PoSthina plačana V gotovinL Leto IX«, št. 33 („jutro« XIX., s« ies a) Ljubljana, torek 16. avgusta 1938 Cena 2 Din Upravruštvo: Ljubljana, Knafljeva fi — Telefon St. 3122. 3123, 3124, 8125, 3126. Inaeratn) oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL — Tel. 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova aH ca 2. — Telefon St. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru st. ioa Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-gartnerfa. Ponedeljska izdaja »Življenje in svet" Uredništvo: 4 LJubljana, Knafljeva oL 5. Telefon št 3122, 3123 3124, 3125 in 312«. Ponedeljska izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej tn velja po pošti prejemana Din 4.-, po raznašal-cih dostavljena Din 5.- mesečno. Maribor. Grajski trg St. 7. Telefon št. 2455. Celje, StrossmayerJeva uL 1. TeL 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. ANGUJA SE BOJI PRESENEČENJ Bojazen Londona zaradi vojaških priprav Nemčije — Skupna firan-cosko-angleška demarša v Berlinu — Tudi Mussolini za zmernost London, 15. avgusta, h. Z naraščajočo skrbjo zasledujejo angleški krogi razvoj položaja v Srednji Evropi. Posebno so vznemirjeni zaradi izrednih vojaških ukrepov v Nemčiji. Po dolgem času je snoči zastopnik zunanjega ministrstva sprejel angleške novinarje in jim dal izjavo, v kateri jc izrazil bojazen angleške vlade, da bi moglo priti v Srednji Evropi do kakih presenečenj. Zaradi tega angleška vlada kljub parlamentarnim počitnicam in v tem času običajnemu odmoru s povečano pozornostjo zasleduje priprave v Nemčiji in pogajanja v Pragi. Zunanje ministrstvo skrbno zbira vse informacije iz Nemčije, Češkoslovaške, Poljske in Madžarske in ne opušča ničesar, kar bi moglo vplivati pomirjevalno. Za enkrat sicer ni še nobenega razloga za kak alarm, vendar pa je potrebno biti pripravljen na vse. Zaradi tega tudi ministrski predsednik Chamberlain ni odšel na običajni tedenski odmor, marveč je ostal v Lon« donu. Prav tako je tudi zunanji minister Halifax v stalnem stiku z ministrstvom in se bo proti prvotnemu načrtu že v torek zjutraj vrnil v London na posvetovanja s predsednikom vlade Chamberlainom in srednjeevropskimi referenti zunanjega ministrstva. Končno je zastopnik zunanjega ministrstva poudaril, da je skrb angleške vlade osredotočena na Češkoslovaško, ker se angleška vlada boji, da bi moglo priti do sicer nepričakovanih presenečenj. V zvezi s tem je novinarjem tudi potrdil, da je vlada v sporazumu s francosko vlado dala poslaniku v Berlinu nalog, naj zahteva od nemške vlade pojasnil o namenih in ciljih sedanjih vojaških ukrepov v Nemčiji. Francosko-angleški korak v Berlinu Berlin, 15. avg. h. Angleški in francoski poslanik sta danes dopoldne skupno obiskala nemškega zunanjega ministra Ribbentropa in v imenu svojih vlad zahtevala pojasnila o pravih namenih in ciljih vojaških ukrepov, ki jih v službenih nemških krogih označujejo za običajne manevre. Nemška vlada je na demaršo Anglije in Francije odgovorila, da gre izključno za manevre, ki pa se vrše tokrat v več« jem obsegu kakor običajno, zaradi česar so potrebne tudi obsežnejše priprave. Angleški in francoski poslanik sta glede na to opozorila nemško vlado, da bi bilo glede na sedanjo mednarodno napetost priporočljivo, da Nemčija te manevre ali omeji ali pa časovno in krajevno razdeli tako, da ne bodo dajali povoda za vznemirjenje njenih sosedov. V angleških krogih prevladuje mnenje, da hoče Nemčija izvesti demonstracijo in razviti vso svojo vojaško silo, da bi na ta način vplivala na razvoj mednarodnega položaja. Vsekakor pa smatrajo v angleških krogih tako demonstracijo v sedanjem trenutku za nevarno, ker bi utegnila izzvati nezaželjeno reakcijo. Sklicanje nemškega tajnega kabinetnega sveta London, 75. avgusta, o. V tukajšnjih diplomatskih krogih potrjujejo vesti, da je za prihodnji teden sklicano zasedanje nemškega tajnega kabinetnega sveta. Kancelar Hitler želi dobiti od guvernerja Državne banke dr. Schach-ta in maršala Goringa kot poverjenika gospodarske štiriletke točna poročila o gospodarskem in finančnem položaju in o ukrepih, ki so potrebni za premostitev pojavljajočih se težkoč. Italija svetuje Nemčiji zmernost Berlin, 15. avg. d. Maršal Balbo, ki se je več dni mudil v Nemčiji, je bil včeraj v Berchtesgadenu sprej=t pri kancelarju Hitlerju. P0 tem sestanku se je z avto. mobilom vrnil v Italijo. V dobro poučenih krogih zatrjujejo, da je imel maršal Balbo posebno misijo, ki je obstojala v tem, da izve za prave vojaške cilje in namene Nemčije in da istočasno odgovorne čini-telje Nemčije opozori na to, da v seda- njem trenutku ne kaže podvzemati kakšnih akcij, marveč, da je najbolje, če ostane Nemčija zaenkrat še nadalje rezervi, rana. V razgovoru z maršalom Goringom in Hitlerjevim namestnikom Hessom je maršal Balbo naglasil, da je Italija po-polnc.ma desinteresirana na vsakem konfliktu, ki bi utegnil nastati v srednji Evropi. Sklicanje vrh. sveta čsl. narodne obrambe Praga, 15. avgusta, r. Za jutri je sklicana seja češkoslovaškega vrhovnega sveta narodne obrambe. Predsedoval bo prezident republike dr. Beneš oseb- no. Razpravljali bodo o perečih vpra šanjih narodne obrambe. V javnosti pripisujejo temu zasedanju veliko važ nost. Hitler na vojaških vajah Jiitenborg. 15. avgusta. AA. (DNB). Da nes je v Jiitenhorgu pri Berlinu Hitler pri* sostvoval vojaškim vajam na tamkajšnjem vežbališeu. Runciman ne gre v Berlin Praga. 15. avgueta. AA. (DNB). Zaradi vesti nekaterih angleških časopisov, da lord Runciman namerava potovati v Berlin na obisk kancelarja Hitlerja, sporoča tajništvo lorda Runciir.ana, da mu o tem ničesar ni znanega. Japonci so morali popolnoma kapitulirati Zapustiti so morali strategično najvažnejše položaje na čangkuSengu in izprazniti vse sporno ozemlje Tokio, 15. avg. d. Vojno ministrstvo je danes popoldne izdalo uradno poročilo, da so se japonske čete umaknile s svojih postojank na vrhovih Cangkufenga in se umaknile nazaj do obale reke Tumen. To sporočilo je izzvalo v japonski javnosti veliko presenečenje. V tem vidijo popolno kapitulacijo Japonske pred Rusijo, ker so morali Japonci na ta način zapustiti strategično najvažnejše postojanke ob čang kufengu, tako da so Rusi na celi črti v veliki prednosti, šele sedaj se je doznalo, da je sporazum o premirju določal, da se morajo Japonci s spornega ozemlja popolnoma umakniti, dočim ostanejo ruske čete na zavzetih položajih. Japonci so skušali ta umik prikrivati, toda moskovska vlada je odločno pritisnila in zahtevala strogo izvršitev sklenjenega sporazuma o premirju. Litvinov je včeraj po obvestilu ruskega poveljstva, da se japonske čete še niso umaknile, opozoril japonskega poslanika v Moskvi na to, da bo Rusija prekinila premirje, če Japonci ne bodo izpolnili vseh stavljenih pogojev. Japonci so bili na ta način prisiljeni umakniti svoje čete. Vest o tem je napravila v japonski javnosti porazen vtis. Japonski uradni krogi nagla-šajo, da je hotela Japonska s tem dati dokaza, da se želi za vsako ceno izogniti ponovnemu spopadu. Tokio, 15. avgusta. AA. (Reuter). Japonsko vojno ministrstvo poroča, da je bilo pri spopadu na madžursko-sovjetski meji ubitih 158 japonskih vojakov, vseh žrtev skupaj pa je bilo 898. Padlo je tudi 8 častnikov, 17 pa je bilo ranjenih. London, 15. avgusta. AA. (Reuter). Urad-. no poročajo, da je bilo pri spopadih na »ov-. jetsko-mandžurski in®ji ubitih 236 sovjetskih vojakov, 611 pa ranjenih. Henlein vabi Runcimana Runciman je vabilo odklonil in sporočil, da mu je na razpolago za razgovore v Pragi Praga, 15. avg. "h. Lord Runciman je prebil oba praznika na veleposestvu grofa Kinskega. Tam se je zbralo ob tej priliki več bivših nemških plemičev, vendar pa ta sestanek ni imel nikakega političnega značaja. Lord Runciman si je ogledal bogata lovišča grofa Kinskega, v katerih je tudi večje število gamzov iz Slovenije in muflonov s Korzike. Danes popoldne je napravil lord Runciman daljši izlet z avtomobilom, zvečer pa se vrne v Prago, kjer b0 jutri nadaljeval svoje razprave s predstavniki narodnih manjšin. Mnogo komentirajo v političnih krogih najnovejše potovanje Henlcina v Berlin, 1 odkoder se je vrnil včeraj popoldne v Aš. Takoj po svojem povraten je poslal lordu Runcimanu pismo, v katerem ga vabi, naj ga obišče v Ašu. Lord Runciman je povabilo odklonil in dal Kenleinn sporočiti, da je pripravljen sprejeti ga v Pragi kot predstavnika Sudetskih Nemcev. V ostalem gleda češkoslovaška javnost popolnoma mirno na razvoj položaja, čeravno dosedanja prizadevanja lorda Runcimana še niso do vedla do nikakih konkretnih uspehov, prevladuje prepričanje, da njegova prizadevanja ne bodo ostala zaman ter da bo slej ali prej prišlo do pametnega in koristnega sporazuma. V 20 urah iz New Yorka v Berlin Rekorden polet nemškega letala „Condor" Berlin, 15. avg. d. Nemško letalo *Con-dor« je včeraj dopoldne na povratku iz New Yorka srečno prispelo v Berlin in pristalo na tempelhcfskem U tališču. Za pot iz New Yorka v Berlin je potrebovalo samo 19 ur in 54 minut ter je s tem postavilo nov rekord. pozicije. V spremstvu L»ube Davidoviča, Ace Stanojeviča in Miše Trifunoviča in Joče Jovanoviča se je dr. Maček kmalu nato pojavil na balkonu. Od tu je imel tudi kratek govor na množico. V povorki je nato občinstvo defiliralo mimo balkona, vzklikalo dr. Mačku in sporazumu ter se polagoma razšlo. Ob 18. se je dr. Maček s svojim spremstvom odpeljal na stanovanje Ljube Davidoviča, kjer je bila nato prva konferenca združene opozicije, ki je trajala -do 20. Na njej so razpravljali o političnem položaju in o vseh vprašanjih, ki se tičejo bloka sporazuma. Po konferenci je bila pri Miši Tri-funoviču skupna večerja, po večerji pa je bila še kratka konferenca. Danes ob 9. dopoldne so se posvetovanja nadaljevala v stanovanju Joče Jovanoviča. Poleg voditeljev združene opozicije je konferenci prisostvovalo še 38 delegatov bivše demokratske, bivše radikalne, bivše samostalne demokratske in bivše zemljo--adniške stranke. Tudi na tej konferenci je imel dr. Maček daljši govor, v katerem je tolmačil oktobrski sporazum. l> .v/ > > v *_-:.