse električne elemente in dodali senzorje za svetlobo, dva motorčka in nožiče iz gume. Drugi smo se medtem posvetili svojim zadolžitvam. Ko so končali, nas je že čakalo kosilo. Po kosilu je sledila preizkušnja Hroščkov, na koncu pa še velika tekma. Tekmovalci so se razdelili v štiri skupine in po dveh poskusnih vožnjah se je začelo zares. Sledila je podelitev diplom in zahval ter skupinsko fotografiranje. Na delavnici sta nas obiskali tudi rav- nateljica in pomočnica ravnateljice OŠ Cirkulane-Zavrč. Ob koncu teh dveh čudovitih dni je predsednik Radiokluba Cirkulane Toni Štumberger povedal, da so radioamaterske delavnice postale že prava tradicija, ki jo želijo nadaljevati tudi v prihodnje in daje zelo zadovoljen s številom udeleženih in celotno delavnico, ter upa, da so bili tudi oni zadovoljni. To, da so bili zadovoljni, pa so nama povedali kar sami. Odgovori na najina vprašanja so bili zelo različni. Nekateri izmed najmlajših so se delavnice udeležili prvič, nekateri pa sodelujejo že od začetka, torej tri leta. Enim je bila na delavnici najbolj všeč izdelava Hroščka, drugim pa druženje. Vsi pa so se strinjali v tem, daje bila delavnica prava uspešnica in da pridejo spet drugo leto. Tudi midve sva se zelo zabavali, čeprav naju delo z elektriko in elektronskimi elementi ne zanima preveč. Boštjan Polajžer - S58MW Podpis pisma o sodelovanju med S59DDR in 9A1HDE V petek, 28. junija, smo v Varaždinu podpisali pismo o sodelovanju med Radioklubom Cirkulane S59DDR in Radioklubom Varaždin 9A1HDE. To je pomembno dejanje za oba radiokluba, ki skupaj vstopata na pot sodelovanja pri izvajanju skupnih čezmejnih projektov, na področju razvoja civilne zaščite in razvoja radioamaterstva. Pismo vsebuje tri prioritete sodelovanja za obdobje 2014-2020: 1. Razvoj ARON in ALE omrežja ter razvoj sistemov in modelov delovanja komunika- cijskih omrežij v primeru naravnih in drugih nesreč, 2. Usposabljanje in popularizacija radioamaterske dejavnosti in splošno zanimanje za radio tehniko, elektroniko in brezžične elektronske komunikacije in 3. Razvoj in sodelovanje na področju radio-operaterske dejavno- anten za 14-28 MHz, ki jih bomo postavili na naš novi stolp v Pohorju. V letu 2013 imamo željo, da izvedemo predvideno nabavo nove radioamaterske opreme, s katero bomo tehnično opremili našo lokacijo za operatersko delo na KV in UKV področjih. Trenutno opremo, ki jo imamo v uporabi, je praktično že povozil sodobni čas. V zadnjih letih smo vložili velik napor in uredili ustrezne osnovne infrastrukturne pogoje za razvoj naše dejavnosti in brez sodobne opreme praktično ni možen nadaljnji razvoj Radiokluba Cirkulane. V preteklih mesecih smo pridobili posebni Podpis pisma o nameri - predsednik Radiokluba Cirkulane Anton Štumberger - S57MAK in predsednik Radiokluba Varaždin Tomislav Jarmič - 9A3 UZ. Foto: Jernej - S59KM klicni znak S523EB, ki je bil eden od dodeljenih 10 Radioklubom v Sloveniji v času EuroBasketa Slovenija 2013 s strani APEK-a oz. Zveze Radioamaterjev Slovenije. Uspelo nam je vzpostaviti preko 1.500 zvez v 69 različnih DXCC držav praktično na vse kontinente sveta. Operaterji, ki so sodelovali pri uporabi posebnega klicnega znaka, so bili: S55ST -Stane Nežič, S52PO - Alojz Kolednik, S51KV - Ivan Švajgl, S51M - Bruno Lu-bec, S52DJ - Denis Jurgec, S58MW - Boštjan Polajžer, S57MAK - Toni Štumberger, S55UM - Urška Mrgo- le, S52SL - Stanko Letonja, S57DB - Dominik Buderla/ ŠOTA in S59KM - Jernej Golc. Uradne ure v Radioklubu Cirkulane so vsako tretjo soboto med 18.00 in 19.00 v zimskem času oziroma vsako soboto ob 18. uri na 145.550 MHz. Lahko obiščete tudi našo