TEDNIK
KULTURNO
POLITIČNO
GLASILO
Poštni urad: 9020 Celovec — Verlagspostamt: 9020 Klagenfurt		Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt	p. |),
LETNIK XXII. / ŠTEVILKA 12	CELOVEC, DNE 19. MARCA 1970	CENA 2.50 ŠILINGA
Japonski čudež in „EXPO 70“
Vobče gledano se nahaja človeštvo v letu svetovne razstave v Osaki na Japonskem v ne preveč ugodnem položaju, čeprav tega sami neposredno ne občutimo. Vendar statistika jasno priča: od 3 in pol milijarde ljudi, ki jih danes živi na svetu, je le 35 odstotkov dobro ohranjenih, ostali so ali nedohranjeni ali imajo premalo hrane, tako da ne morejo razcvesti niti fizičnih niti duhovnih talentov. Prebivalstvo Zemlje narašča ta čas za približno sedemdeset milijonov ljudi na leto, akoravno umre za nedohranjenostjo letno po vsej priliki 40 milijonov ljudi.
Zadnje čase se zmerom pogosteje govori o Japonski in njenem »čudežu«. »Gospodarski čudež«, ki ga doživlja Japonska, je nekaj več od tako imenovanega nemškega ali italijanskega »čudeža«, o katerih se je govorilo pred leti in spet lani. Japonska predstavlja primer, ki nekatere navdušuje, druge zaskrbljuje, bolj redki pa so tisti, ki poznajo podrobnosti tega »čudeža«, ki v marsičem sovpada s posebnimi razmerami na Japonskem, z veliko žrtvijo, ki se zahteva od poprečnega Japonca, in z izredno velikimi investicijami ameriškega kapitala v tej deželi, kjer je delovna sila sorazmerno zelo cenena.
Vse to se odraža v letošnji svetovni razstavi v Osaki. »EXPO 70« je svetovna razstava industrijskih dežel, med katerimi je pri vrhu sama prirediteljica Japonska, ki je po površini manjša od Francije, in ima le 32 odstotkov obdelovalne površine, s 54 delujočimi ognjeniki in več kot 7000 potresov letno, ki je bila popolnoma premagana v drugi svetovni vojni, ter šteje 100 milijonov prebivalcev, znova poziva svet na boj za oblast in išče tržišča za odkup svojega blaga. Japonska si lahko šteje v čast, da je s svojo svetovno razstavo na azijskih tleh potolkla vse tovrstne rekorde in je zasenčila po kvaliteti in kvantiteti vse dosedanje v 119 letih, odkar prirejajo svetovne razstave.
Pred sto leti se je samurajski vojak boril le z golim mečem. Ni bilo še nobene železnice, nobenega parnega stroja, nobenega parnika. Dandanes je Japonska največja graditeljica ladij, povzpela se je na drugo mesto na svetu v avtomobilski, computer-ski, televizorski, cementni, tekstilni industriji, v proizvodnji jekla pa je prehitela Zahodno Nemčijo.
Do leta 1975 bodo Japonci 56 kilometrov od Tokia zgradili »znanstveno središče«, v katerem bo delalo 160.000 znanstvenikov, tehnikov in znanstvenih asistentov. V treh petletnih načrtih naj bi zgradili med Tokiom in Osaiko ogromna industrijska področja; načrti za to bi stali okoli 43.000 milijard šilingov.
V neposredni bližini svetovne razstave bo kmalu zgrajen stanovanjski blok za 150.000 ljudi, hkrati pa imajo v načrtu še večjega, ki naj bi spravil pod streho pol milijona ljudi.
Danes je že vsak dvajseti meščan 11-mi-lijonskega Tokia študent, 1972 bo 32 odstotkov poklicnih začetnikov akademikov. Za jutrišnji svet načrtujejo japonski arhitekti mesta na morju. Šesttime podzemeljske železnice bodo povezovale posamezne mestne predele. Gostota prebivalstva teh mest bo znašala 90 milijonov ljudi. Pred japonskimi obalami urejajo že danes podredni buldožerji morsko dno; tu bodo potopili velikanske jeklene naprave, na teh Pa zgradili industrijske tovarne, ki naj bi kljubovale vsakemu tajfunu.
To so japonske predpostavke, tako so se Japonci lotili tudi svetovne razstave. Nič ni moglo položaja bolj natančno označiti
Nobenega napada na Kitajsko
Sovjetska vlada je v soboto odločno zavrnila vse govorice o načrtih za napad na ljudsko republiko Kitajsko. Vse to, — tako poroča uradna poročevalska agencija TASS — kar se širi neresničnega v svetu je gola izmišljotina in brez vsake podlage. Protikomunistična propaganda skuša z njimi zavreti sovjetsko-kitajske pogovore, ki sedaj potekajo v Pekingu in s svojim gradivom zaostriti napetost v odnosih med Kitajsko in Sovjetsko zvezo. Sovjetske vojaške enote opravljajo ob rdečekitajskih mejah zgolj svojo običajno službo.
Politika Sovjetske zveze in njene vlade normalizirati sovjetsko-kitajiske odinose, utrjevati sodelovanje, okrepiti prijateljstvo med narodi, se na spremenila. Na to politiko ne bodo vplivale nikakršne izzivalne ukane imperialistične propagande in 'sovražnikov miru ter mednarodnega sodelovanja.
V nasprotju is to izjavo TASS pa v dobro poučenih diplomatskih krogih v Beogradu pravijo, 'da Sovjeti neprenehoma pošiljajo na kitajsko mejo' svoje vojaške enote. Zaradi te množične 'krepitve sovjetske vojske je prišlo v Pekingu do zastoja v sovjetsko-kitajskih razmejitvenih pogajanjih. V teh krogih 'sodijo, da je Kremelj napravil ve-
liko napako, če hoče z vojaškim pritiskom doseči napredek pri pekinških pogajanjih.
Spričo tega položaja je nemogoče, da bi poslala Kitajska isvojo delegacijo v Moskvo na proslavo stoletnice Leninovega rojstva.
Po poročilih z zahoda je Kremelj zanikal tudi govorice o sporu v sovjetski partiji. Vodja tiskovnega oddelka v zunanjem ministrstvu je imenoval te vesti »od 'začetka do konca kot neresnične«. V zadnjem času so v diplomatskih krogih v Beogradu in Pragi govorili, da so člani politbiroja sovjetske partije Suslov, šeljepin in Mazurov pismeno kritizirali Brežnjeva in Kosigina zaradi napak v gospodarskem načrtovanju.
OBJAVA
V soboto, 21. marca 1970, bo DAN STARŠEV. Od 13. do 16. ure imajo starši priložnost, da se pomenijo s profesorji Državne gimnazije za Slovence o učnem uspehu svojih otrok.
Ravnateljstvo
Občinske volitve
Za 26. april so za koroške občine razpisane občinske volitve.
Enaindvajset dni pred tem rokom morajo stranke ali volilne skupnosti vložiti svoje volilne predloge.
Vsak volilni predlog lahko vsebuje dvojno število kandidatov, kakor so predvideni za dotično občino.
Vsak tak volilni predlog mora biti podpisan od enakega števila volilnih upravičencev dotične občine. Pri vsakem podpisniku je treba zabeležiti ime in priimek, rojstno leto in točen naslov, da občinska volilna komisija lahko preveri točnost podpisa.
Volilni predlog mora vsebovati:
1.	Naslov stranke ali volilne skupnosti.
2.	Kandidatno listo z naslovom kandidatov in njihovega rojstnega leta.
3.	Naslov osebe, ki sprejema pošto za vso volilno skupnost.
4.	Pismena izjava vsakega kandidata, da je dal pristanek, da ga postavijo na kandidatno listo.
5.	Vsak kandidat je moral pred 1. januarjem 1970 končati 24. leto starosti.
6.	Volilni predlog pa lahko podpiše vsak volilni upravičenec dotične občine.
• Bosanski premogovnik Breza je v soboto doživel najhujšo tragedijo od svojega obstoja. V globini 250 m je prišlo do eksplozije metana. Nesreča je terjala 48 mrtvih ter 17 huje in laže ranjenih rudarjev. V nedeljo, na dan pogreba ponesrečenih rudarjev, so proglasili dan žalovanja v Jugoslaviji.
SESTAVA DEŽELNEGA ZBORA
Jutri, dne 20. marca 1970, se bo 22. februarja izvoljeni deželni zbor zbral k svojemu prvemu zasedanju. Koroški deželni zbor šteje šestintrideset poslancev, od teh je dvajset socialistov, dvanajst zastopnikov ljudske stranke in štirje svobodnjaki.
Prva točka dnevnega reda jutrišnje seje bo prisega poslancev na ustavo. Pri socialistih se je slika močno spremenila po februarskih volitvah. Trije izvoljeni poslanci bodo prevzeli mesta vladnih članov in četrti bo zastopal stranko v zveznem svetu na Dunaju. Tako bodo na ta štiri mesta prišli nadaljnji štirje kandidati na socialistični listi v deželni zbor. Med temi bo član deželnega zbora postal tudi Hanzej Ogris, pd. Miklavž v Bilčovsu. Sedaj, ko je zadeva pozitivno urejena, mu tudi bravci Tednika čestitajo. Dobro se zavedamo, da njegov položaj kot Slovenec ne bo lahek, ker je strankina disciplina trdna in trda. Vemo pa, da mu dobre volje ne manjka — saj je očetov sin — in mu želimo pri vseh njegovih prizadevanjih mnogo uspehov.
Druga točka jutrišnje seje pa bo izvolitev deželnega glavarja Sime. Sicer imajo socialisti v novem deželnem zboru absolutno večino in deželnega glavarja lahko izvolijo z lastnimi glasovi, pač pa mora izvolitvi deželnega glavarja prisostvovati najmanj 24 poslancev. Po dogovoru med SP() in OVP se bo volitve udeležilo vsaj 32 poslancev.
Krainerjev uspeh tešilLJudsko stranko
štajerska 'ljudska stranka je po nedeljskih deželnoziborskih volitvah ponovno najmočnejša stranka v deželi. Sicer je izgubila en mandat — sedaj jih ima 28 (prej 29) — in s tem absolutno večino, vendar se je navkljub temu dobro odrezala, saj bo deželni glavar iz njenih vrst. SPo ni dosegla začel j enega cilja, kot je upala, toda njeno število mandatov je povišala od 24 na 26. Nasprotno pa je uspelo FPO doseči dober rezultat in je ohranila svoja dva poslanca. Komunistična stranka je izgubila zadnji deželni sedež v Avstriji, medtem ko je ostala skrajno desničarska nacionalna stranka (NDP) brez pomena.
kot izrek japonskega ministrskega predsednika Esakuja Sata: »Danes sta dve velesili, vendar menim, da je dovolj prostora še za tretjo.«
Zahodnonemški list »Welt am Sonntag« je svoja razmišljanja o japonskem »čudežu« v zvezi s svetovno razstavo v Osaki zaključil takole: »Svetovna razstava v Osaki, ki so jo pravkar odprli in ki je Japonsko stala dve milijardi in 700 milijonov dolarjev, odkrito govori o ambicijah te dežele. Sedaj ko je Zahodna Nemčija zaostala, so pred Japonsko le še Združene države Amerike in Sovjetska zveza.«	B. L.
Japonski cesar Hirohito je v soboto v Osaki odprl EXPO 78. V 115 pavilijo-nih, ki so jih postavili na griču Scnri pri Osaki, na na površini 420 hektarov, razstavlja 77 držav. Cesarjev najstarejši sin, prestolonaslednik Akihito je s pritiskom na gumb sprožil zapleteni mehanizem - dekoracijo na festivalskem trgu. V tem veličastnem trenutku 8000 gledalcev kar ni moglo verjeti, da je zares v letu 1970. Nad trgom se je ob zvokih elektronske glasbe, ki so jo nadzorovali elektronski možgani, razpočila velikanska krogla in iz nje je privrela pravcata reka pisanih lističev in konfetov. 30.000 balonov se je dvignilo pod nebo ob spremljavi ognjemeta, kakršnega ne pomnijo. Iz u-metmh jezer, ki s treh strani obdajajo trg, so prižu-boreli pravljični vodometi. Na posebnem odru se je pojavil 50-tonski robot, obdan s strelami, se okorno priklonil in dejal „Sem robot Deme. Gospe in gospodje, dobrodošli na Ex-po 70”. Hip zatem je ob bliskanju elektronskih strel iz Demejeve notranjosti poskakijai otroški orkester s fanfarami in bobni. Na oder so stopile predstavnice vseh 77 držav, ki so pozdravile dvigajoče zastave, gostje razstave pa so ponavljali pozdravne besede.