- , .» "" " Tv S tem so bila posvetovanja v glavnem končana. Dr. Maček se jutri dopoldan zopet vrne v Zagreb. Kaj zahtevata dr. Maček in združena opozicija Beograd, 15. avg. AA. O priliki prihoda dr. yrladka Mačka v Beograd so imeli predstavniki združene opozicije in kmečke demokratske koalicije 14. t. m. sestanek, po katerem so izdali poročilo, ki je navadna parafraza sporazuma od 8. oktobra 1937. To poročilo kritizira dejo vlade in se zavzima za ukinjen je ustave ter volitve v konstituanto. Francu še ni uspelo zlomiti odpora republikancev Valeneija in Madrid se ogorčeno branita — Zopet napadi na tuje ladje Pariz, 15. avg. d. že 14 dni si general Franco prizadeva, da bi stri odpor republikancev. Po prodoru na vzhodno obalo je usmeril vso svojo akcijo na to, da bi popolnoma izoliral Valencijo in Madrid. Kljub nekaterim lokalnim uspehom pa s? mu to do sedaj ni posrečilo. Snoči je general Miaja sprejel tuje novinarje in jim o položaju na vzhodni fronti izjavil med drugim: Sovražnik si prizadeva navaliti na Valencijo prav tako kakor svoječasno na Madrid. Toda kakor tam, je tudi tu našel na tej poti armado, ki se dobrQ zaveda svoje zgodovinske misije. Tudi glede Valencije ponavljam to, kar sem dejal glede Madrida, da bodo sovražniki stopili na te ulice le kot premaganci. Republikanska poročila Barcelona, 15. avg. h. Pri Gandesu je prišlo danes do velike letalske bitke. Na obeh straneh je sodelovalo v tej bitki blizu sto letal. Tokrat se je pokazala premoč republikanskega letalstva. Republikanci so sestrelili 11 frankovskih letal, dočim so sami izgubili samo tri. Eno so frankovci sestrelili, dve pa sta v zraku trčila s sovražnimi letali in treščili ra zemljo. Nacionalistične čete so ponovile srdit napad na republikanska postojanke jugovzhodno od Gandese Cosiere de Bandols. Pri Časa de Tronco na zahodnem odseku Sierre tudi divjajo ogorčeni boji. Republikanske čete so najprej izgubile nato pa spet ponovno zavzele neko važno višinsko postojanko na vzhodnem delu bojišča pri Sierre Pandols, ki gospoduje nad cesto Gandesa-Tortosa. Nacionalistične čete so šestkrat napadle republikanske postojanke na bojišču Segre, vendar niso mogle doeeči svojega namena, namreč da bi osvojile neko važno točko pri Balagueri. Saint jean de Laz, 15. avg. AA. (DNB) Uradno poročilo rdečega vrhovnega poveljstva pravi, da so republikanske čete na bojišču pri Ebru odbile šest nacionalističnih napadov na postojanke rdeče vojske pri Balaguerskem mostu. Poročilo vrhovnega, poveljstva republikanske vojske pa priznava svoje neuspehe na estre-madurskem bojišču. Francova poročila Salamanca, 14. avg. AA. (DNB). Uradno poročilo nacionalističnega vrhovnega poveljstva pravi, da so nacionalistične čete z velikim uspehom nadaljevale svoje vojaške operacije na bojišču pri Ebru. Nacionalisti so ponovno popolnoma zagospodovali nad Pandonsk mi gorami, s katerih so potisnile sovražnika ter mu prizadejale težke izgube. Na estremadur-skem bojišču so nacionalistični oddelki zavzeli važne sovražne postojanke na odseku Val de Caballerosa. Sovražnik je pustil na bojišču nad 200 mrtvih. Nacionalisti So ujeli kakih 50 sovražnih vojakov. Na odseku pri Cavase nacionalisti še dalje napredujejo vzdolž proge, ki vodi za Ciudat Real. Nacionalistična letala so sestrelila tri sovražna letala ter izvršila nekaj uspelih poletov. Bombardiranje Valencije Valeneija, 15. avg. AA. (Reuter) Pri današnjem bombardiranju valencijskega pristanišča je bil ubit radiotelegrafist z angleške ladje Healfern. Je to neki Ame-ry. Prav tako je bil na neki finski ladji ranjen nek angleški častnik, član komisije, ki je bila sestavljena po sklepu odbora za nevmešavanje. Nobena teh dveh ladij niti angleška niti finska ni bila poškodovana. Pri letalskem napadu na Alicante je bila zadeta angleška ladja »Julia«, ki se potaplja. Vsi člani posadke so ostali n poškodovani. Letal, ki so sodelovala pri tem bombardiranju, je bilo pet. Izmenjava ujetnikov London. 15. avgusta. AA. (Reuter). Uradno poročajo, da sta oba vojaška tabora v Španiji pristala na to. da ee sestavi odtor trojice članov ki jih je izbrala angleška vlada z namenom, da bi rešila vprašanje zamenjave liietnikov, kakor tudi drugih vprašanj, ki se nanašajo na to zamenjavo. Tej komisiji bo načeloval sir Philiph Chet* ■\vood. Komisija bo imela svoj sedež v Tou-lousu. Mislijo, da bosta nacionalistična in republikanska vlada imeli svoje zastopnike v tem odboru. Hlinka v agoniji Praga, 15. avg. h. Kakor poročajo iz Ružomberka, se je stanje obolelega voditelja slovaških avtonomistov, predsednika slovaške ljudske stranke patra Hlin. ke zelo poslabšalo. Telesno je zelo oslabel in vedno češče izgublja zavest. Zdravniki nimajo nobenega upanja več, da ga ohranijo pri življenju. Srce naglo popušča in mu morajo neprestano dajati injekcije. Danes so bile po cerkvah na Slovaškem molitve za Hlinko. Poplave in kolera v Indiji Bombay, 15. avgusta. AA. (DNB).. Katastrofalna povoden i ob Gangesu je naredila ogromno škodo. Voda je odnesla nad 100 vasi. Utonilo je tudi okoli 100 ljudi, na stotisoče pa jih je ostalo brez strehe. V nekem taborišču teh beguncev se je poja3 vila kolera. Norec streljal na pogrebce New York, 15. avgusta. A A. Za časa po* grebnih svečanosti za umrlimi ameriškimi policisti je neznanec, ki ee mu je zmešalo, začel streljati na množico. Težko so bili ranjeni trije stražniki Ln trije drugi meščani. Napadalec je imel na prsih in na hrbtu težke kovinaste plošče. Po kratkem boju ga je zadela krogla v glavo in je obležal na mestu mrtev. BENETKE - LIDO 1938 XXL MEDNARODNA UMETNOSTNA RAZSTAVA »MENNAIJS« (Junij—september). V palači Rezzomico »Mostra del Setteceotoc. Posebna razstava benečanskih redkosti v laku (April—oktober). VL MEDNARODNA RAZSTAVA FILMSKE UMETNOSTI (Avgust*. MEDNARODNI FESTIVAL ZA SODOBNO GLASBO. — SIMFONIČNI KONCERTI (September). — Tradicionalne in karakteristične svečanosti. NA LEDU: kopalno, mondeno ln športno življenje. — Kazino je odprt celo leto. POPUSTI NA ŽELEZNICAH. Obvestila in prospekti: ENIT, Petra Kočiča br. 6, Beograd; ENTE PROVUTCTALE PER IL TURISMC DI VENEZIA (S. Marco, Ascensione 1300), UFFK30 COMUNaLE PER IL TURISMO kakor toefi vse potovalne in prometne pisarne. Tudi Žid so neomajna sokolska trdnjava Proslava SOletnice žirovskega Sokolskega doma in razvitje naraščajskega prapora Žiri 15. avgusta. Za lepo uspelo sokolsko svečanostjo prejšnjo nedeljo v Dolenjem Logatcu je bila včeraj v Zireh proslava 30-letnice sokolskega doma z razvitjem naraščajskega prapora in hkratu 20-letnica Jugoslavije. Prireditev je potekla zelo slovesno in ob velikem številu udeležencev, česprav smo zelo oddaljeni od železnice, kar povzroča udeležencem znatne stroške. Četudi vreme ni kazalo na lepo, so vendar že dopoldne začeli prihajati posamezni gostje in tudi večje skupine, da si pred slovesnostjo še ogledajo naš lepi kraj. Kmalu popoldne so se začeli vrstiti gostje v nabito polnih avtobusih in tovornih avtomobilih. Prišli so Sokoli iz Logatca, z Rakeka, Planine, iz Po'ianske doline, škofje Loke, Kramja in Stražišča, z Vrhnike, iz Ljubljane in drugih krajev. Častno so bili zastopani gg. oficirji in drugo vojaštvo. Skoro vse hiše. posebno koder je potem šel sprevod, so bile okrašene z državnimi zastavami in okna s cvetjem in zastavicami. Popoldne ob pol 14. so se začele izkušnje na lepem telovadišču poleg doma, ki je bil ves v zastavah. Izkušnje je spremljala godba Sokola Tabora i z Ljubljane, ki je igrala tudi potem na vsej prireditvi. je bil « največjim navdušenjem pozdrav-ljan in obsipati s cvetjem od občinstva, stoječega na obeh straneh ceste, m rx oken posameznih hiš. Po sprevodu je sledil telovadni nastop. Četudi so bila tla ra telovadišču mokra, se je vendar ves nastop izvršil vzorno, kar velja za proste vaje kakor za telovadbo na orodju. Vsi nastopajoči so bili deležni od onofice pohvalnega ploskanja. Po telovadbi je prikorakalo še eakat vse članstvo v krojih na fcelovadišče in se razvrstilo pred tribuno, kjer so biK kuni, kovnica. trije višji oficirji in sokolski funkcionarji z župnim prosvetarjem na če hi. Prosvetar je z izpodbudnimi besedami nagovoril navzočne in očrtal pomen sokola' va za telesno ki duševno vzgojo naroda. Nazadnje pa je čestital žirovskemu Sokolu v imenu župe k lepemu jubileju. Godba je zaigrala slovansko himno »Hej Slovani«, ki jo je pela vsa množica. Nato je državna zastava zdiknila z droga in sokolske čete so odkorakale prepevajoč »Pesem sokolskih legij«. Po telovadbi se je mzvila prijetna zabava na telorodišču in v domu, ki je trajala pozno v noč ob najboljšem razpoloženju. Naj še omenimo, da je šentjakobski župnik g. Janko Barie poslal žirovskemu Sokolu pismene čestitke kot vestnemu čuvarja državne meje. Čestitke so bile sprejete z velikim navdušenjem. Uspeli žirovski sokolski praznik je pokazal, da sokolska misel neomajno napreduje v Žireh po sokolskom geslu: Le naprej, brez miru. Obiščite kopališče Ilirije! Stalno topla in kristalnočista voda! Sodoben komfort! Višek higijene! P O Z O B ! Uvedli smo znižane opoldanske vstopnice, ki veljajo od 12—15 ure. Podrobnosti pri blagajni! žrtev vabljivih alpskih rož Na kraju, kjer se Je lasi ponesrečil Rozman, je strmoglavil z odkrhnjeno skalo v gkMo mlad planinec Se-meja - Hudo, a ne smrtno poškodovanega so prepeljali v bolnišnico za vlaganje sočivja znamke »Vlacet«, priznano dober, v to svrho posebej prepariran, da se v njem vloženo s o č i v j e neomejeno trajno drži. — Prodaja samo Drogerija KANC, židovska ul. in Nebotičnik; Maribor, Gosposka 33. Po izkušnjah bi se moral razviti narašča jsk i prapor na prostem, a se je vlil dež, ki je nagnal udeležence v dom. Komaj so se dobro razvrstile sokolske vrste v domu, je dež prenehal in vsi so spet odkorakali na prosto. Razvitje se je nato izvršilo z vso slovesnostjo. Po uvodni himni m počastitvi državne zastave je br. Oblak podal kratko zgodovino nastanka in pomena sokolskih domov. Svoj govor je zaključil s pozdravom sokolskemu starešini Nj. Vel. kralju Petru IL Nato je kom po izpodbudnem govoru razvil prapor, a kumica je pripeta nanj z nekaj posvetrlnimi besedami dragocen trak ter prapor izročila starešini br. Vlaku Demšarju, ta pa z opominom, naj ga čuva neomadeževanega, naraščajskerou praporščaku, ki ga je prevzel z obljubo, da ga bo enkrat izročil svojemu nasledniku ne-omadeževanega. Sledilo je pobratimstvo z drugimi prapori. Zatem »e je razvil veličasten sprevod. Spredaj je jahalo 9 konjenikov Sokolov, za njimi pa so se razvrstili godba, 7 praporov z novim praporom na če tu. oficirji, člani, članice, naraščaj in deca v krojih, a za temi članstvo v civilu z znaki. Vseh skupaj je bilo 558, od teh 399 v krojih. Sprevod Pri lenivosti črevesja, črevesnem katarju, obolenju danke, odstrani naravna »Franz-Josefova« grenčica zapeko dolnjih organov dobro in naglo. Mnogoletne izkušnje uče, da uporaba »Franz-Jose-fove« vode odlično regulira funkcije črevesja. __Ocl ree s br 11 48* " Kamnik, 15. avgusta Kadar se v poletni pratiki znajdeta dva zaporedna praznika, takrat je v planinah dosežen rekorden obisk. To je prav za prav samo dvakrat v letu: o birikoštih in v sredini avgusta, kadar pade Veliki šmaren na soboto ali ponedeljek. Kamničani ee takih pravnikov vedno bojijo, ker le redkokdaj minejo brez smrtne nesreče v planinah. Upali smo, da bo letos zaradi slabega vremena vsaka bojazen odveč, toda upanje nas je prevaralo. Včeraj popoldne je prispela v Kamnik vest o hudi nesreči kamniškega športnika Franca Semeje, ki se je ponesrečil pri trganju planik na Velfci planini. Že v soboto je bilo na kamniškem vlaku pravo preseljevanje planincev iz Ljubljane v Kamniške planine. Dvomljive vremenske prilike zadnjega tedna niso nikogar zadržale doma. Planinec vedno z vedrim upanjem hiti v