spletno stran www.cirkulane.hamradio.si ali se nam pridružite na Face-book-u, Twitter-ju ter rednih e-novicah preko elektronske pošte. Pripravila: Toni Štumberger - S57MAK in Jernej Golc - S59KM sti, razvoj tekmovalnih lokacij in DX ekspedicij. Srečanja v Varaždinu so se s strani Radiokluba Cirkulane udeležili: Anton Štumberger - S57MAK, Urška Mrgole - S55UM, Ivo Marguč - S53IM, Daniel Polajžer - S53DP, Bruno Ogrinc -S580B, Jernej Golc - S59KM in poveljnik Civilne zaščite občine Cirkulane Zoran Der-nikovič - S50DZ. Prostovoljno gasilsko društvo Cirkulane nam je zagotovilo prevoz z njihovim vozilom, za kar se jim ob tej priložnosti tudi zahvaljujemo. S strani Hrvaške so sodelovali visoki predstavniki Varaždinske županije, občine Varaždin ter predstavniki Uprave za zašito in reševanje Hrvaške. Tomislav Jarmič -9A3UZ, predsednik Radiokluba Varaždin, je predstavil možnosti aktivne vključitve v sistem ECHO European Ci-vil protection, skozi katerega bomo do spomladi leta 2014 skupaj s partnerji pripravili predlog vaje civilne zaščite za podporo EU mehanizmov. Vaja bo vezana na poplave ob reki Dravi v Avstriji, Sloveniji in na Hrvaškem. Na osnovi podpisanega pisma smo začeli tudi s skupnim sodelovanjem na področju razvoja anten. Tako smo pričeli s samogradnjo HAMfest S59DDR - priprava pisma o nameri. Foto: Arhiv Radiokluba Cirkulane Postavili so velikana V mesecu avgustu so člani Sekcije stari običaji Mali Okič-Slatina ob pomoči prizadevnih občanov znova poskrbeli za postavitev klopotca velikana. Klopotec je simbol vinorodnega območja Haloz, krasi vinograde in iz njih odganja škodljivce, nam je pojasnil Rajko Lesjak, ki je na velikana med klopotci tudi zelo ponosen. Prepričan je, da jim bo že v naslednjem letu uspelo postaviti še večjega, ki ne bo imel konkurence; material zanj pa imajo tudi že pripravljen. MODERNIZACIJA CESTE MALI OKIČ-VELIKI OKIČ Po dolgoletnem pričakovanju in sanjanju so se krajanom Malega in Velikega Okiča uresničile želje, saj sta občini Cirkulane in Videm uspeli s projektom na razpisu Na veselje mnogih v Halozah je zdaj modernizirana tudi cesta Mali Okič-Veliki Okič. Foto: TM Klopotec je simbol vinorodnih haloških gričev in na to v Malem Okiču in Slatini ne pozabijo, ko vsako leto znova v avgustu postavijo pravega velikana. za Južno mejo. Uredili so še manjkajočo dokumentacijo za odmero zemljišč in priprave na modernizacijo ceste so se lahko začele. Dela je prevzelo Cestno podjetje Ptuj d.d. in konec meseca julija se je projekt že začel izvajati. Modernizacijo ceste so izvajali zelo kvalitetno in v oktobru so dela že zaključena. Za krajane je to velika pridobitev, saj odslej ne bo več potreben cestni obvoz skozi sosednjo občino. Krajani Malega in Velikega Okiča se zahvaljujejo vsem, ki so kakor koli pripomogli, da so dobili tako težko pričakovano modernizirano cesto. Ob njej je v dolžini okrog 46 metrov postavljena še zaščitna ograja. RL Tudi v Paradižu postavili klopotec Vaški odbor Paradiž se je v soboto, 17. avgusta, zbral ob postavitvi klopotca pri Stanku Bratušku. Postavitev klopotca je v tem kraju že zelo stara navada. Zberejo se skoraj vsi prebivalci tega kraja. Tudi letos ni bilo nič drugače. Nekoč smo klopotec pripeljali s konjsko vprego, danes pa to opravimo kar s traktorjem. Za prevoz je letos poskrbel voznik Rudolf Vidovič, zraven njega pa sta se na srečanje pripeljala še muzikanta in gonjač klopotca. In bilo je tako kot nekoč. Manjkala ni domača glasba, prav tako pa ne jedi in pijače, s katerimi so si postre- gli številni vaščani, ki so prišli na postavitev klopotca veseli in dobre volje. Vaščani Paradiža pravimo, da