OD TEDNA DO TEDNA
SPORAZUM O NEŠIRJENJU ATOMSKEGA OROŽJA
Sporazum o neširjenju jedrskega orožja je stopil v veljavo 5. marca, število ratifikacijskih pogodb se je namreč povišalo na 45 (od skupnih 97 podpisnic) in je s tem bilo preseženo potrebno število za sklepčnost za mednarodno uveljavitev pogodbe. Inštrumenti ratifikacije, listine s sklepi posameznih parlamentov, so bili 5. marca hkrati shranjeni v Waishingtaniu, Londonu in Moskvi.
V	Washinigtoinu se je vršila slovesnost v zunanjem ministrstvu, katere se je udeležil tudi ameriški predsednik Nixcm. Na slovesnosti so bili tudi predstavniki vseh 97 držav podpisnic sporazuma. Formalno so bile shranjene listine o odobritvi (ratifikaciji) Združenih držav Amerike, Sovjetske zveze, Jugoslavije, Malezije in Jamajke (te tri so ratificirale sporazum zadnje dni). Enaika slovesnost je bila tudi v Moskvi; udeležili so se je najvišji sovjetski predstavniki s Kosiginom na čelu. Tudi tu so bile formalno shranjene listine o ratifikaciji zgoraj omenjenih dežel.
V	Londonu so imeli tudi podobno slovesnost.
Nixon je po podpisu zadevne listine ;poudaril, da je pogodba izredno važna razvojna stopnja na poti k zmanjšanju nevarnosti atomske vojne. Druga važna stopnja bo sporazum, 'ki ga bomo dosegli ob zaključku dvostranskih pogajanj s Sovjetsko zvezo za omejitev jedrskega oboroževanja. Kot je znano- (naš list je o tem poročal), se 'bodo ta pogajanja pričela 15. aprila na Dunaju. -Nbcon je omenil še tretjo stopnjo, ki jo predstavljajo napori za zmanjšanje politične napetosti v mednarodni skupnosti. Potem ko je poudaril, da so Združene države Amerike na poti iz obdobja soočenj a v obdobje pogajanj, je Nixon dejal, da predstavljata podpis in odobritev Združenih držav sporazuma proti širjenju atomskega orožja simbol nadaljevanja ameriške zunanje (politike v iskanju miru na svetu.
OZN ZA DOKONČNO UNIČENJE
NACIZMA
Komisija za človečanske pravice Združenih narodov je soglasno zahtevala od vseh držav, naj -takoj uveljavijo resolucije, ki jih je -sprejela glavna skupščina OZN, ter maj- sprejmejo zakonodajne ukrepe za čimprejšnje in dokončno izkoreninjenje nacizma.
Poleg tega je komisija za človečanske pravice z večino gla-sov (20 članov je glasovalo za, dva sta glasovala proti in devet se jih je viz držalo glasovanja) odobrila še eno reso-
lucijo, v kateri poziva vse države članice Združenih narodov ali njenih posebnih ustanov, naj sprejmejo zadevne ukrepe in aretirajo vse osebe, ki so zagrešile vojne zločine, ali pa zločine proti človeštvu, ter naj j-iih izročijo državam, v katerih so bili ti zločini izvršeni.
Hkrati pa -resolucija obsoja vojne zločine in zločine proti človeštvu »storjene v sdanjih napadalnih vojnah ali pa z rasistično in kolonialistično politko v nekaterih državah, ter zahteva, da je treba krivice kaznovati«.
URADNO SPOROČILO O OBISKU
SCHILLERJA V JUGOSLAVIJI
Skupno uradno -sporočilo o obisku zahodnem eniškega gospodarskega ministra Schillerja v Beogradu pravi, da sta ministra Granfil (Jugoslavija) in Schiller -sestavila medvladni odbor za gospodarsko sodelovanje. Ministra -sta razpravljala o dosedanjem razvoju gospodarskih odnosov, posebej -pa še o- prihodnosti blagovne menjave, o sprostitvi, industrijskem sodelovanju, investicijah, o kreditno-finain-čnih vprašanjih ter o plačilni bilanci in turizmu.
V Bonnu -so ugotovili, da je bil Schillerjev obisk v Jugoslaviji uspešen zlasti še v okiviru priprav za uradni obisk zveznega kanclerja Brandta v Jugoslaviji in za njegovo srečanje s predsednikom Titom. V bonnskih političnih krogih menijo, da bo Brandt obiskal Jugoslavijo še letos. Gotovo pa bo letos obiskal Jugoslavijo zahod-nonemški. zunanji minister Scheel, ki bo vrnil obisk jugoslovanskemu zunanjemu ministru Tepa-vcu, ko je bil nedavno v Zvezni republiki Nemčiji.
ROMUNIJA ZAHTEVALA V ŽENEVI
ODPOVED MANEVROV NA
OZEMLJIH DRUGIH DRŽAV
Na seji ženevskga razorožitvenega odbora je romunski delegat predložil -program, obsegajoč šest točk: 1. Zamrznjenje, potem pa zmanjšanje vojaških -proračunov; 2. odpovedati se je treba uporabi sile in vmešavanju v notranje zadeve drugih držav; 3. opustiti je treba vojaške manevre na ozemljih drugih držav -in prepovedati vzpostavljanje novih vojaških oporišč in razporejanje jedrskega orožja na tujih ozemljih; 4. ustanoviti brezatomske cone po vsem svetu, 5. sklenili naj bi sporazum o akcijskem programu za desetletje razorožitve, ki jo je predlagala Organizacija združenih narodov; 6. dati možnost državam, ki niso zastopane v ženevskem odboru, da povedo svoje mnenje o razorožitvenih vprašanjih.
Politični opazovalci vidijo v romunskih
predlogih odklonitev tako imenovane »Brežnjevove doktrine« o omejeni suverenosti komunističnih drža-v ,pocl vodstvom Moskve.
V Rom-umiji pa je ob 25. obletnici ustanovitve komunistične vladavine, partijski vodja Ceause-scu dejal, da je znamo, da obstojajo med komunističnimi deželami razlike glede 'pogledov, toda zaupanje je možno obnoviti samo na osnovi pravne enakosti, spoštovanja suverenosti iin nacionalne neodvisnosti.
POGAJANJA MED RUSI IN NEMCI
Med zadnjim obiskom zahodnonemškega pooblaščenca Bahra v Moskvi, kjer se je sestal z Gromikom (zunanji -minister), je Bahr po sestanku dejal, da je bil pogovor (trajal je dve uri) -močno zanimiv, vsekakor bolj zanimiv, 'kakor bi smel povedati.
OBISK BREŽNJEVA ODLOŽEN
Francoska tiskovna agencija je -poročala iz Beograda, da je bilo že na tem, da bi moral sovjetski partijski vodja Brežnjev v kratkem obiskati Jugoslavijo. Sedaj pravijo, da je bila ta vest preuramjena. V Moskvi niso zadovoljni z izjavami raznih jugoslovanskih voditeljev proti kominformizmu in pritiskom iz tujine, ki sicer niso jaisno opredeljeni. Brežnjev je bil zadnjič v Beogradu septembra leta 1966.
ČISTKA V ČEŠKOSLOVAŠKI
PARTIJI
Po vsem češkoslovaškem ozemlju poteka te dni naj večja čistka, kar jih je doživela v svoji zgodovini češkoslovaška partija. V teku je namreč zamenjava partijskih izkaznic, kar v bistvu -pomeni, da bo večje število članov partije ostalo tokrat brez izkaznice in ostalo dejansko izven partije, brez posebne izključitve. Celice točneje partij-, ska vodstva, bodo namreč morale preveriti politični -položaj vsakega člana partije in to tako strogo, da piše Miroslav Moc, -znani konservativni komentator »Rude prava«, da je treba izključiti iz partije tudi tiste, ki kažejo dobro razpoloženje do Husa-kovega vodstva im obtožujejo za vse -samo Smrkov-skega m Dubčka. »Ti upajo,« je zapisal Moc, »da bomo pozabili nanje, res pa je, da ne spadajo v partjo, ker upajo samo, da bodo ohranili izkaznico in z njo- boljše življenjske pogoje«.
Medtem je Ota Sik, -bivši (podpredsednik vlade, ki ga je za-sedba Češkoslovaške zalotila v Jugoslaviji, naslovil odprto pismo Gustavu Husaiku, v katerem op-ozarja, da se napredni ljudje, -ki so verjeli v »praško pomlad«, ostali zvesti ljudstvu in da se mu ne bodo izneverili, kljub -preganjanju. To pa da je jamstvo za bodočnost, ko bo na češkoslovaškem in tudi v drugih socialističnih državah moralo obvezno priti do ».pomladi«.
KAIRO NAPADEL ZDA
IN POHVALIL PARIZ
Egipčanski zunanji minister Riad je pred kratkim v pa-rlamentu pohvalil Francijo -glede politike, ki jo vodi do Srednjega vzhoda, istočasno' pa je obtožil Združene -države Amerike, ker še naprej krepijo -politično, gospodarsko in vojaško moč Izraela in da ameriški predlogi za rešitev spora ne upoštevajo egiptovske neodvisnosti. Dalje je Riad izjavil, da je Egipt pripravljen obnoviti diplomatske odnose z Združenimi državami Amerike, -če bo ameriška vlada -pritisnila na Izrael, da -se umakne iz zasedenega ozemlja. Egipčanski zunanji minister je še dejal, da zadnji ameriški p-redlogi o rešitvi spora na Bližnjem vzhodu ne morejo predstavljati osnove za pogajanja.
Mohamedanski duhovniki iz 36 azijskih in afriških muslimanskih dežel so na zborovanju v Kairu pozvali na »sveto vojno proti Izraelu«, hkrati -pa terjajo od svojih vlad, da pošljejo prostovoljce, ki bi se borili na strani arabskih vojska proti Izraelu.
KAMBODŽA ZAHTEVA UMIK VIETKONGA Medtem ko je prišlo minuli petek v kamboškem glavnem mestu že drugič do demonstracij na veleposlaništvo Vietkonga, v katerih so demonstranti uničili vsa vozila veleposlaništva, je pozvala kam-boška vlada vladi Severnega Vietnama in Vietkonga, da umaknejo svoje sile do nedelje (15 3.) iz Kambodže. Primc Sihanuk (na sliki) je pred odhodom v Pariz izjavil, da bo odstopil, če se mu ne posreči ponovno vzpostaviti nevtralnosti Kambodže. Na svoji poti domov se je ustavil tudi v Moskvi, šel bo tudi v Peking, da bi dobil podporo za svojo nevtralistično politiko.
iiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiimiHitmimiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiimiiHiiiiHiiiHiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimHii
TEDENSKO OGLEDALO - KOMENTAR - REPORTAŽA - TEDENSKO OGLEDALO - KOMENTAR - REPORTAŽA - KOMENTAR - TEDENSKO OGLEDALO
iiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHniiiiiiiHniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiituiiiiiiiiiuiiimiiiiiiHiHiHiiMtiniiiiiHiiiniiiiiiiiiiiiiuHiiiiimiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiHiiiuiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Ml IN ANTISEMITIZEM
Že vselej je spa-dailo v dobro drtrižbo zafrkavanje manjših skupin, verskih, idejnih, narodnih in jezikovnih, rasnih. Možnosti je nešteto. Diskriminacija se dogaja jav-no, npr. v diktaturah, in več ali manj tajno, ker se to 'bolj prilega demokratičnemu slo-gu. če kaka skupina zaradi svojih posebnosti že pretrpi kake prehude neprijetnosti, če je dohila družba zaradi tega po glavi, se ogledalo nekoliko obrne in za nekaj časa veljajo tisti ljudje za neke vrste tabu, za nedotakljive. Boljše je, da jih sploh ne omenjaš, in če že nekoliko pomilovalno, nekje se -strinjaš z njimi, vsaj v besedi. Mogoče še napraviš zanje kaj dobrega, daš jim nekako odškodnino', potem je že kmalu konec. Oni pa naj tudi molčijo-, naj se ne zgražajo več, naj pokopljejo vso preteklost, saj so vse dobili, in še preveč. Prej ali slej se bo že našla možnost, da se iztrgaš iz oklepov, ki ti jih je naložilo spremenjeno okolje. Najde se kaka struja, ki je zapisala podobno gibanje na svoj prapor, sicer pod geslom pravičnosti, ne.pri-stranosti, naprednosti. Stari kameradi ter tovariši in njihovi duhovni otroci, čeprav na zunaj popolnoma nasprotnih nazorov, se znajdejo v bratovski druščini. Različna je samo obleka, okostje je isto.