planine in se ne zmeni za plohice. Na vse avtobuse, ki vozijo od kamniškega kolodvora v Stahovico in na Ko piše, je bil pravi naval. V dveh zaporednih praznikih se nudi turistom možnost, da napravijo dolgo turo čez Kamniške planine, kar jim je drugače nemogoče. Največ se jih odloči za pot z Velike planine čez Korošico in Planjavo na Kamniško sedlo, potem pa naprej čez Skuto m Grinto-▼ec na Kolensko sedlo in še dalje čez Greben na Krvavec. Veliko število turistov pa napravi to pot v nasprotni smeri: s Krvavca ali pa samo s Koroškega sedla. Računajo, da je že v noči od sobote na nedeljo prenočevalo v Kamniških planinah nad 500 turistov. Vse planinske koče so bile zasedene do zadnjega kotička, na Krvavcu in Veliki planini pa tudi vse pastirske koče, ki jih je nad 150. V nedeljo dopoldne je pod lepimi vremenskimi prognozami narva-lila na planine nova vojska nedeljskih izletnikov, ki so si po nočnem nalivu obetali lep solnčni dan. Vedro nebo in osvežujoča sapa s planin sta res obetala vse najboljše. Med planinci, ki so že v soboto zvečer pohiteli na Veliko planino, da prihodnje jutro nadaljujejo pot na Korošico, je bila tudi družba kamniških turistov iz Duplice. Prenočili so v lastni pastirski koči, ki je lepo opremljena in oskrbljena, da more sprejeti pod svoj krov večje število planincev. V tej družbi je bil tudi 234etni Franc Semeja. navdušen športnik in plani- nec. V nogometni enajstorici SK Kamnika je bil več let golman. Pred kratkim se je vrnil od vojakov ki je zdaj z veseljem pohitel v planine. V nedeljo zjutraj je Semeja krenil proti Njivicam po planike. Vesela družba planincev mora imeti tudi sveže planike, ki so zdaj v najlepšem razcvetu. Tam pod Njivicami na strmih skalnih stenah, ki padajo proti globokemu udoru hudournika Konjsčice, rase jo najlepše alpske rože. Ni težaven dostop do njih. zato jih turisti tudi sproti potrgajo. Le na strmih policah in težko dostopnih stenah ostanejo in iz daljave kazi vajo drzne in nepremišljene planince, da se vzpenjajo po skalah in siHjo v oipasnost. Kaj hočemo, družba bi rada planike jn mladi fant ne pomisli na nevarnosti, posebno če ga gledajo dekleta. Tako tudi Semeja ni pomislil, da se Je pred leti prav na tistih skalah ponesrečil Kanrmičan Jože Kos. uiti mu ni stopila pred oči tragična anrt njegovega športnega tovariša Antona Rozmana, ki je kari pri trganju planik padel s skalne stene in ostal z razbito glavo na mestu mrtev. Semeja se je znašel na istem mestu, kjer je lani strmoglavil Rozman. Usodno naključje je hotelo, da je bilo tudi letos tako vreme. Od velikih ploh ki nalivov razmočene skalne razpoke so skrivate v sebi smrtno nevarnost in čakale samo dotika, ki bi sproža skalo in jo pognal v dolino. Gladka planinska trav« na poševnih policah, zbrta pod udarci debelih kapelj dežja in spolzka kot ledena ploskev, je čakala samo neprevidno stopinjo, da bi izpodmaknila trdno oporo planincu in ga pahnila po strmem bregu. Semeja se je vzpenjal po Rozmanovih stopinjah. Pazil je, da mu na ^adki travi ne spodrsne, in iskal planike. Pri težkem prehodu se je z obema rokoma oklenil skale, ki se je naenkrat odkrhnila od stene in ga potegnila v globino. Padel je in se valil s skalo, dokler se ta ni zagozdila na strmini jn mu rešila življenje. Semeja pa je pri padcu dobil hude poškodbe na glavi in po telesa ter si dvakrat zlomil nogo. Ko so na krik prihKeti turisti, da mu pomagajo, so mislili, da je že v poslednjih vzdihih. Prinesli so nosila in ga skušali spraviti po zelo strmi m naporni poti do kamnoloma inž. Dedeka v dolino Kamniške Bistrice. Eden je odhitel naprej ▼ Stranje po reševalno ekspodicijo in alarmiral Na razvalinah stare in ob Solin v avgustu Ni dneva, da ne ti imel Solin kapice po_ sefcnikov, ki ogledujejo ostanke nekdanje staroslavne Salone. Dolga stoletja so bile razvaline veličastnega mesta skrite pod de« belo plastjo zemlje, šele sivolasi don Frane BuKč je začel smotrno raziskavanje in odkrivanje Salone. Zdaj snivs mož svetovnega slovesa že štiri leta v kamenitem domu na robu stare Salone. V začetim letos šnjega avgusta je bila četrta obletnica, odkar eo ga položiti v sarkofag, ki si ga je bil izbral sam za svoje poslednje počivališče. Pobožno smo sklonili glave pod vejami cipres, ki mečejo senco na njegov grob in poslušadi hvalnico zgovornega cicerona, Bu_ lioevega učenca, ki nam je razkladal zgos dovino staro Salone, ki je nekaj stoletij "po zgradbi doživela svoj konec, ki eo jo z meči m ognjem obiskali najprej Gotje in potem Avari. Prebivalstvo Salone so deloma pobili, a ostali eo se izselili. Mogočna Salona pod strmim in gozdnatim Kozjakom je ostala brez življenja. Pozabi pa so jo izročili šele Benečani, ki so hodili semkaj po les. Vse pogorje so izsekali, da sta imela potem burja in dež lahko delo, ko sta valila navzdol zemljo in zasula razvaline na nekaterih mestih tudi do štiri metre na debelo z rodovitno zemljo. 0 Saloni ni tilo potem nobenega sledu. V novejšem času so kmetje naleteli pri obdelovanju vinogradov na razne prečudne najdbe: na orožje, kipe mozaike, stebričje in drugo, kar je napotilo marljivega don Bulica, da je začel raziskovati okolico, in danes imamo pred seboj izkopanine, ki so oo pomenu enake onim v Pompejih. Salone Bulicevem sarkofagu Prv,i dokaza o Saloni segajo v leto 117. pred Kristusom. Rimski imperator EHokle. cian je bil že tukajšnjih gor list; rodil se je v siromašnem naselju blizu Salone pod Mosorjem. Fantička je vleklo k vojakom, kjer se je spenjal od časti do časti. Napo* sled je dosegel celo cesarsko čast 0 vladarju z našega Jadrana pišejo najrazličnejše razprave. Eni ga prikazujejo, da je bil velik nasprotnik kristjanov, drugi pa mu pripisujejo ljudomil značaj. Na stara leta je obolel in si zaželel prijetnega doma in zdravilnega podnebja. Razposlal je svoje sle po vsem svojem imperiju, da mu najdejo kraj, kjer si bo postavil kotiček. Naposled se je odločil za košček zems lje blizu rojstnega kraja. Dal je postavita tam, kjer stoji danes Split, obsežno palačo. Obsegala je okrog 30.000 kvadratnih metrov. Danes je za njenim obzidjem nad 200 hiš. Sdlnce je močno pripekalo ln mi smo si poiskali hlad pod raztegnjenimi listi afloj in opazovali razvaline starega amfiteatra na robu Salone. Pritličje je docela dobro ohranjeno: lahko najdeš glavni vhod, skozi katerega so se valile množice in iskale naslade v spopadih in rekordih. Dobro eo tudi vidne kletke, kjer eo varovali prestrada« ne zveri, da 90 se besne zaganjale v kristjane, ki so jfh aranžerji izbrali za udeležence v krvavih spopadih. Okrog elipsaste arene pa so se dvigali stoteri sedeži in na njih je drgetaje pričakovala množica krvavih dogodivščin. Najlepši prostor Je taH cesarska loža, kamor eo se obračali gladka torji in vzklikali: »Ave, caesar, morituri te salutant!« Dobrih dvatisoč let je že minilo od tistega Saša. a kaže, da so morali ▼ teh krajih domovati iznajdljivi ljudje. Na vse eo mislili. Izpod Moeorja so napeljali vodovod naravnost v amfiteater, da so lahko brž, ko eo zapustile množice gledalcev svoje prostore, očistili vse krvave madeže. Kdor je pogumen, se lahko spusti v kanal, ki ima odprtino tik pod cesarsko ložo in drži prav do morja: tam sikozi so spravljali razkosane žrtve do morja m jfii spuščali v globino morja. Ena takih žrtev je Ml pbožni mož Dujo, današnji zaščitnik Splita, ki so ga vrgli v globino Jadranskega morja. Neka pobožna žena iz tamkajšnje okolice je na5 jela množico ribičev, ki so pretaknili potem vso globino in so ros izvlekli njegovo truplo na površje. Devet tet je skrivala žena truplo pobožnega moža v svoji kleti. Naposled pa eo škofa Buja izkticali za svetnika Dalmatinci pa še danes pojo: >0, sveti Dujo, spasi me!...« 0 stari Saloni so napisali Bulic in drugi raziskovalci debele knjige. Vsem drugim je bilo lahko graditi ne temeljih, ki jih je razkril m preisfcal popularni don Frane Bulic. .Sam se ie naselil na robu krščanske Salone, kier je odkril temelje veličastne katedrale in množico starih grobišč in sax« kofagov. Hocdi smo mimo teh mrtvih prič nekdanjega življenja in najbolj nas je zajela tragedija, ki jo izpričuje majhen sarkofag z napisom da počiva v njem dekletce Evzebija, ki je bila do svojega drugega leta solnce očeta in matere, v tretjem leto Pa je zbolela in umrla. Takole se končuje napis: >0, Ev-aebija! Nisi okusila zlobe 1 ju« di, zato pa bo našla tvoja duša sedež med dušami blaženih«... Razsežne so poljane sarkofagov. Po večini imajo razbite pokrove. Kdo neki je 06kranil zadnja počivališči mrtvecev? Od- vodjo g. Praočeta ErjavSra, ftf tma adaj gostflno v Stahovica. Ta je koj odhitel z nosači po ponesrečenca, ki so ga že požrtvovalni ljubljanski turisti prinesli do kamnoloma, kjer pa v tistem trenutku ni bilo na razpolago nobenega avtomofc.ia. Ponesrečenca so zato spravili v Peregrinov •vtobus, ki vzdržuje zvezo med Kamnikom in KopišamL in ga odpeljali v Kamnik. Ker tudi v Kamniku ni bilo nobenega avtomobila, je avtopodjetnik g. Rode zapeljal ponesrečenega Seme jo kar z avtobusom v Ljubljano v bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč. Stanje ponesrečenega planinca k sreči ni tako obupno, kakor je kazalo v prvem trenutku. Kakor zaenkret kaže, nima smrtno nevarnih poškodb. Sokolska četa na Laverci je otvorila letno telovadišče Laverca, 15. avgusta Marljiva to požrtvovalna sokolska četa na Laverci je imela včeraj v nedeljo lep sokolski praznik. Po zaslugi agilnega staroste br. Ogrina je otvorila novo letno telovadišče. K slavju se je zbralo Sokolstvo in občinstvo v velikem številu. Po prihodu obeh vlakov je šel s postaje velik sprevod z vojaško godbo in prapori na čelu. V sprevodu je bilo nad 300 sokolskih pripadnikov, toplo pozdravljanih od številnega Občinstva, Na telovadišču je bil najprej pozdrav državni zastavi, nato pa je starosta br. Ogrin pozdravil zastopnike župe in bratskih društev. V svojem govoru je omenil pomen letnega telovadišča, ki naj zbira mledino na njem, da si krepi svoje telo in voljo. Po pozdravu br. staroste sta čestitala četi še župni starosta br. dr. Pipenbacher ta narodni poslanec br. Albin Koman, a načelnik br. Jože Rotar se je zahvalil vsem dobrotnikom čete. Pri javni telovadbi, ki je pokazala, da četa krepko deluje v telovadnici, je nastopilo 48 naraščajnikov, 44 naraščajnic, 22 dečkov, 12 starejših bratov iz štepanje vasi, 26 deklic, 56 članov in 40 članic, pri orodni telovadbi pa 7 vrst članstva in naraščaja. ki so bili za svoje dobro izvedene vaje deležni navdušene pohvale. S snetjem državne zastave med petjem »Hej Slovani« je bila zaključena telovadba. Zatem je vsa množica navdušeno zapela »Le naprej brez miru. . .