je to lep dogodek, ki se zgodi le enkrat v letu, zato se ga veselimo vsako leto znova, ko pride ta veseli čas v Haloze. Z njim pa že napovemo trgatev, ko je med haloškimi griči veselo in lepo. Besedilo in foto; Barbara Vidovič Tako so klopotec postavljali v Paradižu. Gospodinje pripravljene na nove izzive Naše društvo gospodinj je tudi letos zasadilo njivo s krompirjem, čebulo in fižolom. Pridelek je letošnjo jesen Letošnji pridelek krompirja cirkulanskih gospodinj je dober. malo slabši od lanskega, vendar bo dovolj za prikaz jedi iz krompirja na 2. Dnevu krompirjevih jedi, ki bo v petek, 25. oktobra, od 8. ure naprej v Gasilskem domu Cirkulane. V okviru tega dogodka sodelujemo tudi z Osnovno šolo Cirkulane v projektu naravoslovnih dni. Tema letošnje prireditve je Od moke do kruha. V projektu aktivno sodelujejo učenci 9. razreda šole in naše članice. Vsi izdelki bodo na ogled v jedilnici šole, nekaj pa se bo našlo na pokušini v prostorih gasilskega doma. Poskušali bomo pogostiti vse učence šole in tudi otroke iz vrtca. Namen prireditve je mladim pokazati različne načine priprave hrane. Vljudno vabljeni vsi, ki ljubite dobro kuhinjo in stare jedi. Besedilo in foto: Ivan Tetičkovič Anika in Dragica tekmovali v lupljenju jabolk V organizaciji Društva gospodinj Zavrč je v soboto, 12. oktobra, v završki kulturni dvorani potekalo že sedmo tekmovanje v lupljenju jabolk. Ob tej priložnosti so Zavrčan-ke pripravile še razstavo različnih sort jabolk in marmelad, spekle so odlične jabolčne štrudle in z veseljem pokazale še risbice in literarne prispevke završkih osnovnošolcev. Letošnjega društvenega večera gospodinj so se udeležile predstavnice iz Markovcev, Vidma pri Ptuju, Pobrež- ja, Hajdine, Gorišnice, Gere-čje vasi, Dolene, Dražencev, Ptuja, Cirkulan, završko ekipo pa sta predstavljala podžupan Janko Lorbek in Igor Belšak. Po uvodnem pozdravu predsednice završkega društva gospodinj Jelke Belšak so spretne žene zavihale rokave in pričele z lupljenjem jabolk. Trajalo je le kratek čas, ko je bilo delo opravljeno, potem pa je komisija v sestavi Janko Lorbek, Evelin Makoter Jabločnik in Suzana Petek izmerila še vse olupke Anika Gabrovec in Dragica Ferčec iz Društva gospodinj Cirkulane sta se pri lupljenju jabolk dobro znašli. in predstavila najdaljšega. Najbolj spretno roko sta letos imeli tekmovalki iz videmskega društva kmetic, ki sta naredili olupek v dolžini 5,18 m, a samo za nekaj centimetrov sta za najboljšimi zaostajali cirkulanski tekmovalki Anika Gabrovec in Dragica Ferčec. Sicer pa je bilo tudi letos na druženju v Zavrču najvažnejše sodelovati, se zabavati in izmenjati izkušnje, pa še kak novi recept z jabolki se je prikradel zraven. Besedilo in foto: TM Zanimivo sije bilo pogledati priložnostno razstavo, na kateri ni manjkalo dišečih jabolčnih štrudlov, ki so po odlični večerji še kako dobro teknili. OKTOBER - mesec varstva pred požari Kot vsi gasilci na Slovenskem, smo tudi cirkulanski gasilci v mesecu oktobru še aktivnejši. Pripravljamo širše mesečne vaje, preglede hidrantnega omrežja in obiskujemo šole in vrtce. Naše gasilsko društvo si je zadalo, da v letošnjem mesecu varstva pred požari pripravi društveno vajo, na kateri bomo preverili pripravljenost vseh operativcev in tudi opreme ter vozil. Taka vaja seje odvijala v soboto, 12. oktobra, v popoldanskih urah na zapuščeni Požar v kuhinji. Foto: Arhiv GZS ~ Utrinek z lanske vaje - evakuacije na cirkulanski osnovni šoli. Foto: Arhiv PGD hiši v Brezovcu. Preizkušali smo hitrost izvoza, pravilen pristop kraju nesreče, reševanju morebitnih poškodovanih, evakuaciji stanovalcev in vodenju