»Zgodovinska bajka«
Auischvvitz — Buchemvald, Dachau, Terezin (Theresienstadt) idr. Gotovo -se je tam
godila krivica Judom in drugim narodom. Gotovo jih je nekaj pomrlo. A nikoli ne 6 milijonov, kakor to naglasa svetovno judovstvo, tem-ve^ kvečjemu dva in pol. Tako se danes piše, celo v časopisih in knjigah, ki zahtevajo zase resnost. Ljudske množice verjamejo, lastna sra-jca je oprana, očrnjeni so ljudje, ki izrabijo mrtve, ne samo s-voj-ih, za svoje namene. O tem se veliko piše, še več govori. Stari kameradi, pe-geji, ki so sedeli že vselej pri mastnih koritih, ljudje, ki jim je ostal od nekdanje krščanske vzgoj-e le antisemitizem, se zbirajo od vseh strani pri eni in isti m-izi. Njihove misli so si podobne kot krajcarji. Odprimo npr. »Neues Deutschland«, vzhodnonemški partijski list, in hitlerjevski »Vol-ki-scher Beobachter«, »Deutsche National-und Soldatenzeitung«, ki izhaja v Miincli-nu, kjer je začel delovati tudi Hitler, in ki ima izvrstne stike z Arabci ter -njihovimi, v napredni dkvir postavljenimi in prestruk-turalizirainimi antisemitičnimi in nacističnimi naziranji, aili pa -ka-r »Prav-do« ali kaj podobnega s skrajne desn-ice in levice, pa ne bomo našli nobene bistvene ra-zlike v gledanju na Jude. Oba se celo zgraža-ta zaradi preganjanja Judov (razen časopisov za časa Hitlerja seveda), ker dandanes le ni »sodobno«, preganjati koga zaradi verske in idejne, jezikovne .in narodne ali rasne pripadnosti. Eden ti dokazuje, da so Američani -sami izgradili po osvoboditvi v Da-
chauu in drugod krematorije, in izrabljajo Hitlerjeve zločine za svojo politiko. Pa -bo že -kmalu razili k konec.
V Miinchn-u so izgoreli starčki v judovskem domu Obnemoglih. V Berlinu in drugod jih zasledujejo- bombni atentati. Letalo Swibsair je strmoglavilo v smrt. V Atenah so bili mrtvi, mrtvi in ranjeni tudi drugod po zahodni Evropi. Zločin pač ne pozna meja. Na skrajni desnici in levici se ustanavljajo podporna društva iza Arabce. Za- Arabce, ki is e borijo že -leta za svobodo, ki da jih je pognal Jud iz Palestine. Ta račun -seveda ni tako enostaven. Izrael se je moral braniti, ker so zapisali arabski »fuhrerji« na zastavo sveto vojsko in pokol Judov. Danes se sicer trdi, da tega ne smeš jemati tako dobesedno, ker je tam celo v besedah več peska kot po vseh puščavah. Palestinski begunci živijo v nečloveških razmerah. Toda arabske države -so jih tlačile dvajset let v hudo revščino, da bi lahko izbile iz njih politični kapital. Ara-bci se sklicujejo na -sklep Varnostnega sveta OZN novembra 1967, a ga sami odklanjajo, ker so sklenili na kairtumski konferenci, takoj po porazu 1967, da nikoli ne bodo priznalii Izraela, da s 'to državo ne -bo nikoli miru in sožitja. Priznanje Izraela, mir in sožitje pa zahteva poleg mm-ika izraelskih čet zasedenih ozemelj taisti sklep Varnostnega sveta OZN.
Tudi druge poti
Govorimo o antisemitizmu in ga odklanjamo. Govorimo o rasni, verski, idejni,
narodni in jezikovni nestrpnosti in že vidimo na obronkih svoje razgledanosti vse neprijetne posledice. Govorimo o Evropi in mirnem sožitju med narodi in državami, a tega še sami ne izvajamo. Kdor misli drugače, je že nasprotnik, sovražnik. Treba ga je iztrebiti. Ljudje se .pogajajo, sklepajo pogodbe, ki se jih morajo držati manjši. Za večjega je to samo papir, celo še več vreden, kot stvari, ki so na njem zapisane. M-nogo je reči, za katere se je treba postaviti za vsa-ko ceno na branik. Eni se sklicujejo na socializem, drugi na krščanstvo, a v svojem ravnanju pozabijo na prave socialistične i-n krščanske odnose do sočloveka. Ti pa so v bistvu isti, pravični, na podlagi enakopravnosti in enakosti vseh ljudi. Vsak ima pravico, da živi v svojem prepričanju, svojih običaji-h, svojem jeziku.
Antisemitizem je eno, idejna, verska, narodna in jezikovna, rasna -nestrpnost pa njegov enojajčni dvojček. Poti za podtika-vanje se najdejo, še in še. če drugače ne, pa reci drugemu, da je ta tvoj človek, ker je pristen državljan te in te države. Oni je sicer tudi, a kljub temu ni, ker je pač tega al-i drugega rodu. če drugače ne prepričaš človeka, napiši mu na zid MENE TEKEL FARES, ujel ga bos, reci m-u, da je ogroženo prepričanje z jasnimi načeli, dokaži mu, da je oni sodobnik nevaren, da razkraja, ker gleda drugače, pa boš videl, prej ah slej boš zmagal. Tako se je delalo, in se dela, in se bo delalo.
Voilk je ostali i-sti, le kožuh je prebarval.
Jože VVakounig
Koncert graških študentov
Slovenski študenti, ki študirajo v Gradcu, so se — kot znano — zbrali pod strokovnim vodstvom g. Janeza Kampuša v zbor, ki smo gai imeli že večkrat priliko slišati. Zdaj se nam je spet predstavil s koncertom slovenskih in slovanskih umetnih in narodnih pesmi, v soboto, 14. III. zvečer v ško-cijanu, v tamkajšnji farni dvorani, v nedeljo opoldan pa v Železni Kapla, kjer so želi zaslužen lep uspeh. Koncert je obsegal tri skupine pesmi, v prvi skupini smo poslušali za pozdrav Foersterjevo »V hribih se dela dane, Hajdrihovo »Luna sije«, Satt-nerjevo »Nikar, nikar se me ne boj« in Jerebovo »O kresu«. V drugi skupini smo 'poromali v Makedonijo (Bolen mi leži), na Rusko (Razbojnik Kudejar), v Rim pred 1100 leti k slovesu sv. Cirila (Gospodi Bože moi, Premrl) v Dalmacijo (Plovi, plovi) in v Snbijo (Kolo, Vasilij Mirk). V tretji skupini so se oglasili: najprvo »Vasovalec« (Verbič), potem fant, ki .pozdravlja »Dober večer, ljubo dakle« (Dev), »Završki fantje« (Adamič), hrepeneči spev »Jaz bi rad rdečih rož« (Prelovec), »Kranjčičev Juri« (Cigan), »Sem se rajtov ženiti« (C. Pregelj), fant, ki se zjutraj vrača domov s pozdravom »Dobro jutro, zlato jutro« (Adamič), Gerbičev Pastirček in fant, ki prisrčno snubi »Mojcej« (P. Kernjak).
Tako so zbrali v programu najbolj priljubljene pesmi. Nekatere, kot Pregljeva »Sem se rajtov ženiti«, v priredbi, ki jih nismo vajeni in so s tem naredili novo potezo. Posebne omembe je pa vredna Premr-lova »Gospodi Bože moi«, pesem, s katero so se poklonili akademiki filozofu in idejnemu velikanu Konstantinu-Cirilu ob 11-stoti obletnici njegove smrti, poklonili njemu, ki je zaoral ledino naše kulture.
Sproti nas je seznanjal na koncertu samem s programom g. docent dr. Erik Prunč. Posrečeno je dobil stik z občinstvom In z dovtiipnostjo in šaljivostjo nas je popeljal skozi melodije in harmonije naših pesmi. Po pevskem pozdravu »Planinske« je pozdravil graške študente g. Tomaž Hol-mar v imenu občinstva in Zveze pevskih društev, g. dr. Prunč pa nato občinstvo v imenu graških študentov
Ali naj zdaj povemo, kako so peli? Saj jih poznamo in vemo, da imajo izvrstnega pevovodjo ter da mu fantje-študentje z veselo požrtvovalnostjo sledijo do visoke ravni lepega petja, kakršne pri nas le težko dosegamo. Čistost intonance, tekoča ritmika, zvočnost, vezava in siceršnja artikulaci-j-a, umerjenost podajanja, povrh tega pa mlada grla, ki se jim čuti, da jim daje pogon in življenje za lepo pesem navdušeno srce — kaj hočeš še več? Toliko bolj smo bili iznenadeni, ker simo izvedeli, da je del pevcev zbolel tik pred nastopom in so si morali pomagati z drugotno garnituro, pevci, ki so jim pač dovolj v pevskem sorodstvu, da pri koncertu tega nismo čutili.
Solisti so bili g. Aleš Šuster (Nikar, nikar se me ne boj,, Vasovalec in Završki fantje); g. Mirko Vakoinik (Bolen mi leži); Jožko Srienc (Razbojnik) ter pevovodja sam, g. Janez Kampuš (Kranjčičev Juri, Pastirček, Mojcej). Mlada grla so presenečala z zvočnostjo glasu in Joško Srienc še posebej z velikim basom, da se je moral na koncu na zahtevo občinstva še enkrat oglasiti. Da je absolvent in zdaj učitelj pevske šole g. Janez Kampuš s svojim simpatičnim nasto-
Jakčevo darilo Jajcu
Slovenski akademiski slikar Božidar Jakne je poklonil zgodovinskemu -bosanskemu mestu Jajcu prvi portret predsednika Tita ki ga je ustvaril ob drugem zasedanju AVNOJ-a, celotno ski-cirko vseh del, ki jih je opravil v času tega zasedanja in na poti nanj, ter podpise vseh delegatov tega zasedanja, ki jih je zbral umetnik sam in predstavljajo edini dokument, o tem za Jugoslavijo tako pomembnem dogodku. Strokovnjaki muzeja v Jajcu so zgodovin-sko in umetniško1 vrednost Jakčevega darila ocenili na preko 50 milijonov starih dinarjev, ali 500.000 novih dinarjev (v našem denarju je to milijon šilingov).
Umetnik Božidar Jakac, ki je že od začetka tesno sodeloval z mestom ob Plivi (Ja j -cem) in z njegovimi muzeja, je ob tej pri-liki prejel tudi srebrni ključ J a j ca — častjo priznanje, ki ga to mesto podeljuje svoj,im najuglednejšim gostom. Doslej je Jajce podelilo le en zlat in dva srebrna ključa.
pom, s svojim odlično izšolanim glasom očaral poslušavce, se zdi skoraj odveč omenjati. Njegova »Mojcej« je bila nekaj tako prisrčnega, da je nekdo kar rekel, da je še ni slišal doslej tako peti. In še in še bi mogli naštevata posameznosti, ene lepše od druge: da je teh 14 fantov napolnilo dvorano s svojimi glasovi z odra, ma katerem ni lahko peti; da so peli navdušeno, prepričevalno, z veselim nasmehom; da so lahno, brez krčevitosti povezani s svojim pevovodjem sledili njegovim migom, da jim v marsičem ni bilo treba posnemati podajanja drugih zborov, ker imajo samostojno mislečega pevovodjo, ki obvlada s svojim strokovnim znanjem probleme in težave, izvirajoče iz skladb in možnosti in zmožnosti pevcev.
Ob tem času, post, nezanesljivost vremena prirediti koncert, za to je treba poguma.
In res je še prav zadnjo noč -spet ponagajal sneg, 'ko so se vendar že enkrat uklonili slabemu vremenu in so koncert s 8. 3. preložili na 15 3. Kaj čuda, da dvorana v Kapli (in tudi v škocijainu) ni bila »nabito« polna — toda bilo je to izbrano občinstvo, ki je zbrano, zvesto prisluhnilo nadobudnim pevcem, iki je z burnim aplavzom dalo zahvalo in hvalo za užitek, pa tudi lepemu zgledu te mladine, ki v težkih razmerah tam v daljnem, velikem mestu najde časa, da goji našo pesem, povezavo z našo dragoceno kulturno dediščino in jo posreduje svojemu narodu. To je »bogastvo, več kot zlato« (Pastirček).
Po naravnih, nujnih okoliščinah je pri takih zborih vedno tako, da je njegov obstoj' zasigurain za ‘bolj kratko dobo. Tega je nam pač žal. Kaj, ko bi se pevska družina graških študentov tako organizirala, da bi svoj; obstoj utrdila za mnogo let? Iz vsega srca jim želimo, dla bi tako bilo — še veliko večji uspehi bi j]im 'bili gotovi.
70-letnica »Ameriške domovine11
Po tej. poti ibi bilo zanimivo ugotoviti, kako to, dla inajistarejšega slovenskega časopisa ne najdemo v ožji matični domovini, ampaik, da ta izhaja v inozemstvu.
Prvi slovenski časopis, iin .sicer dnevnik Slovenski narod je pričel izhajati leta 1868 v Mariboru, kasneje v Ljubljani, drugi je bil Slovenec, njegova prva številka je izšla 1873 v Ljubljani. Na žalost pa sta oba demokratična lista morala prenehati ob koncu druge svetovne vojne, ko je slovenski tisk, pod čisto novimi in drugačnimi idejnimi okolnostmi (marksistična miselnost) začel orati .novo ledino.