« Prijetna zabava, ki je bila po javni telovadbi, je lepo uspela. Proslava zoletniee Jugoslavije v Ljubljani V sporazumu z narodnimi organizacijami objavljamo, da bomo proslavili 20-letnico obstoja Jugoslavije v Ljubljani z nastopnima prireditvama: 29. oktobra, na dan 20-letnice zgodovinskega sklepa Narodnega veča v Zagrebu o odcepitvi jugoslovenskih pokrajin od av- zahteva pri pravilni negi lepote tudi istočasno uporabo Mouson-kreme. Zato prilaga Mousan mM veliki škatli Mouson-pudra, tubo Mouson-kreme. Novi Creme Mouson-puder — puder odlične dame — se dobi v deset modernih tonih. Mala škatla din 11.—, srednja 18.—, velika 28.—. stroogrske monarhije in proklamacije suverenosti jugoslovenskega naroda na tem področju, bo kulturno-prosvetna akademija; 30. novembra na večer pred 20. obletnico proklamacije narodnega in državnega uedi-njenja bosta telovadna akademija in javna manifestacija. Obe prireditvi sta zamišljeni na najširši podlagi in s sodelovanjem celotne narodne javnosti in njenih organizacij. Vabimo vse, da brez pridržka sodehijejtf pri teh proslavah. V sporazumu z narodnimi organizacijami objavljamo, da bomo proslavili letošnji kraljevi rojstni dan v Ljubljani s skupno manifestacijo ob sodelovanju celotne narodne javnosti in njenih organizacij. O podrob. nostih bomo razpravljali na prvem delovnem sestanku za proslavo 20-letnice obstoja Jugoslavije v Ljubljani. Vabila na prvi delovni sestanek, ki bo v četrtek 18. t. m. ob 20. v mali dvorani sokolskega doma na Taboru, smo med tem razposlali, če kakšno društvo pomotno ni prejelo vabila, naj nam to oprosti in kljub temu pošlje na ta sestanek svoje odposlan ee. Meddruštveni odbor ljubljanskih sokolskih društev „ Hrvati so bolj za to državo kakor 0111, ki jih obreku jejo " je izjavil zagrebški nadškof dr. Stepinac na evharistič« nem kongresu v Petrin}! Petrin ja, 15. avgusta Na evharistični kongres, ki se je vršil včeraj in danes v Petrinji, je prispel zagrebški nadškof dr. Alojzij Stepinac že v soboto in bil prav svečano sprejet. Njemu v čast je bila v soboto zvečer prirejena velika ba klada. Po pozdravnih govorih se jc g. nadškof zahvalil za lep sprejem in naglasil med drugim, da se Hrvatom po krivici očita, da so proti državi. Hrvati da so bolj za to državo kakor oni, ki jih obrekujejo. Drugi del njegovega govora se je nanašal na verske razmere in na pomen evharističnega kongresa. Poslušalci 30 navdušeno ploskali njegovim izvajanjem. Gangstrski napad sredi Zagreba Zagreb, 15. avgusta V petek popoldne 90 Zagrebčani doživeli pravcat gangsterski napad. Nameščenka d. d. »Obnove« Ružica Radnikovičeva se je kmalu po 12. uri vračala iz poštnega čekovnega zavoda, kjer je dvignila za podjetje znesek 24.810 din, po Magazinski cesti pro» ti pisarni. Nenadno pa je skočil proti njej mlad moški in ji hotel vzeti torbico z denarjem Nameščenka pa je torbioo čvrsto držala, zaradi česar ji je ni mogel izpuliti iz rok. V trenutku 66 J© zabliskal v roparjevi rdki nož. AM je hotel z nožem prerezati držalo torbice ali aabosti napaden ko. še ni pojasnjeno. Med obema je prisilo do ruvanja. Toda na glasne kbce na pomoč so prihiteli pašam ti. Ko jih je razbojnik opazil, se je pognal v beg proti samoboreki postaji, ljudje pa za njim. Bilo je čedalje več ljudi, ki so se pridružili preganjalcem. Razbojnik je med begom držal nož v roki, češ da bo zahode* vsakogar, ka ee mu približa. Možaku S6 JC posrečilo skriti v neko no>vo zgradbo pri samoboreki postaji Nekaj pogumnih preganjalcev je šlo za njim. a (ja m več naak). Prišla je tudi napadenk* ** videla razbojnika na dvorišču opazujočaga deoo, kd se je igrala na peska. Razbojnik se je namreč .potuhnil v nadi. da ga ne bo. do spoznali. Trik pa se mu ni posrečil. Preganjalci so ga zdaj prijeli in izročila poLs eijL Je to komaj 21-letni Vatroslav Botkor-čič k Bukerja, občina Orle pri Veliki Gorici. Kljub mladosti je že star grešnik. 9e* del je zaradi razbojništva že tri leta. va PUDER ZA TOALETO J osvežuje teki, prepreči neugodno izhlapevanje kože govor je lahek: Goti in Averi, ki 90 pri. drli v Salono in eo iskali plena. Vedeli so, da bo krasili sorodniki sarkofage z raznimi dragocenimi okraski, in teh so se polastili Odbili so koprov« in skozi luknje odvzeli zlatnino, jantar ki drogi nakit Stopili smo še v dom, ki si ga je postavil pokojni BuBč. Vsa enonadstiopna zgradba je sestavljena iz ostankov nekdanje Salone. V pritličja je sprejenmioa. Prav vse je v starinskem siogu. Celo drvan ie sestavljen iz kamenja in prevlečen z dalmatinsko pre« l»roga Sredi mize je razgrnjena spominska knjiga. Tako je debela, da take še našem videt ki popotniki iz vseh delov sveta vpisujejo vanjo svoja imena. Po ozkih stopnicah dospeš v prvo nadstropje ki v dekm.o sobo pokojnega arheologa. Poflmrak je fe zajel množico spominkov, ki jžh hram Bc_ Kčeva soba. Sredi je kap Frana BtTiča, ki mu ga je poklonil Meštrovič n BOJetnico. V posebnih omaricah so mnoga odlikovanja. ki jih je prejel Bulič za svoje delo. Poleg mnogih jugoslovenskih češkoslovaških in drugih odlikovanj je tudi lastnoročno pismo papeža Benedikta XV. Zdaj sta etaivba in vee zemljišče državna last Buličevo delo pa nadaljuje ravnatelj splitskega arheološkega muzeja dr. Miho* vil Abramič, ki ga poznajo dobro tudi v Ptuju, saj je tam z uspehom kopal. Preden smo vzeh slovo, smo še enkrat stoMi do Buličeveca sarkofaga. Pred 26 leti so ta sarkofag na§H v nekem vinogra-dw bli«i Trogira. Očitno si ga je .pripravil za svoje počivališče kak mogotoc, saj ga je naročil iz Grčije. Preiskave so ugotovile, da je bil ta sarkofag ree prepeljan iz Grčije. Buliču je h41 tako všeč. da ga je odkupil in si dal nanj napisali: »Hic iaeet Francisous B«fič peccartor et indignus presbvU r«. Več ko dvajset let je čakal sarkofag na svojega lastnika. Ko mu je bik) 88 let je izdihnil Bulič svojo rodoljubno dušo in so ga ob vročem solncu avgusta prenesli pod ciprese poleg njegovega doma. Od tam ja prekrasen pogled na izkopanine stare Salone. Ob vznožju ee svetlika Jadran in kraj obdajajo Kozjak. Mosor, staroslavni K& in Split. V mraku smo ee spuščali navzdol na novo jadransko cesto. Jata ptičkov se je veselila Prijetnega večera in se je spce-letavala po vejah ntd poslednjim počsva&-ščem velikega zgodovinarja. Tisoče zahval prejema »MORANA« spur. coj ^LASJE PRESTA NLjO TAKOJ IZPADATI- INZRASTEJO NA PLEŠASTEM ^T^~0DSTPANI PRHLJAJ it, ^^H^NI^ASNE KORENINE; ym. gorslte maUrttirhe Ljubelj v znamenju jubileja MK Ilirije Kov rekord v kategoriji pr&ofic ie dosegel mani evropski voza« Abarth, najboljši Jugosloven pa Je bil Ilirijan Janez šiška — Ogromna udeležba gledalcev Sv. Ana, 15. avgusta, so »e vršite na Ljubelja VIIL mednarodne gorske motociklistične dirke, ki so veljate obeccem za gorsko državno prvenstvo in se jih je udeležilo rekordno število tekmovalcev med njimi zelo mnogo inozemcev, Nemcev in Italijanov. Od znanih domačih prvakov, ki so že prijavili svojo udeležbo, pa ni bilo »letečega Kranjca« Stariča in znanega rekorderja Uroiča iz Zagreba. Konkurenca pa zato ni bila nič manj huda, ker je v vrstah prireditelja MK Ilirije in sosednih klubov v zadnjih letih zraslo toliko sposobnih moči, da so danes najresneje ogrožali prva mesta znanim favoritom. Prvenstvo države in obenem kluba Ilirije si je osvojil znani dirkač Janez Šiška, ki si je priboril razen srebrnega pokala krasno darilo pokrovitelja prireditve Nj. Vis. kneza namestnika Pavla. Od inozemskih tekmovalcev je vzbujal posebno pozornost drzna it: vratolomni evropski prvak Italijan 'Abarth, ki je vozil s svojo prikolico res za razred boljše od ostalih. Za prireditev je vladalo izredno zanimanje, kar kaže tudi nadpovprečen ohisk gledalcev, saj se jih je nabralo nad 5000 vzdolž tekmovalne poti po vseh pobočjih od starta do cilja. Na vso srečo je bilo prirediteljem po dolgem času naklonjeno tudi vreme, saj je skoro vse prireditve zadnjih let delno sili v celoti motil dež, danes pa je vladalo za tekmovanje zelo ugodno razpoloženje v vsakem pogledu. Prireditev je bila dobro pripravljena in glede na njen obseg tudi zelo dobro izvedena. Da bi prireditelji nudili gledalcem čim več športnega užitka, so prireditev prenašali v njenem prvem delu tudi preko radija, med tekmovanjem samim pa so ves čas ojačevalci obveščali gledalce o poteku borb. Na cilju samem so zasledovali sila zanimivo tn napeto borbo skoro vsi zastopniki visokega pokrovitelja io častnega predsedstva, ki so se po končanem tekmovanju udeležili tudi razdelitve nagrad pri Ankeletu. Med odličnimi gosti, ki so prireditev osebno posetili, smo opazili gg. podpolkovnika Pavlica kot zastopnika pokrovitelja Nj. Vis. kneza Pavla, kapetana Hrena v zastopstvu g. divizionarja gen. Lukiča, ljubljanskega župana dr. Adiešiča, zastopnika bana in sreskega podnačelnlka iz Kranja, gradbenega nadzornika ing. Em-merja, žand. majorja Cvijanoviča, upravnika ljubljanske carinarnice Pirca, ki je iraleg carinskega komisarja Schmidta iz 13orovelj ter g. barona Borna največ pri-2KMnogel Iliriji do tolikšnega uspeha z vso "Krtrebiio podtporo glede ureditve parkiranja na vrhu tn vseh ostalih ugodnosti na nemških tleh. Touring-klub je zastopal g Jerman, Motosavez pa predsednik Funk 3: gg. Rukavino in Boškovičem. V teku tekmovanja je prispel na Ljubelj tudi naš generalni konzul iz Celovca g. Jovanovič. Skupino italijanskih izletnikov, ki so vče-rai SI; skozi Ljubljano in se tudi udeležili .itve prvega dne. ciljne vožnje na vrh, ie na današnjem tekmovanju zastopal p-edsednik tržaškega Motokluba g. Apo-lonis. Tekmovanje se je pričelo točno ob na povedanem času in je tudi točno potekalo, -pendar Je glede na veliko število tekmovalcev bilo končano šele ob 14. uri popoldne. pa so vsi gledalci vendarle z zanimanjem vzdržali do konca. Športna komisija je svoj težaven posel izračunavanja rezultatov in točk ter razdelitev poklonjenih nagrad Izvedla v najkrajšem času. nakar :?e je pri Ankeletu še v teku popoldneva z vršila predaja nagrad, združena s skromno, a prisrčno športno proslavo petnice reditelja MK Ilirije, v katere imenu je > sdravil vse odlične goste in številne ':^>rtnike predsednik g. Borštnar. na katerega ramenih je ležalo glavno breme organizacije tekmovanja. Ob pregledu 251et-nega delovanja MK Ilirije je z zadovoljstvom ugotovil, da požrtvovalno prizadevanje pionirjev naše motoristike ni ostalo brez uspehov, kar pričajo vedno lepši rezultati na važnih mednarodnih tekmovanjih in rastoče število za motorje navdušenih športnikov. Spomnil se je lani tragično preminulega in zaslužnega predsednika g. Zalokarja, kateremu so prejšnji dan na vrhu Ljubelja odkrili Ilirijani in športni tovariši iz ostalih klubov spominski steber. Jaki Gorjancu, nestorju našega moto-sporta in enako jubilantu, ki je tudi sa letošnjo jubilejno prireditev sodeloval z vsem svojim bogatim izkustvom, pa so navzoči z navdušenjem čestitali k njegovi mladeniški čilosti m delavnosti. Svečani del prireditve je zaključil s primernim nagovorom g. Jaka Gorjanc sam, ki se je zahvalil vsem inozemskim gostom za ponovno in štev^no sodelovanje, domače tekmovalce pa je z mladostno bodrilnimi besedami pozval k vztrajnemu delu, da se bodo v svojem športnem udejstvovanju vzgojili tudi v dobre in zavedne državljane. Zatem je vodstvo tekmovanja z g. Boršt-narjem na čelu razdelilo med tekmovalce poklonjene številne pokale in razglasilo izide, Tehnični rezultati bo bili naslednji: Kategorija turni motorji: 250 ccm turni 1. Pollak 2an MK Ilirija, Ljubljana 6 min. 19 sek 3 petinke sekunde, 2. Knitel Erich NSKK Wien 7 ."25, 3 pet., 3. Megušar Maks MK Ilirija, Ljubljana, Kranj 8:59 1 petin. 