intervencije. Velik poudarek smo dali predvsem varnosti nas gasilcev in vseh reševalnih oseb. Zelo velik poudarek smo dali tudi evakuaciji na OS Cirkulane. Z vodstvom šole smo izvedli evakuacijo učencev in zaposlenih, poseben poudarek pa je bil na pravilnem pristopu, varnosti začetni požar lahko pogasite sami Več informacij: www.sos112.si oktober - mesec požarne varnosti učencev in tudi hitrosti. Ob koncu te evakuacije smo za vse prisotne izvedli prikaz gašenja začetnega požara v gospodinjstvu. Tudi v našem vrtcu bomo izvedli evakuacijo otrok in vzgojiteljic. Pri vseh teh akcijah bomo upoštevali vsa navodila požarnih redov in smeri evakuacijskih poti. Te aktivnosti se bodo odvijale v sredo, 23. 10. 2013, v dopoldanskem času. Vabljeni ste na vse naše aktivnosti. Tudi skozi vse leto ste dobrodošli v našem gasilskem domu, kjer vam bomo z veseljem pokazali naše spretnosti in znanje. Pa še naj dodam nekaj iz zbirke preventiva v domačem okolju iz gradiva Gasilske zveze Slovenije: KAJ STORIMO, ČE ZAGORI OLJE ALI MAST V POSODI NA ŠTEDILNIKU? - Izklopimo grelno površino, - gorečo posodo pokrijemo s pokrovko ali mokro krpo, - gasimo z ročnim gasilnim aparatom. POZOR: Segrete masti ali olja ne smemo polivati z vodo, saj lahko to vodi do vzbuha. Ta pospeši razvoj požara in nas lahko opeče. Na koncu pa še gasilski pozdrav »NA POMOČ«! Poveljnik PGD Cirkulane: Ivan Tetičkovič, GČ 1. st. Haloški pokal združil lovce z območja Haloz Potem ko so člani zelene bratovščine sedmih lovskih družin z območja Haloz lani na pobudo Franca Milošiča, starešine LD Cirkulane, uspešno obudili Haloški pokal in se srečali v Žetalah, so to lepo tradicijo letos septembra samo nadgradili v LD Cirkulane. Tekmovalci, letos jih je bilo preko 50, so se pri lovskem domu v Brezovcu srečali na sončno nedeljo, 8. septembra. Kot je pojasnil starešina Milošič, jim je organizacija tekmovanja v streljanju na glinaste golobe, bolj natančno je to streljanje na tarčo srnjaka, zelo dobro uspela, k dobri izvedbi pa je pripomoglo še lepo vreme. Dogodek ni namenjen zgolj tekmova- nju, temveč tudi druženju lovskih družin, ki se v teh časih srečujejo z domala enakimi težavami. Zaostruje se namreč lovska zakonodaja, je pojasnil Milošič, ki hkrati meni, da so društva v teh časih bolj ali manj že prepuščena sama sebi in svoji iznajdljivosti. Sicer pa se lovci na območju lovno-gojitvenega bazena Haloze srečujejo še s povečanjem števila divjih svinj in tudi srnjadi, kar pomeni, da bo tudi škod na kmetijskih površinah v prihodnje še več. Vendarle so se cirkulanski lovci v septembru predstavili tudi kot dobri gostitelji, pokazali so lep, s cvetjem urejen lovski dom in njegovo okolico. S ponosom so predstavili Lovski dom v Brezovcu je tudi letos obdan s cvetjem in vzorno urejeno okolico. Tekmovalce in lovske prijatelje je na Haloškem pokalu posebej pozdravil Franc Milošič, starešina LD Cirkulane. Lovcem seje pridružil tudi župan Janez Jurgec. Utrinek s tekmovališča. tudi naložbo, ki še ni zaključena. Ob lovskem domu namreč gradijo sodobno hladilnico večje kapacitete, ki jo želijo dokončati v letu 2014 (do takrat bodo potrebovali še kar nekaj sredstev). Računali so, da bodo s projektom uspeli na razpisu LAS, a se ni izšlo po lovskih željah, kar jih ni odvrnilo od projekta. V prihodnjem letu ga bodo zagotovo uspešno zaključili in potem sodobno hladilnico tudi dodobra izkoristili. TM Foto: Arhiv LD, TM Izmuzljivi, a vendarle uspešni ulovi Tokrat se vam v občinskem glasilu oglašamo tudi tisti, ki nedeljske dni preživljamo ob razkazovanju spretnosti in rokovanju z ribiško palico. Kot je bilo omenjeno na spletni strani