Tako je »Ameriško domovino«, ki izhaja v Združenih državah Amerike, doletela čast najstarejišega .izhajajočega slovenskega ča-sopisa-dnevnika. Že 70 let ga redno prejemajo slovenski rojaki, iki žive raztreseni po širni zemlji. Združenih diržav Amerike.
Pisalo se je leto 1899, torej že na kraju 19. stoletja, ko je takrat slovenski naseljenec Anton Klinc, doma z Gorenjskega Polja pri Novem mestu na Dolenjskem, ustanovil v Clevelandu, zvezni deželi Ohio v Združenih državah Amerike, prvi slovenski list-mesečnik »Narodna Beseda«. Toda že naslednje leto jie postal tednik pod naslovom »Nova Domovina«. Čez nekaj let, to je 1906 se je spremenil v dnevnik z imenom »Amerika«, ki so ga potem spremenili v »Clevelandsko Ameriko«, slednjič pa je dobil svoje današnje končno ime, in sicer »Ameriška domovina«.
V	začetku se je časopis moral boriti z mnogimi vsakovrstnimi težavami, ikaj tudi ne, saj je vsak začetek težak, a se je kmalu opomogel, zlasti :potem, ko je bil urednik Lojze Pirc, Iki je bil od leta 1906 pa do svoje smrti leta 1939 s časopisom neločljivo povezan. Skupno' z njim je list urejal in vodil pokojni Jakob Debevc od leta 1919 pa do svoje smrti marca 1952. Pri urejanju so mu ipomagali še Frank Turk in rajni dr. Miha Krek, ter pokojni Anton šabcc m naslednji urednik prof. Vinko Lipovec.
Danes je lastnica lista, tiskarne in zgradbe vdova umrlega Jakoba Debevca, gospa Mary Debevec, rojena Andolškova. Ureja pa časopis prof. Vinko Lipovec, kot smo že prej omenili. List tiskajo v zgradbi, ki je bila zgrajena leta 1924. Tedaj so v njej postavili tudi že današnje tiskarske stroje in naprave.
V	vsej svoji dobi izhajanja sedemdesetih let jie bila »Ameriška domovina« samostojen časopis, na podlagi slovenskega izročila in načel ameriške demokracije in svobode. Zaradi tega j.e rajni Jakob Debevec leta 1944 odklonil podporo »Osvobodilni fronti«, toda po nasvetu tedanjega guvernerja Slovenca Franka Lauscheta j.e na tem stališču vztrajal, čeravno je zavoljo tega moral list utrpeti znatno škodo. Rajni urednik Jakob Debevec je bil tudi dobrega srca, saj je na stotine rojakom-beguncem pomagal, da so lahko- prišli v Združene države Amerike.
Sedemdeset let v svetovnem časovnem merilu ni bogve kaj, toda v človeškem življenju pa je to lepa in dolga doba, to pa še bolj, če gre za ideale in vrednote, ki služijo nacionalnemu obstoju in ohranjevanju nacionalne miselnosti in zavesti. In vprav vse to je imel v mislih, dejanju in nehanju naš najstarejši slovenski časopis »Ameriška domovina« zmerom pred očmi. In v to obdobje tega prezasluženega lista je vpleteno ogromno dela, truda, naporov
in žrtev. Od lastnikov, urednikov pa do časopisnih raznašalcev, vsi so po svojih močeh pripomogli k razširitvi in razcvetu, da more dandanes časopis kot dnevnik proslavljati tako visok jubilej. Saj so bili med dečki, ki so časopis raznašali tudi taki, ki so dandanes na visokih in odgovornih mestih, kot na primer nekdanji senator in guverner Frank Lausche, dr. Perko in drugi. Vsi ti idealisti so delali in spremljali ugledni slovenski list »Ameriško domovino« do današnjih dni, saj prav Ameriški Slovenci tega lista ne morejo več pogrešati, ker je del njih samih — del njihovega življenja v novi — drugi domovini.
Tudi kor. Slovenci se pridružujemo vo-ščivcem k visokemu jubileju 70-letnice obstoja »Ameriške domovine«, hkrati pa ji čestitamo in želimo, da bi še v prihodnje služila istim ciljem, ki si jih je zastavila ob začetku ustanovitve in ki jih je zasledovala v vseh dolgih desetletjih njenega izhajanja.
Muzej župnika Sokliča
Redkost slovenjegraškega mesta je poleg vseh kulturnih ustanov zlas-ti muzej župnika Sokliča. Prizadevanje entuziasta, ki je vse življenje posvetil odkrivanju in zbiranju zgodovinskega gradiva, arheološkega, etnografskega in umetnostnega, je ustvarilo mogočne skladovnice zbirk. Župnik Soklič je, kot menda v nobenem župnišču, prebivalec v muzeju. Vsii -prostori so že zdavnaj izgubili pečat stanovanjskih prostorov, postali so muzejski, od -tal do stropa prenapolnjeni z vrednotami minulih časo-v. In znano je, da bo ves ta -muzej po volji ustanovitelja, -zbiralca iin poznavalca, pripadal slovenjegraškemu mestu.
Vprašanje, ki si ga zastavljajo kulturni delavci mesta -tudi v osnovah svojega programa zia prihodnjih pet let, pa je, da kje naj bi bogate zbirke končno našle svoj ustrezen prostor, da bi laže zaživele in postale preglednejše. Sokličev muzej že dolgo ni več skromna zasebna zbirka, ker je -prebogat, da bi zaslužil samo to skromno označitev. Zato si zasluži svoj prostor, svojo lastno zgradbo.
Sokličeve kulturne vrednote bi lahko prenesli v staro graščino (-kjer je bila šola), ali v Gradišče, Vodriž ali grad nad Starim trgom, ali pa še kakšno zgradbo v starem delu mesta.
Popolni sončni
Popolni sončni mrk, ki ga je -doiživela v soboto zvečer (7. 3.) Amerika (vzhodna obala Združenih držav Amerike iin Mehika) bo ostal še dolgo v spominu tamkajšnjih prebivalcev. Trajal je 203 sekunde. Senca je bila široka 160 kilometrov in se je premikala s hitro-stjo 2400 kilometrov na uro.
Za mewyo-rško -mladino je -bil popolni mrk pravi pravcati praznik, ker so ljudje napolnili mestne vrtove, kot -da -bi šlo za kak družabni sestanek. Izredno močan vtis je napravil ina prebivalce Mehike. Starejši ljudje iin zlasti ženske -so -se zatekali v cerkve, strah in neznanje pa so do-rmselmeži spretno izrabili za velike kupčije. Povsod so se namreč pojavili trgovci obarvanih stekel in naočnikov. Na veliko so jih prodajali in kupčija je dobro cvetela, ker se je širila govorica, da bodo oslepeli vsi tisti, ki bodo brez stekel pogledali v Sonce. Dejan-sko pa
SLOVENCI
d&ma in fuy imln
Elvira Kraljeva v drami »Selo Stepančikovo«
Mariborska Drama bo pričela v kratkem študirati novo delo, prenovitev romana »Selo Stpanči-kovo”, slavnega ruskega pisatelja F. M. Dostojevskega, ki jo je oskrbel dr. Dušan Pirjevec. Avtor stopa s tem delom prvič na slovenski oder.
V glavni ženski vlogi bo nastopila Elvira Kraljeva, ki je med obema velikim vojskama 21 let nastopala na mariborskem odru. Ugledna igralka je za življenjsko ustvarjanje prejela lani Prešernovo nagrado. V jubilejnem letu mariborskega gledališča se bo tako znovič pojavila na njegovih deskah.
Koncert UPZ Emil Adamič Učiteljski pevski zbor Slovenije Emil Adamič bo sodeloval na osrednji prireditvi v počastitev 25. ob. letnice obnovitve slovenskih šol na Tržaškem. Organizator prireditev je odbor za slovensko šolo. Proslava s koncertom UPZS Emil Adamič bo zbor izkoristil tudi za koncert v Beneški Sloveniji in komemoracijo na grobu svojega prvega dirigenta Srečka Kumarja na Kojskem.
Gostovanje Dubravke Tomšičeve Pianistka Dubravka Tomšič-Srebotnjakova se je pravkar vrnila s koncertne turneje po Nizozemskem, kjer je imela več recitalov. Po koncertih v Rotterdamu in Hagu je umetnica nastopila še v Amsterdamu, v znani koncertni dvorani Concert-gebouw. Izvajala je dela Bacha, Scarlattija, Beethovna Liszta in Prokofjeva.
Festival modernega petja in glasbe v Buenos Airesu
Ob priliki slovesa glasbenega ansambla »The Goldethones”, ki ga tvorijo bratje Plešni-č a r j i — ti odhajajo namreč v Avstralijo — je mladina priredila v veliki dvorani Slovenske hiše v Buenos Airesu v Argentini pred kratkim pevsko-glasbeni festival. Kljub vročemu poletnemu dnevu je mladina prihitela v mesto, da se naužije zvokov modemih kitar in uživa ob modernem petju in glasbi v slovenskem okolju.
Sklep šolskega tečaja v Mendozi Lani v decembru je bila v Mendozi v Argentini slovesnost ob sklepu šolskega leta slovenskega tečaja sv. Cirila in Metoda. Teden pozneje pa so v Domu otroci pod vodstvom č. sestre Melodije Ocvirk in s sodelovanjem obeh učiteljic Lenčke Božnar in Marice Triller uprizorili bo. žično igrico o angelčku Zlatku. Prejeli so tudi spričevala.
Jubilej Mladinskega zbora Pred nedavnim je mladinski zbor Slovenske šole pri Mariji Pomagaj v Torontu praznoval desetletnico obstoja z lepo uspelim koncertom. To je bil jubilej za tamkajšnjo slovensko skupnost V dobi desetih let se je zbor, pod vodstvom g. Toneta Zrneca CM, lepo razvil, bil temelj mnogim slovenskim prireditvam, organiziral samostojno koncerte, festivale in celo tri operete. Ponesel pa je slovensko petje izven skupnosti tudi med kanadsko javnost.
Župnija Marija v Torontu je dobila novega kaplana g. Ivana Plazarja. Je še mlad gospod, ki je nekako pred tremi leti zapel novo mašo. Zadnji čas je služboval v Beogradu. Od tam ga je provinca slovenskih lazaristov poslala v Kanado. Nadomestil je dolgoletnega kaplana na tej župniji g. Toneta Zrneca, ki je po odhodu župnika Prebila v Montreal prevzel za njim župnijo Marije Pomagaj.
mrk v Ameriki
je v resnici več sto ljudi kljub opozorilom dobilo okvare na očeh, ker ;so opazovali pojav brez -zaščitnih stekel.
Opazovanje pa je imelo zelo vellik pome® za- znanstvenike, ki so- poglobili svoje znanje o tajinstveni sončni kroni (ta je vidna le, kadar je Sonce popolnoma prekrito od Lune). Med Sončnim mrkom je NASA (Ameriška uiprava za aeronavtiko in vesoljske raziskave) izstrelila 25 raziskovalnih raket. V neki vasici, kjer -so -se utaborili znanstveniki, so ljudje dobili električni tok šele pred 'kratkim; iprapričani so bili, da bo mrk povzročil prekinitev nosečnosti žensk.
Štirje študenti so se ubili, ko se je avtobus, s katerim so se vračala z juga Mehike, prevrgel v prepad, študentje so bili med astronomi, ki -so 'iz 14 držav prišli spremljat popolni sončni mrk.
ŠT. PETER PRI ŠT. JAKOBU V ROŽU:
V enoletno gospodinjsko šolo!
Namesto politehničnega leta temeljito šolanje v gospodinjski stroki
co&u povedana
OB ROB PERKONIGOVE PROSLAVE
• Pni Perkonigovi proslavi zadnji četrtek je bilo precej slovenske m zato malo nemške mladine. Ali morda ta koroški prijatelj njej nima nič povedati? Tam je sedel tudi neki mladenič, oblečen v precej enolično obleko. Zgražal se je zaradi tega, da sodelujejo Slovenci, ko je čul slovensko besedo, se je zaslišal iz njegovih opazk ves gnev narodne intoleraince. Zdi se, da bi imel Perkonig njemu in njegovim somišljenikom povedati zelo veliko. A kot rečeno, bilo jih je bore malo, mogoče tudi zaradi tega, ker pisatelja nočejo poznati in razumeti.	opazovalec
KAKO SO IZGLEDALI KELTI?
Tega ne vemo, a gotovo so bili ljudem podobni. Kako je izgledalo pokrivalo keltskih žena, ki so prebivale v pamtiveku, tam okoli Kristusovega rojstva na Koroškem? Tega tudi ne vemo, a smo odkrili, da je bila ista, kot je npr. avba v slovenski rožanski narodni noši. Drugi pa smo vselej mislili, da jo je prinesel Urban Jarnik v prejšnjem stoletju z Moravskega.