350 ccm turni 1 Waska H*ms NSKK Graz Puch 350 5:51 2 petinki, 2. Scholz Albert NSKK Graz DKW 6:26, 3. Grašič Janko MK Ilirija Ljubljana, DKW 6:26 2 petinki 500 ccm turni 1. Waska Hans NSKK Graz Puch 5:56 2 petinki, 2. Pogantsch Sepp NSKK Klagen-furt Puch 6:04 1 petinka, 3. Ing. Mario Luckmann MK Ilirija, Ljubljana Puch 6:24 3 petinke. 1000 en turni 1 Vidmar Stane MK Ilirija Ljubljana BMW 5:37 1 pet., 2. Stransky Edmund, :SK Ilirija, Kranj Zfindapp 6:01 1 petinka. Prikolice turne do 600 ccm 1. Vidmar Stane MK Ilirija Ljubljana BMW 6:32 2 petinki. Kategorija športni motorjfc 250 ccm 1. Sildhabel Anton IHMK Zagreb DKW 5:35. 1 Drnovšek Slavko IHMK Zagreto DKW 6:41 4 petinke. 350 ccm 1. Hubmann Hubert NSKK Graz Vellocette 5:33 1 petinka. 2. Sildhabel Anton IHMK Zagreb DKW 5:38 2 petinki. 3. Wolf v. Millenkovitsch NSKK Graz DKW 5:38 3 petinke. 500 ccm 1. Šiška Janko MK Ilirija Ljubljana BMW 5:18 1 petinka. 2. Hubmann Hubert NSKK Graz Vellocette 5:20. 3. Kobi Mirko MK Ilirija, Kranj, Norton 5:25 3 petinke. 1000 ccm 1. Hecker Josip NSKK Nurnberg Zundapp 5:10 (najboljši čas dneva). 2. Šiška Janko MK Ilirija Ljubljana BMW 5:1« 3 petinke. 3. Kobi Mirko MK Ilirija Kranj Norton 5*1. Prikolice šport do 600 ccm 1. Sušter Vlado IHMK Zagreb BMW 6:42. 2. Mittereger Franc NSKK Graz BSA 6:43 3 petinke. 3. Kem Josef DDAC Kla-genfurt BMW 6:54 4 petinke. Prikolice šport nad 600 ccm L Abarth Kari RFMI Italia Jap 5:21 (rekord izboljšan za 8 sek.). 2. Ber.ihart Fran z NSKK Wien Sarolea 6:10. 3. Schrimpf Leopold NSKK Wien BMW 6:29 1 petinka. Inozemski m domači gostje so odnesli z letošnjih ljubeljskih dirk najlepše vtise, kar je v nemalem poleg prireditelja zasluga tudi vseh oblastev, ki so MK Iliriji šla i vso uvidevnostjo na roko, tako obmejne carinske na naši, predvsem pa na nemški strani in vsi številni darovalci lepih daril. Drugo kolo v ligi Prvi dve točki je dobila Ljubljana v igri proti Hajduku in se povzpela na VII. mesto v tabeli — Vodstvo je prevzela Jugoslavija Ljubljana, 15. avgusta Drugo kolo v tekmah za drž. nogometno prvenstvo v ligi je prav za prav samo še potrdilo močnejšo formo nekaterih glavnih predstavnikov našega nogometa, čeprav je tudi minulo nedeljo prišlo skoraj povsod do izraza, da naša nogmetna društva še davne niso v formi kakor bi bilo treba. Nedeljska srečanja so se v ostalem končala skoraj pretežno z zmagami favoritov. To velja predvsem za BSK, ki je zabil Jedinstvo štiri gole in mu povečal količnik v negativno smer na 0 : 9, dalje za Gradjanskega, ki je čeprav ne brez težav, v Varaždinu spravil obe točki pri Slaviji, in za sile za Haška, ki je na domačih tleh obračunal s sarajevsko Slavijo za gol razlike ter slednjič še za beograjsko Jugoslavijo, ki je tesno odpravila svojega lokalnega tekmeca Baska, enajstorico, ki ji letos zaradi znatnih ojačenj obetajo še uspešnejšo pot po tabeli. Nova kandidata — Gradjanski iz Skoplja in zemunska Sparta (■ta v Skopi,ju delila točke, čeprav je moral domačin svoj gol zabiti iz dvomljive enajstmetrovke. Ljubljana je imela v gostih splitskega Hajduka, ki je po dolgih letih in sploh prvič, odkar se tekmuje v ligi, pustil obe točki v Ljubljani. Hajduk ni več stari »mojster z morja«, Ljubljana pa včasi le prejme kakšno nagrado za svoj elan in svojo požrtvovalnost. Do prihodnje nedelje »sedi« zato skoraj na sredi tabele, nekaj tolažbe za morebitne slabše čase pozneje. Dne 21. t. m. pa bo na sporedu že naslednje kolo, v katerem čaka na Ljubljano sam BSK, razen tega pa bodo še igrali: v Beogradu Jedinstvo in Gradjanski (S) ter Bask in Gradjanski (Z), v Sarajevu Slavija in Jugoslavija, v Zemunu Sparta in državni prvak Hašk ter v Varaždinu Slavija in Hajduk. Do tedaj bo prvenstvena tablica naslednja: Jugoslavija 3 2 0 0 3 :0 4 BSK 2 2 0 0 8:14 Gradjanski (Z) 2 2 0 0 9:2 4 Hašk 2 2 0 0 4:2 4 Hajduk 2 2 0 1 5 :3 2 Bask 2 10 11:12 Ljubljana 2 1 0 1 2:3 2 Sparta 2 0 111:21 Gradjanski (S) 2 0 1 1 2:5 1 Slavija (V) 20023:60 Slavija (S) 2 0 0 2 2:6 6 Jedinstvo 2 0 0 2 0:9 0 V naslednjem naša poročila: Ljubljana: Hajduk 2:1(2:1) še nikoli ni bdlo pred bitko razpoloženje tako samozavestno in tako v znamenju dveh sigurnih točk. Za las je manjkalo, pa bi bili tudi najbolj goreči optimisti postavljeni na hladno. Toda konec vseh koncev je ostalo ob poslednjem sodnikovem žvižgu pri 2:1 za Ljubljano in s tem je bila bitka dobljena. Zgodilo se je, da je Hajduk prvič . pustil na ljubljanskih tleh obe točki, in to je skromno število gledalcev še posebej navdušilo. Teh je bilo na terenu le nekaj več kakor 1500. še enkrat se je potrdilo, da je začetek ligaškega tekmovanja, vsaj za Ljubljano, prezgoden, razen tega pa je dvojni praznik odvzel še nekaj stotin sicer sigurnih navzočnikov! Tako je prva večja prireditev brez državnih taks ostala brez koristi za klubovo blagajno; in tako je bil klubski olagajnik nemara najmanj navdušen kljub vsem okolnostim, ki so sicer našo nogometno publiko v vsakem oziru zadovoljile. Ob določenem času sta se postavili enaj-storici v naslednji razvrstitvi: Ljubljana.: Pogačnik; žitnik, Bertoncelj I.; Vodišek, Pupo, Boncelj; Janežič, Bertoncelj II., Rataj, Vovk Erber. Hajduk: čulič; Milutin, Matošič I; Ma-rušič, Rafanelli, Bakotič; Muljačič, Leme-šič, Kragič, Matošič H, Alujevič. O Hajdukovcih je prišel v Ljubljano še pred njimi glas, da so ta čas v šibkejši formi, kar se je očitno pokazalo v njihovi prvi bitki proti Gradjanskemu iz Skoplja. Sicer ao ga odpravili iz Splita z zadovoljivim rezultatom, toda vse je govorilo za to, da bodo morali s tako igro in s tako formo Hajduci v LJubljani brez drugega kloniti. V teku dogodkov na terenu pa je postalo očitno, da zadeva s Spličani le ne bo tako lahka. Narobe, čimbolj se je igra in borba razvijala, tembolj so se morali vsi prepričati, da nudijo Hajdukovci partijo, kakor je že dolgo niso zaigrali na ljubljanskih tleh. In res so se stvari na igrišču tako zasukale, da je visel še tik pred poslednjim sodnikovim žvižgom rezultat v zraku ter je šele končni pisk potrdil dotedanji rezultat 2:1 za belozelene kot dokončni obenem kot prvo zmago nad Hajdukom v li-gaški borbi. Koristna igra belo-zelenih je prisilila samozavestne borce iz Splita h kapitulaciji. Naše moštvo je tokrat zaigralo manj lepo na oko, zato pa tembolj efektno. V tipični prvenstveni borbi, požrtvovalni in ostri, pa le ne surovi, so naši fantje dali vse, kar so premogli. Zaigrali so taktično previdno in razumno, zlasti je bilo obrambno delo na višini položaja. Dobro funkcionirajoči kombinatom! mašineriji nasprotnika niso dali možnosti za realizacij* in so s tem partijo dobili. Po poteku dogodkov bi se bil morda rezultat izoblikoval še bolj v korist domačega moštva, če bi bilo imelo v napadnem sistemu igre bolj ustrezajoče moči. V sredini napada pa je ves čas zevala tako strahotna praznina, da so ostali vsi še tako natančno izvedeni napadalni zamisleki brez pravega učinka, brez posredne odločilne poteze, ki naj bi z uspehom zaključila vsa prejšnja prizadevanja. Napadalna vrsta je sicer delala dobro. Nekaj lepih stvari sta izvedli obe krili, zlasti je bil Janežič po daljšem odmoru dobro razpoložen in mu je skoro vse, kar je počel, šlo gladko od rok. Zanesljivo je prevzemal mnogo lepih predložkov, točno pripeljal akcije pred nasprotnikov gol in krasno centri- ral. Tako je sijajno pripravil prvi zgoditek, tako je enkrat prisilil Culiča, da je pokazal vso svojo umetnost. A marsikatero pripravljeno delo je ostalo brez haska, ker ni bilo v sredini nikogar, ki bi uspešno zaključil pripravljeno situacijo. Tudi Erber je bil razveseljivo uspešen, posebno v prvem delu igre je dal nasprotnikovi obrambi precej dela. Zvezi sta igrali v diktiranem W-sistemu in sta se v svoji vlogi uspešno trudili, Vovk bolj vidno, Pepček pa po svojih močeh vztrajno in požrtvovalno. V srednji vrsti je odlično zaigral Pupo, ki je dal partijo podobno svojim najboljšim. Ni čuda, če sta ostala oba stranska krilca nekoliko v senci te igre, bila pa sta oba, dasi ne na posebni višini, vsaj v obrambnem delu zanesljiva, žilava in vztrajna. Obrambni trio je delal požrtvovalno in v razdiralnem pogledu uspešno. Pogačnik je moral parkrat posredovati z vso odločnostjo in je dokazal, da je našel pot v svojo nekdanjo dobro formo, Stane je bil med branilcema agilnejši, zato pa 2itnik robatejši in si je s svojo taktiko olajšal posel. Hajduk igra lepo to je pokazal tudi v tej borbi. Ce bi bil imel v napadu tako odlične moči, kakor v srednji vrsti in v obrambi, M balo to moštvo velikega formata. V kombinacijah, v startu, v smiselni graditvi igre Je moštvo precej nadkriljevalo Ljubljančane, le v poslednjih potezah, v odločilnih akcijah pred golom so napadalci sproti morali kapitulirati pred dobro razpoloženo in previdno ter preudarno delujočo obrambno akcijo domačega moštva. V napadu Je bil na višini edino mlajši Matošič, ki je poslal nekaj ostrih strelov na gol, od katerih pa je le eden obsedel v mreži. Kragič se kot vodja napada ni obnesel, niti ne pozneje, ko je zamenjal mesto z mladim Matošičem. Po krilih moštvo ni moglo uspešno zaigrati, ker ne razpolaga na teh mestih z ustre-zajočimi močmi. Zato so vse napadalne akcije izhajale od notranje napadalne trojke, ki je bila v napadu vsekakor boljši del. Izbrana pa je bila ožja obramba s Culičem na čelu. Ta je sicer samo enkrat odločujoče posegel v dogodke, takrat pa odločilno, ko je prestregel krasen Janežičev strel. Matošič »končnica* nacionalne obrambe, je bil v startu in sicer v vsem delu neprekosljiv, vendar je pokazal, da nima nekdanjega čistega odbojnega udarca. Skupaj z Miluti-nom pa je dr.l dober branilski par. Od l'čno je zaigrala tudi Hajdukova srednja vrsta, v kateri je bil Rafanelli krasen igralec skoro tia do konca igre. ko je vidno padel. Marušič, stari internacionalec, si je uspešno pomagal s svojim dolgoletn'm izkustvom ter je bil zlasti v startu odličen. V celoti je Ha jdukovo moštvo moralo ugajat', ker je dalo dobro partijo, kot je na ljubljanskih tleh že celo vrsto let nI pred-vedlo. Potek dogodkov na terenu Tja do 8. min. se je razvijala odprta igra, v kateri je Lj. dosegla samo kot s kota. Takrat prevzame Janežič predložek in ga dovede do kotove črte. od koder sijajno pošlje pred gol: Erber nastavi glavo in žoga se znajde v mreži. 