občine Cirkulane smo na podlagi sklepa UO ŠD Cirkulane 19. avgusta 2012 ustanovili Ribiško sekcijo ŠD Cirkulane, ki se financira z lastnimi sredstvi. Namen sekcije je pred- vsem druženje, sprostitev in tudi nekaj tekmovalnega športnega duha med samimi člani. Še preden je bila ustanovljena Ribiška sekcija ŠD Cirkulane, smo v zbiralnik vode, čigar namen je zalivanje igrišča (požarna voda), vložili nekaj različnih vrst rib, s katerimi smo testirali vodo za preživetje in razvoj rib. Po uspešni analizi testiranja vode smo nadaljevali z dejavnostjo ter dodatno vložili še nekaj mladic. Tako je naš ribnik počasi pridobival svojo podobo. Govorice v samem kraju so se pričele pozitivno širiti in s tem privabljati različne simpatizerje. Sprva so bili prihodi še malce plahi, a z večkratnimi obiski na samem zbirališču smo tudi to plahost pregnali in ribniku Priprava na ribiško tekmo. BF j pripisali pravi pomen. Trenutno je v sekciji 18 članov, od tega dva mladoletna, ter nekaj simpatizerjev. V sekciji imamo svoje članske izkaznice, ki so hkrati ribolovna dovolilnica za tekmovalni ribolov »ULOVI IN SPUSTI«. LETOŠNJEMU OBČINSKEMU PRAZNIKU POSVEČENA TUDI RIBIŠKA TEKMA Ker je bilo zanimanje občanov glede ribolova dobro sprejeto, smo se člani ribiške sekcije odločili, da v sklopu praznovanja 7. občinskega praznika občine Cirkulane izvedemo ribiško tekmo med posamezniki. Tako smo se hladnega, deževnega junijskega jutra zbrali na sami lokaciji in s cmokom v grlu nestrpno čakali prihod pogumnih tekmovalnih ribičev. Čas je pokazal, da imamo, kljub slabemu vremenu, tudi v našem kraju pogumne ribiče, ki so se tekmovanja udeležili in vztrajali tri tekmovalne ure. Pred pomembnim žvižgom sodnika smo tekmovalce seznanili s pravili tekmovanja, preverili ribiško opremo ter izvedli žreb za lovno mesto. Na tekmovanje se je prijavilo 16 tekmoval- Zmagovalec Martin Hrnčič in njegov kapitalec. cev, med katerimi je bila tudi ena predstavnica nežnejšega spola. V treh urah lovljenja smo doživeli veliko vznemirljivih dogodkov, ko so se ribiči borili s svojimi ribiškimi veščinami, da bi ulovili tistega izmuzljivega kapitalca, ki se ni in ni nehal boriti. Veselilo nas je, da smo imeli na tekmovanju tudi nekaj publike, ki pa je sama pri sebi potihoma navijala za svojega favorita. Po treh urah sedenja na mokrem in hladnem terenu smo ob žvižgu sodnika tekmovanje zaključili in nestrpno pričakovali razglasitev rezultatov. Sodniki so se sprehodili od ribiča do ribiča, izmerili težo ulovljenega plena, zapisali rezultate, ribiči pa ulovljeni plen spustili nazaj v ribnik. Priznati moramo, da je bilo veliko smeha, iskanja ribic v majhnih mrežah, predvsem pa čudenja ob velikanskem ulovu enega izmed tekmovalcev. Za šalo bi lahko rekel, hvala bogu za tekmovalca in njegovega zmagovalnega kapitalca, saj smo s tem dokazali, da v našem ribniku ne plavajo samo majhne ribice, temveč tudi nekaj velikanov. Ko so bili rezultati jasni, smo izvedli podelitev pokalov in se še naprej družili ob uspešni izvedbi prvega občinskega tekmovanja v ribolovu. Glede na to, da naš ribnik še nima velike »starosti«, smo nad izpeljanim zadovoljni. Zagotovo boste o nas še veliko slišali, lahko pa Vam zatrdimo, da že nestrpno pričakujemo naše drugo uradno srečanje, ko bodo sedanje mladice pridobile na teži. Dovolite mi, da vse zainteresirane simpatizerje povabim, da se nam pridružijo in včlanijo v našo sekcijo ali pa nas preprosto obiščejo v kakšnem nedeljskem popoldnevu, ko smo ribiči zbrani na svoji lokaciji. Predsednik Ribiške sekcije ŠD Cirkulane Simon Milošič Foto: Simona Milošič Rezultati 1. ribiškega tekmovanja: 1. mesto: Martin Hrnčič (3,325 kg) 2. mesto: Bojan Petrovič (0,855 kg) 3. mesto: Kristjan Škrinjar (0,795 kg) Skupni ulov tekmovanja: 6,190 kg Bodi viden, bodi previden Pešci kot udeleženci v cestnem prometu spadajo med najbolj ogrožene prometne udeležence. Pogosto so žrtve nesreč zaradi neustreznega ravnanja voznikov motornih vozil (vožnja z neprilagojeno hitrostjo, vožnja pod vplivom alkohola, vožnja preblizu desnemu robu vozišča, neočiščena ali zarošena stekla na vozilu ipd.). Zanemariti ne smemo niti nesreč, ki se zgodijo zaradi napak ali neustreznega ravnanja pešcev. Zlasti starejši so pogosto žrtve prometnih nesreč zaradi kršitev predpisov ali napak, ki jih storijo sami. NASVETI ZA VARNEJŠO UDELEŽBO PEŠCEV V PROMETU Pešci morajo uporabljati prometne površine, namenjene hoji pešcev. Če na vozišču ali ob njem ni pasu za pešce, pešpoti ali pločnika, je pa kolesarska pot ali steza, smejo hoditi pešci po kolesarski poti ali stezi, vendar tako, da ne ovirajo kolesarjev in voznikov koles s pomožnim motorjem. Pešec ne sme hoditi po vozišču ali se zadrževati na njem, prav tako ne sme nanj nenadoma stopiti. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka smejo hoditi pešci po vozišču tam, kjer ni pločnika, pešpoti ali kolesarske steze. Pešci morajo hoditi ob levem robu vozišča v smeri hoje. Izjemoma lahko pešci hodijo po desni strani vozišča v smeri hoje, kjer je to zanje varneje (nepregledni ovinek, ovira na vozišču ipd.). Pešec, ki potiska enosledno vozilo, ročni voziček ali drugo prevozno sredstvo in organizirana skupina pešcev, mora v primeru iz četrtega odstavka tega člena hoditi ob desnem robu vozišča v smeri hoje. Pešec, ki potiska ob sebi enosledno vozilo, ga mora voditi na svoji levi strani. Določba velja tudi za osebo, ki se vozi v invalidskem vozičku. Pešec mora prečkati vozišče na prehodu za pešce, če je ta oddaljen od njega manj kot 100 metrov. Pešec ne sme prečkati vozišča zunaj prehoda za pešce, če sta smerni vozišči fizično ločeni ali ju loči neprekinjena ločilna črta. Pešec mora prečkati vozišče brez ustavljanja in po najkrajši poti. Preden stopi na vozišče, se mora prepričati, če to lahko varno stori. Pešec, ki vleče ali potiska po vozišču ročni voziček ali se vozi po vozišču v invalidskem vozičku, mora imeti ponoči in ob zmanjšani vidljivosti na vozičku prižgano najmanj eno svetilko, ki oddaja belo svetlobo, pritrjeno na levi strani, ki mora biti vidna od spredaj in zadaj. Svetloba svetilke ne sme slepiti drugih udeležencev v cestnem prometu. Pešec, ki ponoči hodi zunaj naselja ali v neosvetljenem naselju, kjer ni pločnika ali pešpoti, po vozišču ali tik ob njem, mora nositi na vidnem mestu na strani, ki je obrnjena proti vozišču, svetilko, ki oddaja belo svetlobo, ki je vidna s sprednje in zadnje strani, ali odsevnik. Organizirana skupina pešcev, ki hodi ponoči zunaj naselja ali v neosvetljenem naselju po vozišču, mora uporabljati na začetku in na koncu skupine najmanj po eno svetilko, ki oddaja belo svetlobo. Svetilke morajo biti nameščene tako, da jih lahko drugi udeleženci v cestnem prometu pravočasno opazijo. PREDVIDEVAJTE RAVNANJA DRUGIH UDELEŽENCEV V PROMETU Nasveti za voznike Upoštevajte, da so na cestah tudi pešci, odstopite jim prednost. Hitrost prilagodite razmeram in dosledno upoštevajte omejitve. Na območjih, kjer se običajno zadržujejo pešci (pred šolami, v naseljih), vozite še posebej previdno. Izven naselij vozite po sredini voznega pasu, da zmanjšate možnost trka s pešcem, ki hodi ob vozišču. Približno 21 % vseh smrtnih žrtev v prometu v EU je med pešci. Največ jih je starih 65 let ali več. Hoja je zdrava, ne