Kako so prepevali Kelti? Tudi tega ne vemo, a smo prav tako odkrili, da ne veliko drugače, kot koroški Nemci. Nas pa so učili, da je le slovenska pesem ob med-' seboj nem -sprejemanju in dajanju s svojim večglasjem tako močno vplivala na nemško petje na Koroškem, da so Nemci prevzeli od Slovencev kar cele pesmi. Ne vem, kaj bi rekili na to znanstveniki, ki se ukvarjajo s.tem -pojavom. Naj že končno spregovorijo, pa objektivno.	ježek
Aha, tako je bilo
Hud boj se bije zadnje čase v celovški »Kleine Zeitnmg«, ki prinaša letos po-d posebno rubriko izvlečke iz časopisja pred 50 leti (izvlečki so, v kolikor -se tičejo- Slovencev, precej strupeni, pa upamo, da bodo prinesli že iz objektivnosti tudi v celoti članke, v katerih so koroški Nemci pred 50 leti obljubili koroškim Slovencem vse, kar si poželi -narodno srce; -le -izpolnilo se ni nič). Zdaj eno pismo, ki ga napiše slovenski bralec-dijak, zdaj deset odgovorov, ki kar kipijo od same tehtnosti in vsebinske nedosegljivosti.
Ogroženi so na j-užnem Koroškem seveda Nemci, Slovenci jim jemljejo osnovne življenjske pravice, človek misliš, da jim -mogoče jemljejo Slo-venci tudi pravice do slovenskega uradnega jezika dodatno k nemškemu (ker nekateri od teh Nemcev znajo le grozno sl albo nemščino), do dvojezičnih krajevnih napisov, do Obveznega -pouka slovenščine v šolah (dandanes trdijo samo duhovni omejenci -in njim podobni, da je znanje kateregakoli jezika nepotrebno ali celo nekoristno). Slovenci pa trdimo, da smo ogrdženi -mi.
Če je pravilno -zapisano v knjigah, je iztrebil nemštvo na Kočevskem Adolf Hitler sam, ki je zapovedal »heim ins Reich«, in Nemci so mu sledili. Ta Reich pa je bil takrat že -na -j-užnem štajerskem, odkoder so -izgnali zavedne Slovence. Morali so iti v Srbijo, v ihpsto, kacete itd. Po osvoboditvi je pač prišlo povračilo.
Zaskrbljene -može, pisce kasandrskih pisem bralcev, ki že klešejo nagrobni kamen v spomin -zadnjemu koroškemu Nemcu, bomo potolažili: Za enkrat se še ni treba ba-ti smrti.	08/15
Kmetje pozor!
S 1. januarjem leta 1971 stopi v veljavo zakon o kmečki pokojnini. S tem datumom bodo prenehale kmečke dodatne rente (Landw. ZuschuBrenten).
Kmečka pokojnina bo za one, ki imajo večjo enotno vrednost (Einheitswert) kot 55.000 šilingov višja, kot bi znašala dodatna renta. Zato priporočamo kmetom, ki imajo večja posestva in mislijo že letos stopiti v pokoj, da s predajo še letos počakajo. Po 1. januarju 1971 bodo lahko dobili večjo pokojnino. Za posamezne slučaje se priporoča, da se prej posvetujete pri Kmečki socialni zavarovalnici ali pa pri socialnem oddelku Kmetijske zbornice v Celovcu.
Kdor pa že danes dobiva dodatno rento, bo tudi nadalje ostal dodatni rentnik. Vendar mu bo dala država h renti toliko zraven, da bodo renta, preužitek (Auszug) in izravnalni prispevek dosegli vsoto 1286.—
Prosvetno ministrstvo je dovolilo leta 1966 šolskim sestram v Št. Petru pri Št. Jakobu ustanovitev enoletne gospodinjske šole. S tem je najvišja prosvetna ustanova v državi tudi po tej poti priznala večdesetlet-no uspešno vzgojno delo šolskih sester.
Na -podlagi nove avstrijske šolske zakonodaje je bilo vpelja-no z devetletno šoilsko obveznostjo tako imenovano politehnično leto. To leto so obvezni obiskovati vsi učenci ljud-ske ali glavne šole, ki -ne nadaljujejo po osmih šolskih letih kakega študija. Obisk -politehničnega leta naj bi te učence usposobil za bodoče poklicno življenje, pomagal naj bi jim tudi ipri izbiri bodočega poklica.
Namesto tega -politehničnega leta ipa imajo dekleta tudi možnost, da vstopijo v št. Petru pri Št. Jakobu v enoletno gospodinjsko šolo, ki se. v -nobenem oziru ne razlikuje od enoletne gospodinjske šole (ei-njahrige Haushaltsschule) v Celovcu. Pri tej šoli gre za isti učni načrt, le da je enoletna gospodinjska šola v št. Petru dvojezična ter omogoča našim dekletom šolanje in vzgojo v obeh deželnih jezikih. Poleg tega so dekleta — v kolikor -ne prihajajo iz Št. Jakoba in bližnje okolice — tekom šolskega leta pri šolskih sestrah v internatu. Na ta -način jim je dana možnos-t, da pridobijo čim več -koristnega in lepega za svoje bodoče življenje.
Delo šolskih sester je tudi v enoletni gospodinjski šoli zelo temeljito ter je bilo ob
ŠT. JANŽ V ROŽU
Oglašamo se samo z žalostnimi novicami. Dne 27. februarja smo pokopali ob veliki ■udeležbi žalnih gostov rajno Uršulo Miiller, pd. Krajovcovo mater, ki je dosegla lepo starost 84 let. Nihče še -ni slutil pri tej ženi, da -se -bližajo že -zadnji dnevi njenega življenja. Z veseljem -smo jo še videli hoditi v cerkev ali -po vasi, ko j-e po hišah -raznašala Nedeljo ali -pa druge verske liste. Nepričakovano jo je zadela možganska- kap, svojci so jo našli nezavestno v svoji -sobi, po nekaj dneh pa je -kljub hitri -zdrav-nišiki pomoči .podlegla.
Krajovcov-i -materi so -tekla zakon-ska leta pri Jurjovcu v Podsinji vesi. Pred 35 leti se je družina preselila v št. Jamž, tam sta si z možem Francom kupila Krajovcovo-kmetijo. Rajna je postala ponosna kmetica, delo na -polju je rada opravljala, nekaj let je morala -gospodariti sama, ker je njen mož prerano odšel v večnost. V družini Krajov-cove matere je vladalo razgibano kulturno življenje, tam je bilo -petje doma. Kar štiri družinski člani so bili dobri pevci. Rajna je -posvetila več kot polovico svojega življenja cerkvenemu petju.
Na -njeni zadnji poti se je .poslovil od rajne cerkveni pevski Zbor, domači gospod ŽAipnik Jože Vošnjak pa -se je v lepih 'besedah -poslovil od rajne, obenem pa se zahvalil -za njeno veliko -pomoč farni cerkvi.
Naj -počiva rajna Kra-jovcova -mati v miru, -njenim ostalim pa -naše sožalje.
šilingov, kar je zdaj naj nižji znesek, s katerim more človek živeti.
Dodatna renta se bo letos I. julija zopet povišala in bo pri 35 letih zavarovanja znašala 356.— šilingov. Za poročene pa 712.— šilingov. Preužitek se bo ocenil za eno osebo 400.— šilingov za oba zakonca pa 550.— šilingov.
Zb. sv. Mirko Kumer
koncu vsakega leta sestram tudi po deželni šolski oblasti izrečeno vsestransko priznanje. Dekleta se pripravljajo na bodoče poklicno življenje s primernim strokovnim šolanjem. Seveda se odločajo dekleta po obisku enoletne gospodinjske šole v Št. Petru za razne poklice. Nekatera dekleta izvolijo nato poklic prodajalke, bolničarke, uradnice, šivilje itd., saj zavisi odločitev poklica popolnoma od njih samih, vendar so se s primernim šolanjem v gospodinjski stroki izvežbale istočasno v stroki, ki jim bo kot bodočim gospodinjam v življenju najbolj koristila. Da ne govorimo o še važnejšem pomenu obiska te šole, katera pripravlja dekleta globalno na njihovo poslanstvo, ki ga naj bi enkrat vršile kot matere — vzgojiteljice — v družinah.
Naj -bo še enkrat .povedano! Dekleta, -ki so uspešno- zaključile ljudsko ali -glavno šolo, imajo -možnost, obiskovati — namesto -politehničnega leta, torej devetega šolskega leta — enoletno gaspodinj-sko šolo v št. Petru pri Št.Jakobu. Starši deklet, ki bi prišle vpoštev za obisk te šole, naj -se obrnejo v tej zadevi na šolske sestre v št. Petru. Zdi -se nam, da je najblojše, ako stopijo starši z vodstvom šolle v direktni stik, ker se dajo vsa vprašanja najbolj pojasniti in obrazložiti v direktnem razgovoru. Gre za bodočnost naših otrok, ki jim hočemo omogočiti -najboljšo -strokovno izobrazbo.
Vabilo
»Podjunska glasbcno-pevska skupnost« prisrčno vabi na
VESEL POPOLDAN
ki bo na velikonočni ponedeljek, dne 30. marca 1970, ob 14. uri v Rutarjevi dvorani v Žitari vesi.
Skavt je in Pokrajinsko vodstvo
Katoliške mladine vabita mladino in odrasle
iz vseh treh podjunskih dekanij na
KRIŽEV POT
pri Božjem grobu pri Pliberku
na cvetno nedeljo, 22. marca 1970, ob 19 uri.
Zbirališče pri Uranšku.
Tam bodo skavti delili tudi bakle in besedila.
Prisrčno vabljenil
RED BOŽJE SLUŽBE
ZA VELIKI TEDEN V KAPELI PROVINCIALNE HIŠE V CELOVCU
(Viktringer Ring 19)
CVETNA NEDELJA, 22. marca: Ob pol osmih zjutraj blagoslov oljčnih vej in zelenja, nato sv. maša. Ob 9. uri sv. maša v cerkvi novega bogoslovja ob Lend-kanalu.
VELIKI ČETRTEK, 26. marca: Ob 7. uri zvečer večerna sv. maša v spomin zadnje večerje.
VELIKI PETEK, 27. marca: Ob 7. uri zvečer obredi velikega petka s skupnim sv. obhajilom.
VELIKA SOBOTA, 28 marca: Ob 7. uri zvečer blagoslovitev ognja in velikonočne sveče, obnova krstne obljube in slovesna božja služba.
VELIKA NEDELJA, 29. marca: Ob pol osmih zjutraj sv. maša v kapeli provincialne hiše, ob 9. uri v cerkvi novega bogoslovja (Lendkanal).
Ob 16. uri slovesna sv. maša v kapeli Mohorjeve hiše (Viktringer Ring 26).
VELIKONOČNI PONEDELJEK: Ob 9. uri sv. maša v cerkvi novega bogoslovja.
Ob 16. uri slovenska božja služba v cerkvi sv. Jožefa (Siebenhugel).
Vsak dan je pred začetkom božje službe priložnost za spoved.
Slovenci iz Celovca in okolice vabljeni!
ZAHVALA
Ob slovesu od našega dragega moža in očeta
JAKOBA ŠPICARJA
izrekamo iskreno zahvalo vsem sorodnikom in drugim rojakom s Koroškega, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, nam izrazili sožalje ter počastili s cvetjem njegov spomin.
Zahvaljujemo se predstavnikom vseh slovenskih organizacij iz Celovca, ki so z udeležbo na pogrebu dali pokojnemu za njegovo življenjsko delo zasluženo priznanje. Nepozabne nam bodo ostale poslovilne besede prof. dr. Vospernika in tov. Martinjaka.
Ob tej priliki gre posebna zahvala tudi slovenskemu koroškemu tisku, ki se je ob smrti, kot tudi že prej ob pokojnikovih življenjskih jubilejih, vedno spominjal njegovih zaslug za koroške Slovence.
Žalujoči
žena Marica ter sinova Miran in dr. Bojan Ljubljana
Podjunski tržni dan v Dobrli vesi
»JOŽEFOVO"
bo letos v soboto in nedeljo, 21. in 22. marca. Vabljeni tudi v trgovino in gostilno Hotel „RUTAR“. Zmerne cene in domača postrežba.