1:0 za Lj. Hajduk sedaj odlično pritisne in ljubljanski gol je ponovno v nevarnosti, toda obramba Lj. ne dela napak. V delni Hajdukovi terenski premoči potekajo dogodki in ves ta čas visi izenačenje v zraku. Naposled, v 31. min. dozorijo dogodki tako daleč, Hajduk je v 1 stalni ofenzivi, žoga se mota z noge na no- ' eo. ■ in to je dawaQb da njegov obsedi, UL. Takoj zatem mora Pogačnik ponovni MatoSičev strel obupno hraniti, žoga roma v kot, ali brez nevarnosti. V 37. min pade odločitev. Erber tn Vovk se krasno prebijeta skozi obrambo, Erber je na strelu ln ga v tem Milutin robato ovira, da pade, kar da sodnika povod za enajstko. Izvede jo Pupo natančno v spodnji levi kot, s čimer je postavljen rezuitat 2:1 za Ljubljano. V drugem polčasu je igra do končnega piska napeta, borbena in poteka v forsiranem tempu. Obe obrambi sta zmerom na mesta, in čeprav nastajajo zrele situacije pred obema goloma, ne moreta napadalni vrsti prisiliti nasprotnikove obrambe, da bi klonila. Sodil je g. Višnjie iz Zagreba namestil delegiranega Mlinariča, ki mn nemara ne prijajo ljubljanska tla. G. ViSnJlč Je sodil v glavnem dobro in točno; hujša pa Je bfla napaka v 17. min. drugega polčasa, ko ni izključil Culiča zaradi dejanskega napada na Rataja. V predtekmi Je rezerva Ljubljane zmagala nad Grafiko s 5:0 (3:0). BSK : Jedinstvo 4:0 (X: o) Beograd, 15. avg. Na igrišču Jugoslavije sta bili včeraj pred približno 8000 gledalci dve ligaški tekmi, ki sta prinesli zasluženi zmagi favoritoma BSK in Jugoslaviji. V prvi tekmi je BSK pokazal, da se polagoma vrača v nekdanjo formo in je svojega domačega tekmeca kljub precejšnjemu odporu odpravil z razliko štirih golov. Jedinstvo pa v tej igri tudi ni imelo nobene sreče. Do odmora sta bila strelca Glišovič in Vujadinovič, po pavzi pa še Božovič in 2e-čevič. Tekmo je sodil g. Vasa Stefanovič — v redu. Jugoslavija : Bask 1: o (0:0) Drugi beograjsk par — Jugoslavija in Bask — je dal ostro in nezanimivo borbo, v kateri je nazadnje zmagalo boljše moštvo rdečih. Ce bi bil napad bolj priseben, bi bila razlika lahko večja. Bask očitno še ni v formi, ki bi mu v teh tekmah obetala kaj prida uspehov. Edini gol te tekme je padel v 37. min. drugega polčasa po Petroviču, v edinem delu igre, ko je bilo nekaj nevarnih situacij in tudi precej razburjenja Tekmo je sodil g. Gligorijevič — zadovoljivo. Hašk: Slavija (S) Z: 1 (2: o) Zagreb, 15. avg. Brez posebnega zanimanja nogometne publike je bila včeraj tukaj odigrana tekma za točke v ligi med državnim prvakom Hašlrom in sarajevsko Slavijo. Hašku se je poznalo, da še ni v polnem zaletu in je to tekmo odločil zase bolj po naključju kakor po zaslugi. Sicer pa velja enako tudi za Slavijo, ki je imela prav tako nekatera mesta zasedena prav slabo. Hašk si je že do odmora zasigural naskok dveh golov po Kociču (v 24. min.) in Kacijanu (v 40. min.), po odmoru pa je nato Rajlič zabil častni gol za Sarajevčane. Tekmo je sodil g. Bilač iz Splita — pod kritiko. Gradjanski (Z) : Slavija (V) 4:2 (2:o) Varaždin, 15. avg. Tudi za drugo tekmo domačega ligaša na lastnih tleh je vladalo veliko zanimanje. Gradjanski je nastopil kompleten in je najlepše zaigral njegov napad, pa tudi Ci-mermančič med krilci je bil v veliki formi. Slavija ni bila slab nasprotnik in je v prvi polovici drugega polčasa celo izravnala rezultat. Pozneje so se »purgerji« zagnali še enkrat in res jim je uspelo, zvišati razliko spet za dva gola. Po igri v celoti so zmago zaslužili. Gole sta zabila do polovice igre Lešnik in Wolfl, pozneje pa spet Lešnik. — * m lil (**•) Izid včerajSnje Wga6he tekme med do-matiiri Gradjanskizn ki ftiarto iz Zemma je bil velik neuspeh za domača. Vae njihove vrste so bile izven forme, najbolj pa napad, ki ni znal realizirati nobene ie tako dobre pozicije. Značilno je, da je Gradjanski svojo točko s te tekme reSl z enajstmetrovko, ki jo je precej problematično prisodil slabi sodnik g. Nenadovifc. v Ljubljani Korotan t Grun-Weias S : 0 (2 rO) Bel jafianri so gostovali prvi dan prod Ko-Dotancem s Dolenjske ceste in zankneno podlegli gostiteljem. V preslabotni igsi niso moqli proti boljše razpoloženem Kocotau-cem zabita niti častnega ugodit ka. Sodil je g. Mehie dobro. Jadran : Grttn-Wetss 5:3 (111> V igri drugega dne gostje tudi niso mogC pokazati nič posebnega. Do polčasa so da£ še v enolični igri nekaj odpora, potem pa eo se samo še branita", tako da je Jadran mogel izkoristiti vsako priliko, ki se ma je nudila za realizacijo. Tako je nastal končni rezultat, ki dovolj točno prikazuje potek tekme. Sodil je g. Vrhovnik dobro. Mars : Jugoslavija 11 : 3 (6 :1) Celjani niso mogli prenesti trajni Mat. sov pritisk in so morali dopustita igro ma č* ke z miško. Videti je, da se Marsovci temeljito pripravljajo na prvenstveno borbo, uspeh te priprave je gornji leaultai, ki je po poteku igre popolnoma realen. Zelo dobro je t Ha razpoložena napadalna vrsta, ki je v Dobrletu nalla zelo agilno mož. Sam je dal štiri gole, ostale eo zabili: gon dva, Drobež dva, Podgajšek dva, Pie-ško enega. Sodil je g. Dorčee preoetj po* vršno. Sarajevska Slavija v Celju Slavija (S) : SK Celje 5:0 (0:0) Celje. 15. avgusta. Danes je na tukajšnji Glažiji gostovalo ligaško moštvo sarajevske Slavije v prijateljski tekmi proti domačemu SK Celju. Obisk prireditve je bil zelo velik in je bilo na igrišču nad 1000 gledalcev. Sarajevski ligaši so zmagali zasluženo, vendar je rezultat izražen nekoliko previsoko. Gostje so nastopili z izenačeno enajstorico, ki je pokazala veliko tehnično znanje in pred-vedla prav lep nogomet. Celjani so tokrat prijetno presenetili ter zaigrali smiselno in z veliko voljo in elanom. Do odmora je bila igra izenačena, toda nobeno moštvo po zaslugi obeh obramb ni moglo do zgoditka- V tekmi se je odlično i7kaw>l mladi celjski vratar Bernard. Po odmoru je ostala slika približno 25 minut nespremenjena, potem pa so Celjani močno popustili in sedaj šele je Slaviji uspelo, da je zabila svojih pet golov. Prvi gol je zabil Djurovič iz kota v 27. min., pet minut nato pa Je Djajič povišal na 2 : 0. V 37 .min. je Salipur iz soloakcije dosegel 3 : 0. V 40. min. je sodnik prisodil enajstmetrovko, ki pa jo je celjski vratar držal, toda tri minute pozneje je Celjane zadela enaka kazen in topot je Marjanovič povišal na 4 : 0. V predzadnji minuti je SkerI poslal žogo v lastno mrežo in postavil končni rezultat 5 : 0. Igra je bila zelo živahna in je nudila res lep športni užitek. Tekmo je sodil g. Veble objektivno, bil pa je za Celjane prestrog, za goste pa preveč prizanesljiv. V predtekmi je mladina Celja premagala; mladino Olimpa s 6 : 3 (3 : 1). še ena Slavija v Mariboru Slavija (O) : Železničar 4:1 (2:1), Konec tridnevne dirke Včeraj se je v Zagrebu končala dirka okoli Hrvatske in Slovenije, v kateri je T skupni oceni zmagal Davidovič — Vsi Slovenci so odstopili je protest zavrnila in tako je šlo na zadnje progo samo 11 vozačev, 9 abstinentov pa je odpeljalo 100 m za njimi izven konkurence. Na cilj v Zagreb, kjer se je zbralo okoli 7000 ljudi, so prvi prispeli abstinenti, med njimi Ljubljančan Abulnar, precej za njimi pa šele vozači v konkurenci z Davi-dovičem kot prvim. Končni placement za dirko je bil naslednji: 1. Davidovič (Železničar, Zagreb) 19:26:49, 2. Penčev (Orao, Zagreb) 19:46:36, 3. Mihelčič (K ari ovac) 20:02:15. Tone Cerer — Maribor, 14. avgusta Včerajšnja druga etapa kolesarske dirke okoli Hrvatske in Slovenije je vodila iz Ljubljane preko Celja (z vmesnim ciljem) do Maribora, kjer je bii drugi vmesni cilj, an odtod do Varaždine. Dirka od Ljubljane do Celja je potekala brez posebnih dogodkov in so se dirkači šele na trojanskem klancu razcepili v več skupin, izmed katerih je prva s 6 dirkači s Prosendkom na čelu m našima udeležen oema Zerjalom in Podmiilščakom vodila skoraj do cilja. V Celju je bil nazadnje prvi Pokupec iz Zagre* ba. . V drugi poletapi včerajšnjega dneva iz Celja do Maribora je nesreča zadela sigurnega favorita in državnega prvaka Prose-nika, ki se je blizu Slovenske Bistrice zadel v avtobus in precej nevarno padel, tako da so ga morali prepeljati v mariborsko bolnico, od koder ga bodo jutri odpremili v Zagreb. Tudi v Maribor je prispela na cilj skupina 14 vozačev in je bil tudi tam« kaj Zagrebčan Pokupec najboljši v finishu. Tretja polertapa tega dneva je vodila od Maribora do Varaždina m je potekla včeraj od 15. do 17. ure. Na cdlj v Varaždinu je v krasnem finishu privozila skupina treh: Pokupca, Davidoviča in Lavriha, tik za nj'mi pa še pet naslednjih, med katerimi je bil tudi naš Zerjal. V skupnem placemenfcu je po odstopu Prosenika do Varaždina dosegel najboljši čas član Bate iz Borova Erdelji z 12:57:55, naslednja mesta pa so zavzeli: Penčev 13:01:02, Lavrih 13:01:06, Zerjal 13:03:46. Do desetega mesta med 23 dirkači, ki so še prispeli v Varaždin, ni bik) nobenega Slovenca več Zagreto, 15 avgusta Danes se je končala z etapo od Varaždina do Zagreba z vmesnim ciljem v B je lova ru tridnevna kolesarska dirka. Na cilju v Bjelovaru, kamor Je odšlo na progo Se 20 dirkačev, Je bil prvi vozač železničarja Davidovič, ki je daleč pustil za seboj vse ostale tekmovalce. Naslednja me sta so zasedli Lavrih, Gartner (LJublJan ca), Zerjal (Edinstvo) L t. d. V Bjelovaru je M start za zadnjo pr etapo danes ob 13. Na startu se ni javi 9 dirkačev, med njimi vsi Slovenci, dalj Lavrih in Pokupec in še nekateri, ker sc vložili protest, češ da je Davidoviča na prejšnji pragi vlekel avtomobil. Komisija tretji v Evropi V soboto se je končalo tekmovanje za plavalno prvenstvo Evrope. Kot zaključne točke so bili na sporedu še finali na 1500 m prosto in na 200 m prsno, razen tega pa so izvedli zadnje skoke še skakalci » stolpa. V finalu na 1500 m prosto je bfl vrstni red na cilju: L Borg (švedska) 19:56.6, 2. Lelvers (Angi.) 19:57.7, 3. Arendt (Nem.) 20:12.6, 4. Grof (Madž.) 20*16.2. V finalu na 200 m prsno so se plasirali: 1. Balke (Nem.) 2:45.6, 2. Sietas (Nem.) 2:45.9, S. Cerer Tone (Jugoslavija) 2:47.6! 4. Angyel (Madž.) 2:51.6. V skokih s stolpa je bil končni plasman naslednji: 1. Weiss (Nem.) 124.67, 2. Ki-tzig (Nem.) 121.53, 3. Hidvegy (Madž.), 107.72, 4. Cozzi (Ital.) 105.80 točke. V waterpolu so bili doseženi še nactednji izidi: Holandska : Francija 2:2, Madžarska : Anglija 8:1. Darilo madžarskega regenta HorthyJa aa najboljše evropsko moštvo v waterpotn je prejela Madžarska. Evropski pokal Je osvojila Nemčija, poseben pokal aa najboljfo damsko ekipo je dobila Holandska. V plavanju se je zvrstilo prvih fteat držav po naslednjem redu: 1. Nemčija MS, Madžarska 59, Anglija 44, Holandska M, švedska 26 in Francija 22 točk. Vse ostale 'ržave ae mogle zbrati le pod 20 točk. enU Poljska : Jugoslavija 6 s* ivstralija : Japonska 31* »JUTRO«, ponedeljska fafetjft 4- Torek, 16. VUL 1938. Angleški gostje v Sloveniji Navdušeni nad lepoto naših planin Ljubljana. 