povzroča onesnaženosti okolja, praktična je predvsem za starejše in otroke. Najbolj ogroženi udeleženci v prometu so ravno pešci. Prometni predpisi za pešce Slišati je sicer samoumevno, toda po vozišču smemo hoditi samo, kadar ni druge možnosti, torej kadar ni pločnika ali označenega pasu za pešce. Po cesti, če ne moremo drugje hoditi, se držimo roba, hodimo drug za drugim in ob levem robu ceste v smeri hoje. Vir: www.policija.si Robert Ovčar, vodja policijskega okoliša Vabilo k sodelovanju v programu »Živimo zdravo - zdravje na podeželju« V okviru Nacionalnega programa zdravja bo Zavod za zdravstveno varstvo Maribor v sodelovanju z Občino Cirkulane izvajal program »Živimo zdravo - zdravje na podeželju«. Poudarek programa »Živimo zdravo - zdravje na podeželju« je na ozavešča-nju, kaj lahko ljudje sami naredijo za lastno zdravje, in ne toliko na značilnostih in vplivih okolja, čeprav nekateri dejavniki le-tega pomembno vplivajo na naše zdravje. Namen programa je izboljšanje kvalitete življenja, ob tem pa se tudi prijetno družiti. Program je namenjen odraslim prebivalcem, finančno pa ga pokriva Ministrstvo za zdravje RS, koordinira pa Zavod za zdravstveno varstvo Maribor, zato so vse delavnice brezplačne. Program »Živimo zdravo - zdravje na podeželju« se bo v obliki delavnic pričel izvajati 18. oktobra 2013 in končal predvidoma januarja 2014. Na vsaki izmed delavnic bo v ospredju določena tema, o kateri se boste lahko sproščeno pogovarjali. Delavnice bodo potekale tedensko, predvidoma ob petkih med 17.30 in 19.00 v prostorih Osnovne šole Cirkulane, po spodaj določenem programu. Lokalna koordinatorka Majda Jurgec tel.: 041 466 637 Datum Čas Delavnica Izvajalec 18. 10. 2013 17.30-19.00 Kaj vpliva na naše zdravje? Olivera Stanojevič Jerkovič 25. 10. 2013 17.30-19.00 Določanje dejavnikov tveganja (meritve ITM, maščob, KT ...) Zdravstveni dom Ptuj 8. 11. 2013 17.30-19.00 Osnove zdrave prehrane Zvezdana Vražič 15. 11.2013 17.30-19.00 Zdrav način priprave hrane - zdravo kuhanje Jakob Polajžer 21. 11. 2013 (ČETRTEK) 17.30-19.00 Kronične bolezni - zgodnje odkrivanje Mila Saftič 29. 11.2013 17.30-19.00 Preprečevanje in zgodnje odkrivanje raka Vera Feguš 6. 12. 2013 17.30-19.00 Telesna dejavnost in zdravje Mirica Rutnik 13. 12. 2013 17.30-19.00 Samopridelava zelenjave Miša Pušenjak 20. 12. 2013 17.30-19.00 Osteoporoza - pomen in preprečevanje Društvo »STOJ POKONČNO« 3. 1.2014 17.30-19.00 Zdrav življenjski slog - druženje (zaključna delavnica) Lokalni koordinator in udeleženci Pridelek modre kavči ne pri Sveti Ani je pospravljen Sončno jesensko vreme je spremljalo peto trgatev potomke modre kavčine - žametne črnine pri cerkvi Svete Ane v Velikem Vrhu. Na trgatev vinskega pridelka sta letos povabila župan občine Cirkulane Janez Jurgec in skrbnik trte Zvonko Arnečič, oba pa sta bila prijetno presenečena, saj seje na trgatvi zbralo veliko ljudi, ki so bili priča dobri letini in velikim grozdom, ki so krasili potomko z Lenta. V Halozah so trgatev začeli s pozdravnimi nagovori in pesmijo Mešanega pevskega zbora KD Cirkulane in mladega harmonikarja Nejca Kralja, nadaljevali pa z gostoljubno postrežbo vinarjev in gospodinj ter s trganjem majhnih in velikih grozdov. Tudi letos je mnoge doletela ta čast, da so s potomke lahko utrgali grozd in ga spravili v skupno košaro, od tam pa je grozdje potem romalo v mlin in pecljalnik. V mlin so grozd oddali tudi vinarji, lastniki cepiča potomke z Lenta, ki so grozde že po tradiciji prinesli na tehtanje. Sedemnajst vinarjev je imelo vsak svoj grozd in skupaj so tehtali 62,06 kg, naziv za naj grozd pa je letos pripadel vinarju