J. F. PERKONIG:
„ . . . danes mi je, kakor da sem nekaj zamudil46
V četrtek, dne 12. marca, je bil v srednji dvorani Doma glasbe v Celovcu literarni večer v spomin 80-letnice pisatelja J. F. Perkoniga. Predsednik Katoliške družinske zveze (Kath. Familienverband) dipl. trg. Anton Fritz je najprej pozdravil ženo in sestro umrlega pisatelja. Nato je sledil govor predsednika Krščanske kulturne zveze Jožka Hudla, ki je v beh deželnih jezikih poudaril, da je bil Perkonigov oče slovenskega rodu. Zahvalil se je še Katoliški družinski zvezi za povabilo k sodelovanju. Med branjem Perkonigovih del pa sta pela zbor Koroške dijaške zveze pod vodstvom dr. Franceta Cigana in zbor Kat. družinske zveze pod vodstvom Adolfa Fruhbergerja. Perkonigova dela so brali prof. Pettauer, dir. Hannes Sennig in strokvni učitelj Ludwig Skumautz.
To je prva prireditev te vrste, pri kateri sta sodelovali kulturni organizaciji obeh narodov. Obžalujemo, da ni bilo več nemškega občinstva. Več kot polovico gledalcev so bili Slovenci. Slovenci so s tem pokazali zainteresiranost za podobne prireditve. Potreba bo še več takih prireditev, vendar z željo, da bi prodrle v vse sloje nemško in slovensko govorečega ljudstva.
Kako prezimijo škodljivci poljščin
Med rastno dobo je treba pogosto govoriti o škodljivcih poljščin, ker le-ti lahko zelo ogrožajo njihovo rast in zmanjšajo tudi njihov pridelek. Vendar je poglavitna pozornost tedaj posvečena zatiranju, to je kdaj je treba škropiti, kakšna sredstva naj izberemo in kakšne strojne naprave bi kazalo uporabiti. Tedaj niso v ospredju vprašanja, kako se škodljivci širijo, kako se razmnožujejo in kako se prenašajo iz leta v leto kljub neugodnim vremenskim razmeram.
Vsi škodljivci poljščin, pa naj bodo to hrošči, metulji, stenice, bolhači ali druge žuželke, se izr edino dobro prilagodijo najslabšim vremenskim razmeram. Razumljivo je, da morajo biti rastlinski zajedavci dobro prilagojeni na okoliščine rastišča, saj. se sicer ne bi mogli obdržati tudi po več deset tisoč let skupaj z rastlinami. Glede vremenskih razmer velja tole: kar prenese rastlina gostiteljica, prenese tudi njen škodljivec. Seveda je res, da na primer mokre, tople zime škodljivcem ne ustrezajo tako- kot suhe, čeprav mrzle, vendar to vpliva laihko le na večje ali manjše število škodljivcev, ki bodo uspešno prezimili, nikakor pa ne na škodljivce nasploh. Škodljivci rastlin se izredno dobro- iin v kratkem času laihko- prilagode spremenjenemu okolju. Za to je dovolj primerov, ko so gojene rastline -prenašali iz ene na drugo celino — pogosto- v precej, spremenjene okoliščine — njihovi škodljivci so jim navadno sledili.
Poljščine napada večjo število škodljivcev, ki različno prezimujejo.
Majski hrošč naredi v določenih letih v nekaterih krajih hudo škodo. Njegov raz-y°j; traja več let. Prvo in drugo leto, -ko se Izleže iz jajčeca, prezimuje v izemlji v obliki ogrcev, tretjo ali četrto oziroma zadnjo, zimo pa ostane v zemlji kot odrasel hrošč.
Junijski hrošč ali prosnica je majskemu hrošču po načinu življenja zelo podoben, le -da potrebuje za razvoji samo dve le-ti. Prezimuje v tleh v obliki ogrcev.
Koloradski hrošč velja kot značilen primer prilagodljivosti pri žuželkah. V svoji Prvotni domovini, v gorah ob -reki Colo-rado je živel na divjih razhudnikih, bližnjih sorodnikih krompirja. Brž ko so v Prejšnjem stoletju začeli tam gojiti krompir, se je prilagodil nanj, postal njegov naj hujši škodljivec in se v enem stoletju razširil v vse kraje, kjer goje -krompir. Odrasel koloradski hrošč, še bolj pa njegova ličinka, se čez leto gosti -na krompirju, je-
seni, včasih že avgusta, pa se zarije v zemljo, kjer ostane 7 do 8 mesecev. Včasih hrošč ostane kar dve zimi v zemlji. Na spomlad spet prileze na svetlo.
Repna grizlica je hud škodljivec strniščne repe. Lani je na primer ponekod objedla repno listje skoraj do golega. Pojavlja se v dveh rodovih na leto. Pago-senice drugega rodu, ki so pri nas najbolj škodljive, zlezejo jeseni nekaj centimetrov globoko v zemljo, v zapredku prezimijo, -spomladi pa se zabubijo. Pagosenice prvega rodu se plitko v zemlji zabubijo že jeseni in prezimijo-kot bube.
Repičar je droben hrošček bleščeče, ko-viinskomodre barve — najhujši škodljivec oljne -repice. Hrošček dela škodo spomladi s tem, da objeda cvetne 'brste repice — ogršči-ce. Odrasli hraščki prezimijo v travni ruši. Že v prvih toplih marčnih dneh prilezejo na svetlo- in živahno obletavajo prve cvetoče rastline.
Korenjeva muha dela tu in tam škodo na korenju. Tudi ta ima dva rodova na leto, drugi rod se pojavlja od junija do septembra. Ličinke zlezejo v zemljo in se zabubijo ter kot bube prezimijo. Včasih najdemo bube korenjeve muhe tudi v korenu.
Pesna muha je škodljivec, ki -dela rove v listih pese in špinače, tako da se ipovrhnjica docela privzdigne in nastanejo veliki suhi belorjavkasti madeži. Taki listi kmalu odra ro. Pesna -muha ima tri, štiri rodove na leto. Največ škode povzroče ličinke prvega zaroda, ki se utegnejo zelo razmnožiti zlasti v hladni pomladi. Ličinke se iz listnih rovov spuste na zemljo, kjer se zabubijo in kot bube prezimijo.
Ličinke pesnih mrharjev, ki so podobne ploščatim kočičem, delajo škodo- na pesi spomladi. Večina hroščev mrharjev se hrani z živalsko hrano (od tod tudi ime) le omenjeni hrošč se j,e prilagodil na rastlinsko hrano. Odrasli hrošči prezimijo na suhih sončnih mestih, večinoma ob južnem
Na Jožefov sejem, 21. marca 1970, pridite v PODJUNSKI TRGOVSKI CENTER V DOBRLI VESI po velike dobitke!
Podjunski trgovski center bratov RUTAR & Co., Dobrla ves
je pripravila za vas lepe dobitke:
1.	dobitek I ELIN -hladilnik z avtomatom za taljenje ali
1 dvoposteljna celotna oprema
2.	dobitek 1 ERWO-aparat za varjenje ali
1 ALKO-mešalnik za beton
3.	dobitek 1 ožemalnik ali
1 stoječa sobna luč
4.	dobitek 1 samokolnica s krampom in lopato ali
1 Philips prenosni radioaparat
5.	dobitek 1 aparat za sušenje las (z oglavnico in stojalom) ali
10 kg DURLIN laka po prosti izbiri
VSAK NAKUP V CENTRU JE DOBITEK!
Navedeni dobitki so razstavljeni v Podjunskem trgovskem centru v Dobrli vesi.
Srečke dobite v Podjunskem trgovskem centru in pri vseh podjetjih bratov RUTAR.
Vsak lahko dobi -dobitek, potrebna je navzočnost pri žrebanju v soboto, 21. marca 1970, ob 16. uri v Podjunskem trgovskem centru v Dobrli vesi.
Ostala pojasnila razberete iz srečk na letakih.
K velikim -dobitkom vabijo
BRATJE RUTAR
Kmet in vrtnar sredi marca
NA NJIVI
Mrzlo vreme nas zadnje dni ovira pri pripravah za spomladansko setev. Zaradi tega bomo ob lepšem vremenu nekoliko pohiteli, da nadoknadimo zamujeno. Če še nismo utegnili, bomo podorali gnoj za okopavine. Ozimnim žitom bomo dodali nekaj dušikovih gnojil v obliki nitratov. Ta gnojila je treba trositi večkrat v manjših obrokih. Na 1000 kvadratnih metrov posevka natrosimo vsaka dva tedna okoli 15 kilogramov nitrata. Z njiv moramo odstraniti koruzno slamo; na odoru jo zažgemo, da tako uničimo črve koruznega molja.
SADNO DREVJE
Še je čas za zimsko škropljenje sadnih dreves. Pri tem opravilu moramo paziti, da ne poškodujemo morebitnih poganjajočih popkov; letos niso sadna drevesa v tem pogledu posebno zgodna zaradi mrzlega vremena.
NA VRTU
Pohitimo s pripravljanjem zemlje za setev pomladanskih zelehjadnic. V tople grede sejemo paradižnik, jajčevec, papriko, zeleno, kumarice in solato. Če se vreme obrne na toplo, moramo z zalivanjem oskrbeti posevkom dovolj vlage. Zalivajmo z vodo, ki smo jo pustili, da se segreje na soncu in opravljamo to delo samo v opoldanskih urah.
in zahodnem robu iglastih in listnatih gozdov pod tanko plastjo listja in iglic.
Na detelji in lucerni delata škodo detelj-ni in lucern in dolgoglavček. Odrasli h-rošč-ki prezimijo plitvo v zemlji ali med -ostanki rastlin na deteljiščih. Mnogo jih preleti tudi v bližnje gozdove in pod grmičevja, kjer prezimijo pod listjem. Proti koncu marca prilezejo iz skrivališč in se brž začno hraniti na detelji in lucerni.
Malokdo ne pozna kapusovega belina. Njegove ličinke — gosenice — objedajo listje vseh vrst kapusnic. Ima dva- rodova na leto. Gosenice drugega -rodu zlezejo jeseni na drevesna debla, plotove, izidove in druga -primerna skrivališča, se preobrazijo v zelenkastobele in črno marogaste bube in tam prezimijo.
Kapusovi bolhači delajo škodo v suhem
majniškem in junijskem vremenu na mladih sadikah kapusnic, ko jim listje prav na drobno preluknjajo. Drugi rod -hroščkov gre prezimovat v zemljo- -pod travnata poljska pota, v razpoke drevesnega lubja ter v lesene ali zidane zgradbe.
Kapusove stenice so prav tako pomembni škodljivci kapusnic, ker jim iz listov sesajo sokove in na vbodnih mestih nastanejo blede lise ali luknje. Odrasle stenice prezimijo- pod listjem in ostanki rastlin.
Črna fižolova listna uš je zelo znan škodljivec. Ima na leto dva d-o štiri rodove. Jeseni se krilate samice selijo na grmičevje, na primer na navadno trdolesko, brogovi-to, skobotovec in devcijo. Tam odlagajo zmiska jajčeca, iz katerih se spomladi razvijejo uši, ki prelete nazaj* na fižol in na njem s sesanjem -dela-jo- škodo. Dr. J. M.
Mizarske vajence in pomočnike iščem za svoj obrat. Za hrano in stanovanje preskrbljeno.
MIZARSTVO
KOFLER
Št. Peter 24, 9184 št. Jakob v Rožu telefon (54253) 338
Meška, ženska in otroška kolesa v veliki izbiri
že od
S. 990.-
v trgovini
K. in A. KRIVOGRAD
9143 Šmihel nad Pliberkom
Damska moda
Scfaeibal
v veliki izbiri v strokovni trgovini
Klagenfurf-Celovec, Kramergasse 11 Telefon 83 3 95
Autofina -posojilo za družine
Gotovina za vsakovrstne izdatke do 60.000 šil. do 48 mesecev od specialne banke privatnega gospodinjstva.
Autofina nudi več:
Upoštevanje želja posamezniku pri -posojilu — zaupna uslužnost -do odjemalcev — ugodne posojilne pristojbine — brez posredovalnih stroškov.
Autofina -
banka z odplačevanjem na obroke
Celovec-Klageniurt,
Viktriniger Ring 41, tel. 84 8 55 -Beljak-Villach, Nikola-iplatz 2, td. 68 60
Obiščite nas, 'kličite nas po telefonu ali zah-tevaj-te s poštno -dopisnico »ponudbo posojila s prospektom«.
Spod doma Ut po svetu
LAHKA ATLETIKA
Zlati kolajni Mariji Sikori	t
in Iloni Gusenbauerjevi
V soboto, 14. marca, je avstrijska državni predsednik Franz Joaias v dunajski športni palači uradno odprl 1. evropsko atletsko prvenstvo »imdoor«. Tekmovanja se je udeležilo 350 atletov in atletinj iz 24 držav, ki so se potegovali za 22 zlatih medalj. Za prvenstvo je vladalo med dunajskim občinstvom veliko zanimanje, saj je bilo prvi dan na tribunah zbranih 6000 oseb. Tekmovanje se je končalo v nedeljo.
Kakor v Atenah so prevladovali na Dunaju sovjetski in vzhodnonemški atleti, -zlasti prva. Sovjetski atleti so osvojili kar (deset zlatih, dve srebrni in tri bronaste ko-jlajne, medtem 'ko so Vzhodni Nemci dobili tri zlate, šest srebrnih .in tri bronaste medalje.