15. avgusta. Nekako pred desetimi leti je taborila v Jugoslaviji angleška skupina Camping Club of Great Britain. Taborili so v Ceti-ttju in Dubrovniku ter zaključili svoj •hišk v naši državi a tridnevnim izletom v Bohinj. Bilo pa je prezgodaj, kajti v času okrog prvega junija so bile planine še globoko zasnežene in prišli so lahko samo do koče pri Sedmerih jezerih in na Črno prst. Vendar jim je že takrat zelo ugajalo pri nas, in ko so se letos udeležili mednarodnega taborjenja v Stresi ob Lagu Maggioru, so se spet domislili Slovenije. Kljub hudi vročini so šli na pot in dospeli 6. t. m. čisto izčrpani v Bohinj, kjer jim je Slovensko planinsko društvo priskrbelo taborišče poleg hotela »Zlato-roga«. Vzlic utrujenosti po potovanju pa se je že naslednjega dne povzpela skupina petindvajsetih turistov do kcče pri Sedmerih jezerih. štirinajst se jih je pod vodstvom vnete propagatorice naših planin, zaslužne gospe Cop landove odpravilo na naskok na Triglav, med tem ko se je druga skupina odpravila k Savici in na Dom na Komni. Triglavska skupina je prespala noč v Aleksandrovem domu, nato pa so krenili preko vrha po Tominško- vi poti mimo Aljaž vega doma v Mojstrano in odtod nazaj v Bohinj. Dvajsat minut pred Aljaževim domom jih je sicer namočilo, kar pa jim ni kvarilo dobre volje. Dež jim je podvojil tek in spoznali so, kako urne in pripravne so naš- oskrbnice, kadar je treba posušiti do kožs premočenega turista. V torek so šli taborit pod Stol, in sicer so se u«tav'li nad Žirovnico poleg Mežkovega kopališča. Tu so se seznanili tudi z našimi skavti, ki so taborili v bližini. Kajpak so potrdili svoje prijateljstvo z obiskom ob tabornem ognju, kjer so se glasile vesele slovenske in angleške pesmi. Sredo so odmerili Bledu, ki so ga obiskali delno peš delno z vlakom, avtobusom in taksijem. Pešci so se na poti pod vodstvom prijaznega domačina ustav ljali v slovenskih vaseh, kjer so se dobro okrepčali v naših skromnih, toda dobrih gostilnah. Dva sta splezala na Stol in se rajši razgledala |;o KaravanKah. Ostala skupina je na Bledu za,vila v kavarno Toplice in si ogledala tamkajšnje mednarodno vrvenje; seveda je obiskala tudi otok in se ckopala v jezeru. Zelo žal jim je bilo, da je čas tako naglo minil in da so morali zapustiti prijazno Žirovnico. V Ljubljani so obedovali pri Slamiču in nato odpotovali v Kamniško Bistrico, kjer so bili gostje SPD. Večina je cstala okrog doma pri izviru Bistrice. Profesorica gdč. Warrenova pa se je z dvema tovarišema odpravila na Grintovee. Ona je edina premagala v petih dneh vse tri najvišje slovenske vrhove: Triglav, Stol in Grintavec. Kljub nestalnemu vremenu so vedno prišli ob pravem času pod streho. Samo Triglava-ni so bili, kakor smo že omenili, deležni deževnega blagoslova. Majhna skupina se je pod vodstvom gospe Copelandove že napotila na Kamniško sedlo, da si vsaj površno ogleda Kamniški gorski masiv. V petek so se angleški turisti vrnili v Ljubljano, kjer so poslednje ure prijetno prebili pri Slamiču in v nebotičniku, dokler se niso preko Trsta odpeljali v domovino. Svojo zahvalo izrekajo predvsem Slovenskemu planinskemu društvu, ki jih je tako gostoljubno sprejelo in skrbelo zanje, oskrbnikom in oskrbnicam v kočah in hotelirjem v »Zlatorogu« in Žirovnici. Iz Slovenije sQ odšli navdušeni nad lepoto naših krajev m sklenili so, da bodo ves prihodnji dopust prebili v naših prekrasnih planinah. BORBA PROTI DIKTATORJEM AMERIŠKEGA PODZEMLJA Zločini in kazen v velikem napetem filmu Premiera — Kino Matica Ob 16., 19.15 in 21.15 uri ! GOSPODAR PODZEMLJA Neurje z nalivom med kamniško tombolo Med nevihto je strela zažgala velik kozolec — Zaradi neurja v nedeljo se je tombola izvršila včeraj 1 Kamnik, 15. avgusta. Za nedeljo popoldne je agilno kamniško Obrtno društvo organiziralo veliko tombolo z dragocenimi dobitki. Za glavno tombolo je bilo 4500 din vredno motorno kolo, potem moško in žensko kolo, kuhinjska oprava, več parov čevljev in nad 100 lepih dobitkov za kvaterne in činkvi-ne. V kamniški mestni park se je zgrnila velika množica lovcev na srečo, ki eo nestrpno pričakovali začetka tombole. Že pred pričetkcm pa se je ^ samotnega oblaka, ki je priplaval izza Starega gradu, vlila velika ploha. K sreči je trajala samo nekaj minut, tako da so ljudje z veliko vero v svojo srečno zvezdo ostali kar v parku in čakali na prvo številko. Prav ko je predsednik Obrtnega društva g. Ernest škof hotel povzdigniti svoj glas in naznaniti pričetek, se je vlila nova plcha, ki se je polagoma izprcmenila v pravo neurje z bliskom in gromom. Tri tisoč ljudi je naenkrat stalo do gležnjev v vodi, ki je kar drla čez mestni park. Ljudje so se razb žali na vse strani in čakali konca neurja, ki je bilo omejeno samo na ozek pas nad Kamnikom in Pod-gorjami. Nad Tuhinjsko dolino in nad Tu. njicami je bilo v tem času vedro nebo, nad Kamnikom pa je treskalo in pokalo. Kaj takega človek ne doživi zlepa, tudi v takem poletju ne, kakor je letošnje, ko eo plohe kar na dnevnem redu. Seveda je bilo tombole in razpoloženja za njo takoj konec in ljudje so se morali danes š« enkrat zbrati okrog kolesa sreče. Dan s je šlo vse po sreči in vreme to pot Kamni-čanov ni pustilo na cedilu. Med včerajšnjim nalivam je naenkrat med Kamničani počil glas: »V Podgorju gori!« Ogenj je bil res precej velik, vendar pa požar ni bil nevaren. Strela je udarila v kozolec posestnika Franca Vi-dica. Vsa sreča, da so iz kozolca pred nekaj dnevi odpeljali žito v mlatilnico. Tako je pogorelo samo l.seno ogrodje. Niti naliv ni mogel pogasiti ognja, pač pa je preprečil nevarnost, da hi se rdeči petelin preselil v sosednje kozolce, ki so še založeni z žitom, štiri okna kozolca so pogorela do tal. škoda je krita z zavarovalnino. Posestnik France Vidic še leži v Leonišču, ker je, kakor znano dobil po znani avtomobilski nesreči na Brezjah hude poškodbe po glavi. Njegovo stanje se je že precej izboljšalo in bo kmalu popolnoma okreval Mariborska kronika Maribor, 15. avgusta. Maribor je bil - ves v prazničnem razpoloženju in živahnem vrvenju. Po ulicah je bilo videti polno tujcev, ki so prispeli k zaključku Mariborskega tedna. Avtobusi so bili vsi zasedeni. Po Mariborskem tednu je valovala nepregledna množica, skozi katero n: bilo lahko utreti si pot. Razen tega pa so bile razne druge prireditve, med drugim sestanek naprednega starešinstva, proslava zlatega jubileja Združ.nja brivcev, frizerjev in porodnih strck v Mariboru in slavje zlatega jubileja organizacije naših mesarjev in prekajevalcev, združ n z današnjo skupščino mesarjev iz vse dravske banovine. Posebnih drugih dogodkov ni bilo, če izvzamemo snočnje manifestacije po mestu. Pcvorka j« kirenila skozi središče mesta in vzklikala Jugoslaviji Zlati jubilej mariborskih brivcev Včeraj so proslavljali mariborski brivci, združeni v Združenju brivcev, frizerjev in sorodnih strok, zlati jubilej -svoje stanovske organizacije, ki se mnogo briga za interese svojega članstva. Jubilejni občni zbor je vodil zaslužni predsednik g. Novak, ki je v uvodu prisrčno pozdravil vse navzoče, zlasti posamezne delegate iz Ljubljane in Celja. Mestni svet je zasto- pal na jubilejnem zboru mestni avetnik Sluga, obrtno oblast pa mestni obrtni referent dr. Senkovič. 75 članov združenja, ki Sq že 10 let disciplinirani člani, je prejelo ob tej priliki čedne diplome. Izčrpno poročilo Združenja brivcev, frizerjev in sorodnih strok je podala tajnica Fettichova. Iz poročila povzemamo; Leta 1887. je bilo pri Tscbeligiju prvo ustanovitveno zborovanje mariborskih brivcev. Vseh brivcev je bilo tedaj v Mariboru, ki je štel 16 000 prebivalcev, 11. Prvi damski frizer je bil Dunajčan Karel Dumler. Leta 1897 je bila ustanovljena strokovna šola v spodnjih prostorih muzeja. Dne 6. julija 1. 1920. je bil izvoljen na občnem zboru za načelnika Boštjan Ul-čar, ki je 22. avgusta 1. 1921. odložil častno mesto. Dne 22. avgusta 1. 1921 je bil nanovo izvoljen za načelnika Karel Kožuh, ki je zavzemal to funkcijo do 15. septembra 1. 1932. Do leta 1921. ni bilo v Mariboru rednih damskofrize.rskih va-jenk, ampak so s« sprejemale tečajnice proti visoki učni nagradi. Po izvolitvi g. Frana Novaka za predsednika 3. aprila 1. 1933. se je pričelo obnovljeno delovanje, uredile so se poslovne knjige, opremila se j^ pisarna. Dne 6. maja L 1936. ge je na željo Celjanov izvršila izločitev Celjanov iz mariborskega združenja. Združenje šteje danes 155 članov, in sicer v Mariboru 68, v okolici 18. v ostalih krajih 69. Ta kronika, od 1. 1888. do 1. 1932 kaže, da je združenje polagoma in stalno napredovalo v prid članstvu. Na jubilejnem občnem zboru, ki se je vršil pri Meranu, so sklenili, da se zbriše zaostala članarina do vštetega 1. 1937, skupno okoli 30.000 din. Jubilejni zbor so pozdravili g. Sluga za mestno občino, dr. Senkovič in ljubljanski zastopnik. Gospod Boštjan Ulčar je izročil predsedniku šopek rož. 50 letnica mesarske organizacije V proslavitev 501etnice obstoja in delovanja mariborske organizacije mesarjev in klobasičarskih mcjstrov je bila snoči pri Gambrinu jubilejna skupščina združenja. Slavnostni zbor je vodil predsednik g. J mej Fidler, ki je pozdravil vse navzočne, zlasti pa podžupana žebota, mestnega obrtnega ref renta dr. Senko. viča, zastopnika hrvatske organizacije dr. Deaka, zveznega predsednika Jakoba Dimnica in zadružnega revizorja Kastel-ca iz Ljubljane. Sledilo je čitanje izčrpne kronike o plodnem delovanju stanovske organizacije mariborskih mesarjev in prekajevalcev. Nato je bila svečana izvolitev zveznega predsednika Jakoba Dimnika za častnega člana mariborskega združenja, kar so vsi navzočni sprejeli s toplim aplavzom. Na dnevnem redu jubilejnega zbora je bila tudi razdelitev diplom 20 zaslužnim članom. Diplome so dobili: Oton Polegeg, Josip Kirbiš, Franc Hohnec, Roman Brez-očnik, Anton Tavčar, Jernej Fidler, Blaž Gselman, Blaž SerdinJ.k, Štefan Pave-šič, Rudolf Solak, Franc Filipič, Jurij Schrott, Ivan Merkl, Matija Holc, Vinko Pernat, Josip Draž, Ivan Bomba k, Friderik Wutte in Jakob Dimnik. Zbor mesarjev dravske banovine V Gambrinovi dvorani je bil danes jubilejni občni zbor Zveze združenj mesarskih obrtnikov za dravsko banovino. Zborovanje je bilo zelo dobro obiskano. Navzočni so bili delegati iz vse banovine, prišli pa so na zborovanje tudi zastopniki sorodnih ort gimizacij iz drugih pokrajin. Zbornico za TOI je zastopal podpredsednik g. Ogrin. Tudi Zveza hrvatskih mesarskih obrtnikov je poslala svojega delegata. Poročilo o delovanju zveze je podal g. Ivan Žan iz Ljubljane. Po tajniškem poročilu se je razvila živahna debata, v kateri pa so vsi odborniki odobravali delo zveze in vzpodbujali k nadaljnjemu složnemu deviu za zaščito stanovskih koristi. Po poročilu, ki ga je podal v imenu nadzornega odbora g. Miroslav Urbas iz Ljubljane, je bila odboru soglasno izrečena razre^mca. Članarina je bila na novo določena na 10 din. Pri nadomestnih volitvah so bili izvolje* ni za podpredsednika g. Matevž Hafner iz Škofje Loke. za odbornika g. Vinko Grčar iz Moribora. za člana nadzornega odbora gg. Miroslav Urbas iz Ljubljane, Štefan Babičič iz Celja in Fran Keber iz Maribora. Občni zbor je nato obravnaval razna pereča stanovska vprašanja, o katerih bo sestavljena obš'rna spomenica in izročena pristojnim činiteljem. Tombola Jadranske straže Ob ogromnem zanimanju občinstva