Davorinu Šterbalu. Njegov grozd je tehtal 663 gramov, medtem ko je najtežji zrastel na trti pri Sveti Ani. Tehtnica je pokazala 813 gramov. TAJNIK DVSH VLADIMIR MUNDA JE VSE SKRBNO ZAPISAL Tudi letos so vinarji v posebno knjigo vse skrbno zapisali, zaslužen za vso natančnost in dober pregled nad pridelkom pa je bil tajnik DVSH Vladimir Munda, ki je poročal, da je trta v pri Sveti Ani dala 16,86 kg pridelka, dobrih 62 kg je prineslo dvanajst vinarjev, v gorici pod cerkvijo pa so nabrali 19,70 kg pridelka. Iz teh količin grozdja bodo haloški vinarji prav gotovo pridelali odlično vino, ki bo spravljeno v majhne stekleničke in ga bodo odprli ob posebnih priložnostih. Posebnim zahvalam, ki si jih bili deležni vinarji, pa se je župan Jurgec za vso skrb in trud zahvalil tudi skrbniku trte Zvonku Arnečiču, ki je na potomko z Lenta zelo, zelo ponosen. In če bi povzeli njegove izbrane besede, ki so spremljale trgatev pri Sveti Ani, potem bi lahko pritrdili, da je trta prav zares vir prijateljstva, ki gaje med vinarji in tistimi, ki radi uživajo vinsko kapljico, zelo veliko. TRI JAGODE V ZAHVALO TRTI Posebno vlogo na trgatvi je imel tudi deveti Naj Martin Milan Žumbar, ki se je dobro znašel med vsemi obiskovalci družabnega jesenskega dogodka in jih tudi vse po vrsti postregel z odlično vinsko kapljico. Prijetnemu druženju pri Ani pa so piko I dali še z zaključno zahvalo, ki jo je predsednik DVSH Edvard Hojnik namenil trti, ki je lepo obrodila kljub suši in poletni pripeki. Prvo jagodo je namenil materi naravi, drugo je podaril trti, ki ji je zaželel, da se čez zimo lepo spočije in spomladi spet na novo zaživi, tretja jagoda pa je bila za skrbnika, gospodarja trte, ki je skozi leto skrbel, da je bila trta lepo obdelana in je jeseni lepo obrodila. Besedilo in foto: TM V vinogradu pod cerkvijo sta se beračem pridružila tudi župan Župan in njegova soproga se podarjenim »šparonom« z lepimi Janez Jurgec in ravnateljica OŠ Cirkulane-Zavrč Suzana Petek. grozdi sorte »kozji ziz« nista mogla upreti. Naj Martin Milan Žumbar je z vinsko kapljico postregel prav vsem na peti trgatvi pri Sveti Ani, še najbolj pa so bili zaželeni njegovi špricarji. Vinar Davorin Šterbal je pridelal naj grozd, kije tehtal 663 gramov. MAJ 2013 Edi Hojnik seje tudi letos zahvalil trti za pridelek in simbolično Še skupna fotografija z lastniki naj grozdov modre kavčine - ža- daroval tri grozdne jagode. metne črnine, ki ostaja med spomini na trgatev pri Sveti Ani. Za prijetno vzdušje so s petjem poskrbeli pevci in pevke KD Cir- Za prijetno vzdušje so s petjem poskrbeli pevci in pevke KD Cirkulane. kulane. FABIČ DUŠAN Slikar naivne umetnosti in impresionizma. Otvoritev razstave 23. oktobra 2013 ob 16.00 uri Urnik: 16-19 Občina Cirkulane Večnamenska turistično-prireditvena dvorana SPEKTAKULARNI KONCERT V ŽIVO IN LEGENDE DŽO MARAČIČ MAKI | DUŠKO LOKIN | DARKO DOMIJAN SPREMLJEVALNA SKUPINA NOVA LEGIJA CIRKULANE 27. oktober, ob 17.00 nedelja li njstope in vse informacije kontakt u GSM: 04170 37 41 www.wrwr444.com C wrwr pom profil Prodaja vstopnic. EVEMTIM ŠPORTNA DVORANA Dušan Fabič se je rodil 29. 12. 1925 v Cirkulanah (prej Sv. Barbara) blizu Ptuja. V otroštvu so se pogosto selili, saj je bil njegov oče, kot učitelj, večkrat premeščen - takoj po Dušanovem rojstvu v Maribor, kasneje v Črešnjice na Konjiški gori. V času vojne so družino premestili na Hrvaško, nato so jo internirali v taborišče. Kot mnoge nadebudne mladostnike, ga je po šolanju in službovanju pot odvedla v Italijo, kjer si je ustvaril družino. Dolga leta je živel in slikal v Milanu, zadnjih deset let pa živi in ustvarja v Izoli.