Marija in liana odlični
Lahkoatletsko evropsko prvenstvo, ki sta .ga sijajno organizirala avstrijska lahkoatletska ' zveza ,im vodstvo dunajske mestne hale, je našlo svoj odraz tudi v napredku avstrijskih profesionalcev. Marija Sikora, ‘ki je pred dobrim pol letom poskrbela v Atenah ža pravo senzacijo (bila je tretja v ■teku na 400 metrov), je tokrat suvereno zmagala v teku na 800 metrov in priborila Avstriji prvo zlato kolajno. Toda še več, komaj je potihnilo navdušenje in aplavz zanjo, je že druga avstrijska atletinja poskrbela za novo senzacijo: Ilona Gusen-bauer je v skoku v višino dosegla nov svetovni rekord v dvorani, in sicer 1,88 metra.
NOGOMET
Prava dobitnika v nadaljevanju avstrijske .nacionalne -nogometne lige sta bila dunajska Avstrija in Sportkluib. Prvak Avstrija — igra med njo in LASK je odpadla — je še zmerom osem točk pred ostalimi, ker je doslej drugi na lestvici inns-:bruški Wacker izgubil v soboto z Admiro 1:2 (1 : 1). Z neodločenim rezultatom se je končala tekma med salzburško Avstrijo in Sturmom iz Gradca 0 : 0. To je ugodno z a Šport klub, 'ker mu bo tako drugo mesto trenutno zagotovljeno, saj, ima dve tekmi manj od ostalih .moštev.
Nobenega upanja obstoja v nacionalni ligi ni več za FC Domlbim, ker je zadnjo tekmo izgubil doima z dunajskim VVackrom I : 2 (0 : 2). Predarlčani so od rešilnega 13. mesta oddaljeni kar za osem točk. Nič kaj rdžnat ini pložaj za Eisenstadt, ki je v soboto izgubil proti GAK 3 : 5 (1 : 2), pa tudi celovška Avstrija — izgubila je na Dunaju z Vlienno 0:2— trepeta za obstoj v ligi.
SMUČANJE Schranz drugič prvak V odločilnem veleslalomu za osvojitev svetovnega pokala v tej sezoni, ki je bil v norveškem kraju Vos pri Bergenu, je sicer zmagal Avstrijec Bleiner. Toda ker je bil Francoz Russel šele četrti, si je Schranz drugič zapored priboril najvišjo trofejo L’Equipa.
Bleiner je vodil že po prvem teku, Russel je bil na šestem mestu in že tedaj je bi-
lo skoraj zanesljivo, da ne bo mogel prehiteti 31-letnega Schranza, ki se s tem novim uspehom verjetno poslavlja s smučarskih, vsaj amaterskih aren. Bleiner je zmagal v skupnem seštevku s časom 3:19,32, pred J. N. Augertom, ki je zaostal ja 0,58
sekunde, Schranzom 0,60, Russelom 0,95, Penzom 1,06 itd.
V	svetovnem pokalu je Schranz zbral 148 točk, sledijo Russel 145, Thoni 140, Penz 119, Giovanolli 116, J. N. Augert 115, Bleiner 82, Messner in Duvillard 81, Cordin 65 itd.
Zadnji dan smučanja- za svetovni pokal je bil v Vossu pri Bergenu na sporedu slalom. Vsa tri prva mesta so zasedli Francozi: 1. Russel, 2. Augert, 3. Brechu. Avstrijci so zasedli 5. (Messner), 6. (Rainer), 9. (Bleiner), 12. (Loidl) mesto. Schranz je odstopil pri 2. spustu -zaradi poškodbe na peti.
HOKEJ NA LEDU
V	Stockholmu se te dni vrši svetovno prvenstvo v hokeju na ledu. Doslej so igrali Sovjetska zveza : Finska 2:1 (0:0, 0:0, 2:1); švedska : NDR 6:1 (1:0, 2:1, 3:0); Češkoslovaška : Poljska 6:3 (2:1, 3:1, 1:1); Švedska : češkoslovaška 5:4; Sovjetska zveza : NDR 12:1; Finska : Poljska 9:1.
Zanimivosti
ZGODAJ JE OBOGATEL
Komaj dva meseca stari Cario Pon ti, sin Sophie Loren in Carla Pontija, je že bogat: ponosni oče je prepisal nanj ogromno lovno področje v bližini italijanskega mesta Pavia. Vrednost 'tega zemljišča dosega milijardo lir.
ZAMENJANA VLOGA
Ameriški igralec David Janssen, ki je v priljubljeni ameriški televizijski seriji »Na begu« igral preganjanega gangsterja, je moral v resničnosti zaigrati vlogo zasledovalca: s pomočjo policije išče tatove svojega luksuznega avtomobila rolls-royce.
MESTO ZNANOSTI V TOKIU
Do leta 1975 bodo zgradili »mesto znanosti« v bližini Tokia. Imelo bo 40 različnih laboratorijev, v katerih 'ho lahko delalo 52 tisoč japonskih znanstvenikov.
O ANGLEŠKI MLADINI
Mladi Angleži so precej samostojni v svojem mišljenju, načinu, oblačenju in političnem mišljenju. Šolo pričnejo obiskovati s petim letom in s petnajstim letom se velika večina miladih zaposli. Drugi seveda nadaljujejo šolanje na višnjih šolah in univerzah. Angleška mladina ima mnogo denarja v primerjavi s povojno mladino. Imajo več svobode, 'boljšo izobrazbo in mnogo zabave.
Mladina v manjših mestih se zabava v mladinskih klubih, kjer lahko igrajo razne družabne igre. Radi imajo igre z žogo, zlasti iso priljubljeni nogomet, rugby -in ne
nazadnje — kriket. Mnogo mladih ljudi se ukvarja z ribolovom in streljanjem. Seveda tudi mnogo plešejo. V večjih mestih imajo več plesnih prireditev in včasih tudi kakšno revijo (»show«).
V Angliji j,e mnogo huliganov (gamler-jerv). Uničujejo vse, kar pride v njihove roike: telefonske govorilnice, razbijajo izložbena- okna, kradejo, napadajo stare ljudi in dekleta. Oni so zlo angleške družbe. Take prestopnike običajno pošljejo v vzgojne zavode ali pa jih denarno kaznujejo. Kazni iso v primerjavi s škodo, ki jo povzročajo, mnogo premile.
Mamila med mladino v Avstriji
Na neki konferenci »sveta družin« pri ministrstvu za šolstvo na Dunaju so bile izrečene resne besede glede širjenja uporabe mamil in -podobnih sredstev, predvsem hašiša, med mladino. Iz ankete, ki so jo izvedli med srednješolsko mladino, izhaja, da se -deset odstotkov šolarjev »aktivno zanima« za mamila, 30 odstotkov -anketiranih pa je »presenetljivo dobro informiranih o mamilih«.
V zvezi s tem je že omenjeni odbor predlagal, naj- bi izdelali in čimprej sprejeli
ostre zakone glede borbe prati mamilom-Zanimivo pa j,e pri tem še to, da se uživanje mamil v Avstrij.i ne širi le po mestih, pač pa vedno ‘bolj- tudi na podeželju. V Železnem, t. j. gla-vnem mestu Gradiščanske, so odkrili krožek, ki je štel 121 mladincev i-n deklet, ki so se napajali s hašir šem. Seveda starši te mladine niso za to vedeli, policiji pa je uspelo takoj odkriti tistega brezvestnega človeka, ki je dobavljal tej mladini mamilo. Mamilo je dobival z Dunaja.
Walter Scott — Vladimir Levstik:
[ Ivanhoe 1
2
Ta človek je nosil enake opanke kot njegov tovariš, le da ni imel nog v usnjatem -povoju, ampak v nekakšnih golenicah, izmed katerih je bila ena rdeča, druga pa žolte -barve. Na čepici mu je viselo več kra-iguljcev, nekako tolikšnih, kakor so jih obešali sokolom; izažvenikljali so, kadarkoli je obrnil glavo, in ker je miroval le redko kak trenutek, je zvonilo tako rekoč neprestano. Rob te čepice je spremljal jermen iz togega usnja, ki je bil zgoraj izrezljan v obliki -kronice, izza -njega pa je padala na ramo ipodolgasta vrečica, podobno kakor pri staromodnih nočnih čepicah ali -pri kučmah današnjih huzarjev. Ravno na tem koncu čepice so viseli kraguljčki; ta okolnost je hkrati z obliko pokrivala in z na pol zmedenim, n a pol lokavim izrazom njegovega obličja zadostno razodevala, da se prišteva k stanu domačih norcev ali šaljivcev, kakršne 'so imeli bogataši, da so jim preganjali tegobo praznih ur. Kakor tovariš je imel tudi on za pasom torbo, ni pa nosil niti troblje niti noža; oči vidno -se gospodarju mi .»delo varno zaupati takim ljudem orožja. Pač pa je 'bil opasan z lesenim mečem, podobnim tistemu, s katerim dela Harlekin svoje čudeže na današnji pozor-niici, še bolj od vnanjosti obeh možakov sta si nasprotovala njiju izraz in vedenje. Sužnjev« lice jie bilo mrko i-n čemerno; v globoki potrtosti je pobešail glavo k -tlom in morda- bi ise bil zdel brezčuten, da ni ogenj, ki se je večkrat ukresa'1 v njegovem rdečem očesu, razločno pričal, da dremlje pod videzom te mračne brezvoljnosti čustvo odpora in skritega upora proti zatiranju.
VVaimbov -pogled pa je razodeval, kakor navadno pri Ijiudeh njegove vrste, brezdelno radovednost in veden nemir, hkrati s tem pa silno zadovoljstvo is svojim .položajem in svojo -vnalnjo- podobo. Pomenkovala sta se v anglosalškem narečju, o katerem smo že dejali, da -ga- je -splošno govorilo vse nižje ljudstvo razen norman-slkih vojakov in neposrednih služabnikov fevdalne gospode.
-»Prekletstvo svetega IVitholda na te peklenske rilce!« je vzkliknil pastir, zatrobiv-ši na vsa pljuča v rog, da bi zbral razkropljene svinje, ki so sicer odgovarjale njegovemu 'klicu z enako melodičnimi glasovi, a se jim vendar ni ravno mudilo zapustiti razkošne žime in želodove pojedine ali vstati z močvirnih bregov potočka, kjer so se nekatere na pol pogreznjene udobno valjale v blatu, ne meneč se za vabilo svojega čuvarja.
»Sveti VVithold naj, lopi nje in mene!« je rekel Gurth. »Baba naj bom, ne mož, ako se ne spravi nadnje dvonogi vollk, še preden se znoči. Semkaj, Fan-gs! Fangsl« je kriknil na vse grlo kosmatemu volčjemu psu, ki jie nalikoval -nekaj hrtu, nekaj čuvaju i-n leno šepal sem ter tja, kakor bi hotel zavračati -neposlušne krulce h gospodarju, v resnici pa je umeval svinj ar jeva znamenja narobe in še -bolj -razganjal živali.
»Vrag naj m-u podere zobe in hudičeva mati naj za j ase gozdarja, ki reže našim psom sprednje pa-znohte, da ni'so več za nikaiko rabo! Pokonci, Wamba, pomagaj mi, če si človek; stopi tjale okrog griča in približaj se jim proti vetra, pa jih boš gnal pred seboj kakor nedolžna jagnjeta.«
»Bogme,« je rekel Wam.ba, -ne da bi se ganil z mesta, »vprašali sem svoje noge, kaj mislijo o tej stvari; a pravijo mi, da bi se zameril -svoji vzvišeni osebi i-n svojim kraljevskim oblačilom, ako bi vlačil to zalo perje po -močvirju. Zato ti svetujem, Gurth, da pozoveš Fan-gsa nazaj in prepustiš čredo njeni usodi, ki je itak ne izpremeniš; naj jih srečajo potujoči vojaki, hajduki ali božjepotniki,, zgoditi se
jim ne more drugega nego isto, kakor če bi se v tvojo nemajhno radost in tolažbo še nocoj izpremenile v Normane.«
»Da bi se svinje meni na ljubo izpremenile v Normane?« je vprašal Gurth; »razloži mi to, Wamiba, zakaj možgani -so mi preveč otopeli in glava mi je preveč izmučena, da bi mogel reševati uganke.«
»Nu, kaiko pa jith imenuj-eš te kruleče zveri, ki -tekajo po vseh štirih?« je rekel Wamba.
»Svinje, bedak, svinje,« j-e odgovoril pastir, »vsak tepec to ve.«
»In .svinje’ je dobra saščina,« je rekel norec; »a kako imenuješ svinjo, kadar je odrta, otrebljena, razčetverjena in olbešena za pete -kakor -kak izdajalec?«
»Pork!«* j-e rekel svinj ar.