je bila danes popoldne na Trgu svobode dobrodelna tombola mariborske Jadranske Spomnite se pozabljene slovenske Kočevske! Naše časopisje, na čelu mu »Jutro«, je že nekajkrat vabilo slovenske turiste, da napravijo izlet v pozabljeno slovensko Kočevsko, ki s svojimi skritimi krasotami prav nič ne zaostaja za ostalimi predeli naše ožje slovenske domovine. Premnogo je bilo vzrokov, da se do zadnjih let nismo posebno zanimali za ta skriti kos naše zemlje, ter smo ga vse preveč puščali v ne-mar, tako da je tuji rod, ki je v manjšini naseljen na tem predelu, polagoma postajal gospodovalnejši. Vsa leta po svetovni vojni smo pozabljali, da živijo tam doli onkraj Rinže in Fridrihštajna tudi naš rod, naša beseda, naša pesem. Vedeli smo, da živijo tam naši ljudje, a ko je zašel kakšen naš človek kot bela vrana na Kočevsko, ni slišal naše besede, le tuja govorica mu je udarila v uho. Tako je bilo še nedavno. Ko pa je pred leti naša oblast dala našemu trpečemu rodu svojega učitelja, odprla slovenske šole, sta naša beseda in pesem, ki sta bili ves čas svobodne Jugoslavije zaničevani od tujega rodu, svobodno zadoneli. Naš rod vstaja in se dviga zavestno v novo svobodno življenje. Doba narodnih čitalnic se je že začela in številna narodna, prosvetna in narodno-obrambna društva pridno zbirajo naš rod ter ga vzgajajo v jugosloven-skem državnem duhu. Zlasti sta marljivo na delu Družba sv. Cirila in Metoda s svojimi številnimi podružnicami in Sokol, ki ima tudi po raznih krajih slovenske Kočevske svoja žarišča narodne in nacionalne jugoslovenske vzgoje. Obema pa so priskočile na pomoč tudi naše nacionalne dijaške organizacije v Ljubljani, na čelu jim »Jugoslavija«, ki so vse čule naš poziv, klic budeče se slovenske Kočevske, ter začele delovati med slovenskimi Kočevarji z besedo, pesmijo, filmom in našo knjigo. S številnimi izleti in taborjenji je naša slovenska omladina prva pokazala pot in kako je treba ljubiti svoj rod, ki živi na zemlji v suženjstvu duha pod vplivom tuje manjšine. Mnogo pa je tu še dela, da bo tudi naša slovenska Kočevska postala znana slehernemu rojaku. »Jutro« je že večkrat opisalo našo Kočevsko ter očrtalo našim turistom primerne izlete, na katerih bi spoznali življenje našega rodu in vse skrite krasote. Zdaj, ko vozi prav iz Ljubljane skozi Kočevje proti Sušaku dnevno celo dvakrat avtobus »Jadran« in do Kočevja vlak, ni »vire, da se ne bi dalo priti onkraj Fridrihštajna v našo Kočevsko, ki nudi našim turistom še neznane krasote in izlete. Podružnica Slovenskega planinskega društva v Ribnici je sicer že začela delati markacije. Piscu teh vrstic je dobro znana propaganda, ki so jo v večji meri vršili in jo še vrše Kočevarji med tujci za poset teh krajev v Jugoslaviji. Sam je imel v roki v tujem jeziku tiskan prospekt, v katerem vabijo tujce na poset njihovih krajev v Jugoslaviji, dasi so ti kraji slovenski. In niso bili zastonj vsi ti izdatki. Tujci so prihajali na obisk vsako leto in še prihajajo. V avgustu in septembru je še dovolj časa, da prihitite v te kraje za nekaj dni. Na kratko nekaj načrtov: Iz Ribnice peš skozi Dolenjo vas, Grča-rice, Gotenico, Kočevsko Reko, Borovec, Brigo in Banjoloko (tura za dober dan), odtod pa zvečer z avtobusom proti Kočevju in Ljubljani. Nad Borovcem se vzpnete na Krempo in Krokarja, odkoder imate krasen razgled po Kočevski in na drugo stran proti Kolpi in Brodu. Priporočljiva je tudi tale pot: z avtobusom do Štalcariev, ali bolje do Banjaloke, odtod skok v Kostel nad Kolpo (star grad z zanimivo okolico in kraškimi kapniškimi jamami) in potem nazaj proti Brigi, na Borovec, vzpon na Krempo in Krokarja in naprej skozi Kočevsko Reko v Stalcar-je, kjer sedete na večerni sušaški avtobus. Lepi so pa tudi izleti iz Kočevja proti Staremu logu, na Koprivnik, Črni potok, Mo-zelj, Zdihovo. Vsi ti izleti so ali poldnevni ali celodnevni. V nedeljo 21. t. m. bo v Kočevju veliko sokolsko slavje: 30 letnica Sokola. Obiščite to slovesnost, potem pa jo mahnite za nekaj dni preko Fridrihštajna v Kočevsko Švico in v naš Kostel. Zadovoljni boste z izletom v te lepe kraje slovenske Kočevske. — ar. straže. Navzočnih je bilo okoli 8.000 ljudi, 'ki so željno čakaii, komu se bo nasmehni« la sreča. Glavni dobitek, lep avtomobil, znamke Opel-Cadet, je sreča naklonila delavki Razaliji Šterovi, zaposljeni pri opekarni v Racah. Motorno kolo je zadela Kri« sta Satlerjeva iz Maribora moderno spalnico bo odpeljal Rihard Miler v Ponikve, štiricevni radijski aparat je dobil železničar Franc Širca iz Maribora, lepo klavirsko harmoniko je zadel Stanislav Benko, delavec iz Maribora, na moških kolesih sta se odpeljala Ivan Vidovič iz Radvanja in Jo« sip Matjaž iz Studencev, žensko kolo jc dobila Ana Pešlova iz Fale, lep servis Fran Bed nar ček iz Počehove balo platna pa Fran Jiček iz Limbuša. Razen tega je bilo razdeljenih še več sto drugih manjših dobitkov. Rekord v zaporih Naš sta ros lavni »hotel Graf« že dolgo ne pomni tako izdatne frekvence kakor v noči od nedelje na ponedeljek ko se je znašlo v Grafovih apartmajih nič manj kakor 37 čvrsto raslih mladeničev. Specialisti na ure V zadnjem času so ae pojavili v Mariboru posebni specialisti v tatvini ur, o čemer smo že poročali. Zdaj so postali žrtev takšnih sp cialistov upokojeni železničar Franc Ferk, stanujoč v Kejžarjevi ulici 6, ki trpi radi tega škodo 6000 din. Zmanjkala mu je namreč zlata ura z zlato verižico. Pekovskemu pomočniku Francu Anžer- ju pa je zmanjkala ura iz stanovanja v Taborski ulici 16. Krojaški pomočnik Martin Bošnjak je našel ženskQ zapestno uro, ki jo je izročil policiji. Neki doslej neznani tat pa je izmaknil posestniku Mihaelu Ivanuši iz šalovcev denarnico z okoli 500 din gotovine. Albanija omejuje srednješolski pouk Novi albanski prosvetni minister Abdu-rahman Dibra je odredil obsežno reorganizacijo srednj8Šolskega pouka. Po tej odredbi bodo imeli z novim šolskim letom v Albaniji samo tri srednje šole, in sicer v Tirani. v Skadru in Korči. Štipendije za štu-diranje v inozemstvu je minister radikalno omejil. V srednje šole bodo sprejeli le učence, ki bodo prej položili siprejemnii izpit in ki morejo plačati preccj visoko uč-nino. Do teh ukrepov je prišlo zavoljo tega, ker je brezposelnost inteligence čedalje bolj naraščala. Namesto običajnih srednjih šol bodo v Albaniji za strokovno izobrazbo mladine osnovali nove poljedelske* obrtne in trgovske šole. KA-LE-FLUID (fiziološki ekstrakt iz životvorne žleze krepke in zdrave živali) — Prodaja se v vseh lekarnah. — Podrobnejšo literaturo brezplačno zahtevati: Beograd, Masarykova 9, Miloš Markovič. — F.eg. br. 5300/32 MALI OULAil Beseda 1 Din. davek 3 Din; za Šifro ali daja nje naslova S Din Naj manjši znesek 17 Om Letoviščarski kraj Vuhred leit ob Dravi pod lepo iz->:no točko Pohorja. Dnevna oskrba din 30. 19205-38 Službo dobi Kon toristi jjt za srbohrvatsko in nemško korespondenco, išče tovarna v Mariboru z nastopom tako* ali 1. septembra. Zahteva se večletna praksa v pisarni. perfektno znanje srbohrvat jez.ka in nemške ter po možnosti tudi sr-bohrvatske stenografije. — Ročno pisane ponudbe z zahtevo plače, po možnosti s prilogo slike poslati pod šifro »Sposobna sila 1938« na Publicitas, Zagreb, Ili-ca 9. 18988-1 Vzgojiteljico — učiteljico z perfektnim znanjem nemškega, eventuelno francoskega jezika, muzikaliČno z dobrim obnašanjem za popoldan iščem. Pon. na osi. odd. Jutra pod šifro: »Nastop 1. septembra«. 18721-1 Več čevljarskih pomočnikov sprejmem takoj za zbita dela. Jager Anton, Celje, Ostrožno 79. 19191-1 Službe išče Absolventka trg. tečaja z malo maturo stara 19 let želi primerne zapo slltve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mariji va 18« 18818 2 Trgovski pomočnik z večletno prakso v manu-fakturi, špeceriii, galanteriji, perilu, išče takoj službo. Ponudbe na podružnico Jutra Celje pod »Dobra spričevala«. 19200-2 Prodam Peresno kladivi št. 1 (Ajaks, Blattfeder-hammer) ter en plato voz na vzmeteh, ugodno naprodaj. A. Petkovšek, Dol. Logatec. 18987-6 Avto, moto Avtomobile tovorne, osebne to a v tobuse dobro ohranje ne, vseh jakostl kupite najceneje pri O. Žužek — Krupp zastopstvo. LJubljana. Tavčarjeva 11 19057-10 Kolesa Kolesa Pri nakupu novega ko-lesa si oglejte našo zalogo v Novi trgovini na Tyrševi cesti 36. Prvovrstna kvaliteta, nirke cene. 18747-11 Pohištvo Spalnico in psiho za eno osebo in kuhinjsko kredenco, poceni prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19121-12 Beseda 1 Din. davek 3 Din: za šifro ali daja nie naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din Gostilna Narodni dom v Celju se odda v naiem. Prošnje n: Ceisko posojilnico d. d. v C*lju do 30. avgusta 1938 18779-17 777" Beseda i Din. davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din Naj manjši znesek 17 Din. Osamljena nepokvarjena lepa gospodična. 40 let. z krasnim značajem, se želi dopisovati radi ženltve Pon. na ogl. odd Jutra pod »Idealna soproga«. 18758 24 Dragocenosti Vsakovrstno zlato Kupuje po najvišjih cenah ČERNE — juvelir. !u bi Jana VVoLfova ui Avtoprevozniku oddam vožnjo večje količine drv. Ponudbe tv. če-bin, Ljubljana, Wolfova ulica 3-1. 19028-37 Od Vas je odvisno, da iinate obleko vedno kot novo zato Jo pustite redno kemično čistiti ali barvati v tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-6 Pntoica — Sverlolikaimca Din 60.— znaša mesečno odplačevanje za znameniti orig. »ARDA« otroški voziček. - Brezplačen katalog z največjo izbero v državi in zajamčeno najnižjimi cenami, ker jih kupite naravnost od izdelovalca. — Prevoz do vas plačamo mi. »ARDA« - Beograd, Palmotičeva 12. -»MINMMNMIMilfe a********* Vajenci (ke) •i: jiiibtbfmn • nftmii ■< ui ■i.■ .ia. Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din Vajenca krepkeg? in tdravega, s primerno šolsko izobrazbo, iz poštene družine, spreime takoj trgovina z mešanim alagom Anton Vodenik, Petrovče pn Celju. 18848-44 Vajenka išče mesto v trgovino z mešanim biagom z o-skrbo v hiši. Imam 2 razreda meščanske šole K&vCič Marija. Ra kek 33. 19044-44 Posest Večje število parcel kompleksov, posestev, go zdov. trgovskih io pa sta novanjskib biš ter vil. ima naprodaj gradbeno strokov oo izobražen posredovalec Kunaver Ludvik Cesta 29 oktobra 6. Tele f od 37-33 Pooblaščen gra diteli in sodni ceniteli z* nasvete brezplačno na ra? polago. 2V2C Dijaške sobe Beseda 1 Din. davek 3 Din; za šifro ali da.1a nje naslova 5 Din Naj manjši znesek 17 Din Dva dijaka nižješolca, spreimem v celotno dobro oskrbo v bližini vseh šol Strogo nad zf.rstvo, pomoč pri učanju. Naslov v vseh poslovalni cah jutra. 18972-22 ' GUM..? - „, Do JI. decembra 1938 i. je v originalni zavitek J. tucata za isto ceno vloženih 13 komadov OLLA, torei 1 KOMAD VEČ. Kupujte samo zavitke pol tucat.ker imate6-letno garancijo in velik prihranek. il a/ovit i d" paccini iz čiicaca. je //vojim /enzacijonalnih pre. ; paratom, povrnul žemi aktiv. no/t in mlado/t. Za Zene od ^o let naprej