»Zelo me veseli, da ve tudi to vsak tepec,« j-e -povzel Wamiba; »in pork je, če pomnim prav, -norm ansko-framcoska beseda. Dokler je žival živa in jo pase -saški suženj-, nosi tudi saš-ko ime; m-ormamski pork pa postane ti-sti maih, ko jo prineso v grajsko dvorano, da bi pirovala z gospodo. Nu, prijatelj Gurth, kaj porečeš o tej zadevi, a?«
»Tako -mi -svetega Du-nstana,« je odgovoril Gurth, »tvojih bese-d je -zgolj žalostna resnica; o-sta-lo nam je le malo več od -zraka, ki ga. sopemo, in še tega- nam menda le neradi privoščijo, samo zato, da moremo nositi tovor, ki nam ga nakladajo na pleča. N a jmas tnejše in najokusnejše mora na njihovo mizo-, najzalše in -najnežnejše v njihovo posteljo-; najboljši in -najhra-brejši morajo v vojake za tuje go-spodarje in belijo daljne dežele s svojimi kostmi, tu pa j-iih o-stame le malo, ki bi imeli voljo ali moč, -braniti nesrečnega Sa-sa. Bog daj zdravje našemu gospodu Cedricu; on je bil mož na -svojem -mestu! Toda Reginald Front de Boenf -pride zdaj osebno v kraje i-n kmalu bomo videli, -kako -malo zaleže Cedricov trud. — Semkaj, semkaj,« je zavpil iznova, -povzdignivši glas, »h-oho! hoho! Vrlo, * Pork: angleška beseda za svinjo.
Faings! Zdaj, jih imaš vse pred seboj in jih zbereš, kakor se spodobi!«
»Gurth,« j-e rekel burkač, »vem, da me imaš za bedaka, drugače ne bi tako nepremišljeno vtikal glave v moje žrelo. Samo besedico naj zinem Reginaldu Front de Boe-ufu ali Filipu Malvoisinu, da si izdajalsko govoril zoper Normane, pa si na mah spoden svilnjar in se zaziblješ na enem tehle hrastov, v strašilo vsem, ki otresajo svoje dolge jejziike nad' veliko gospodo.«
»Pa ne da bi me izdal, ti pes,« je vzkliknil Gun tih, -»ko si me -sam napeljal, da sem j-eil udrihati po njih?«
»Da bi te izdal!« je odgovoril šaljivec; »ne, 'to bi mogla storiti le umna glava; norec jie preneroden za take stvari — a čuj, kdo je to?« je vzkliknil mahoma -in nastavil uho proti smeri, iz katere se je slišalo peketanije konjskih kopit.
»Kaj nama mar!« je odvrnil Gurth, ki je vtem spravil svojo čredo vkup in jo odgnal -s Fangovsiko pomočjo po dolgi, somračni loki.
»Ne, te jezdece moram videti,« je rekel Wamba; »nemara so prišli iz vilinske dežele s sporočilom kralja Obcrona.«*
»Da te kuga,« se je odrezal svinj ar; »ka- j ko moreš klatiti bedarije, ko besni komaj nekaj miilj od naju taka nevihta z bliskom in gromom? — Poslušaj, kako bobni! Kar pomnim letnih ploh, nikoli še nisem videl, da bi padale tako debele kaplje kar navpik izpod neba; in dasi ni o vetru -ne d-uha ne ! sluha, stoka hrast j e in škriplje z velikimi veja-mii, prav kakor ‘bi napovedovalo hudo uro. Delaj se modrijana koli-kor ti drago, a to pot verjemi meni; glejva, da prideva domov, preden zad-ivja nevihta, zakaj n-o-c bo stra-šna.«
Wamba je menda -čutil silo teh razlogov; pridružil se j-e tovarišu, ki je pobral svojo dolgo palico iz trave in krenil proti domu-Drugi Ev-mej je naglo stopal po gozdni jasi. j
* Oberon v staro-francoskih pesmih 12. stoletja vi-
1 inski kralj.
France bevk-.
DAMA IZ
o sem .bil še samec — je pripovedoval gospod Tratar in žvečili cigaro — sem preživel dobri dve tretjini svojega življenja v pisarni in v kavarni. Predvsem v kavarni. Včasih sem zjutraj vstal, šel v kavarno in se nisem vrniil pred večerom iz nje. Še .svoje stanovske dolžnosti sem opravljal v kavarni; ondi sem pisal in bral, se smejal in jezil. Na okno .poleg moje mize bi bil po vsej pravici lahko obesil tablico: »Pisarna A. Tratar. Uradne ure od 7.-24.« Ne pretiravam. Odmor, ki sem ga .porabil za kosilo, ni vreden, da bi ga omenil.
Verjemite mi, da sem zaradi tega zelo-dobro poznal ljudi, ki so zahajali v kavarno: upokojence, ki so sedeli .pri posebni mizi, brali liste in z mirno besedo komentirali dogodke; ljudi, ki so hlastno popili kavo, hlastno .požrli glavne novosti ii.z listov in niso imeli nikoli časa; postopače, ki so sedeli od jutra do večera v kavarni, lopo oblečeni, -spreminjali cigarete v pepel in še mislili niso. Še mislili me, -to mi Jaihko verjamete, zakaj človeku se misel že na čel-u pozna.
Ves dan so bruhala vrata nove ljudi — najrazličnejše sloje, od jiutra do večera. Solidne meščane v popoldanskih urah, razuzdance okrog polnoči, ki jim ni bilo pijače nikoli zadosti in so zahtevali vina in žganja, ko so ugasnile že vse luči.
Več nego mesec dni zaporedoma je prihajala v kavarno točno ob enajsti uri ženska, ki bi jo nagovoril z gospodično, da-si so nekatere poteze njenega obraza spominjale na zafkon.
Sedala je k mizi nasproti moje »pisarne« tako, da je gledala vame. Moj pogled je obvisel na nji zaradi tega, ker je bila zelo Podobna moji dijaški ljubezni do neke šivilje. Od vsake ljubezni nekaj ostane v človeku im se prebudi v nekaterih trenutkih. Nisem se mogel premagati in sem jo Pogledaval .pogosto, česar me je bilo skoro sram.
Ona me je gledala mirno, ne izzivajoče, včasih je umaknila pogled in -pogledala na ulico. Pozna ura, ob kateri je prihajala v kavarno, mi je dajala -polno pravico, da bi mislil kaj slabega o njej. Opazil sem tudi, da prihaja o suhem vremenu celo s
KAVARNE
prašnimi čevlji in da so o-b deževnem vremenu blatne tudi -njene nogavice. Ko je prižgala svojo cigareto mirno, -kakor da se nič ni zgodilo, in pihnila -dim predse, me je nemilo zadelo.
Vendar nisem hotel misliti -slabo o nji. Morda zaradi -spomina na -mojo mladostno ljubezen -n-e. Njen obraz ni -imel izraza cinizma, krutosti in poželenja. Bil je klasičen, lep, lahka -po-teza žalosti je bila na njem, ta je ležala podobna črnemu zastoru na čelu, na očeh in na ustnicah.
V teku meseca -sem se je docela privadil. Gledala sva -mirno dru-g -drugega, k alk or da sva -stara, -znanca, ki -iz kateregakoli vzroka ne -spregovoriva besed, če je ob navadni uri ni. bilo v kavarno, ime je motilo. Kadar je -prišla-, -sem bil miren.
#
Deževnega večera je stopila v kavarno utrujena in -nevoljna. Otoržje na njenih ustnicah je bil-o- zarezano- nenavadno glo-
DORA G.:
^pod i%tisam
Poznam te tudi jaz, Bolest, o vem, kako je težka tvoja roka: saj duši kažeš pot do zvezd, ki vsaka nedosežno je visoka.
Poznava dolgo se, Samota: o kolikrat zaman hlepele so oči, pričakala ni duša klica iz noči — umevanja nikjer, povsod tihota.
S tabo tudi znanca sva, Pogum: ko utrujen omahuje moj korak, sovražen duši je življenja šum — življenju vrneš jo, preženeš mrak.
boko. Blatna in mokra od dežja se je o-tresla-, ko. je sedla -na rdeči žamet.
Obrnil sem se in -gledal vanjo. Mirno, nepremično je gledala name, v dno oči se je vnela iskra in poča-si prešla na ustnice: posmejala se je. Roka, v kateri je držala cigareto, se je zganila.
Raizu-m-el -sem. Vrgel sem ji vžigalice.
Prižgala je cigareto in mi jih je vrnila: »Hvala!«
Na-to- -se je domislila. Vzela je iz torbice .srebrno -do-zo in jo odprla:
»Izvolite . ..«
»Ne, hvala!« sem d-eja-1 malo v zadregi. Vendar sem že i-sti hip iztegnil roko in vzel cigareto.
»Ne moreni živeti, če ne kadim,« je dejala.
»Ko bi -bila -to edina človeška napaka . ..« -se-m jo meril z o-čmi. Po krivici. Zakaj -nisem imel pravice, da bi ji dejal to besedo.
Ona j-e nagnila- glavo, puhnila dim predse in me -pogledala skozi pol zaprte oči. Videl -sem, da j-e poostrila pogled. Ali v mene ali v s-vojo dušo? »Vem,« je dejala poča-si, »da me imate za -sla-bo.«
»Ne,« sem zajecljal v negotovosti kakor človek, ki laže in bi se rad izvil pred samim seboj. »Ali ste hudi?«
»Zaradi česa?« s-e ni čisto nič čudila. »Poznam misli lj-u-di in grem mimo -njih . . . Resnica je nekaj drugega, če bi ljudje videli drug drugega v dlušo, bi nikoli ne žalili.«
Ob teh besedah sem zagledal za -njenimi potezami žensko, katere cvetoča preteklost je gledala le iz žalosti njenih -ust in oči, vse drugo je bilo spretno zagrnjeno. In kakor da se ji toži po človeku, kateremu bi mogla v trudnem, deževnem večeru razodeti več kot vsakomur na ces-ti, je -pristavila:
»Kadar je človek prvič sla-b, ni nikoli slab sam iz sebe. Lj-u-dje ga naučijo ... ne samo naučijo, prisilijo ga v -to. Ali ni tako?«
Bo-gme, da se nikoli nisem pečal -s filozofskimi vprašanji. Z vsem, samo s filozofijo ne. Življenje me ni vodilo v tisto s-mer, da bi začel razmišljati o tem, kaj je dobro ali slabo. In zdelo se mi je pra-v, da sem dejal:
»Zdi se mi, da je to odvisno o-d človeka samega.«
Na te besede je zagorela. Ogorek cigarete je vrgla na tla.
»Vam se to zdi? če se vam -to zdi, potem nič ne veste ... Is-ti-h nazorov je bil tudi moj mož. Po svojih na-zo-rih bi bil moral storiti le sebi dobro ali slabo. Čemu je storil to meni?«
»Vi ste poročeni?« s-em jo vprašal.
»Da ... Ali kakor se vzame.«
»Kakor se vzame? ... Da ali -ne?«
»Kakor se hoče razlagati... Pred nekaj leti sem se poročila z mladim častnikom. Bil je lep. Kakor vsak moški, je trdil tudi on, da me ljubi. Poročena sva bila cerkveno. Okoliščine -so bile take, da se takrat nisva poročila civilno. Pri tem j,e ostalo., «
Umolknila je. Gledala je v -moje oči, ki so izpraševale in razmišljale, na-to je pristavila:
»Pri tam je ostalo... Odlašal je tako dolgo, da j-e uga-snila v njem lj-ulbezen, in sem spoznala, da nisem več zanj. Tedaj sem rešila sebe in njega... Imela nisem nikakršnih pravi-c, -dasi sem -tri le-ta svoje mlaidoisti zapravila .z njim. S tem -sem si pridobila samo ime... saj. veste kak: šno . . . Sama civilna poroka je veljavna, samo cerkvena ne ...«
Dvignila -s-e je in natikala rokavice. Takrat -sem -prvič videl -na njenem obrazu nasmeh, ki ga prej nisem opazil. Na-smeh ironije in .zaničevanja.
»Ali boste še trdili,« je dejala ob slove-' •su, »da si člo-vek sam ustvarja dobro in hudo... če bi vam povedala še vse drugo. • •«	... ..	....
»Verjamem,« sem dejal, »verjamem,« ker drugega ni-sem z-nail reči.
Stala je še za hip in me -gledala, na-to je dejala, kaikor da se j-e -naglo odločila za nekaj nenavadnega: »Z Bogom!« im. odšla.
Od ti-setga. večera ni sedela, več nasproti moje mize. Stisnila se je v drugi ko-t kavarne, kakor -da- se boji moje -prisotnosti zato, ker mi je odgrnila pol življenja.
Pol mi je ostalo skritega, zato si na veliko vprašanje, ki je zrastlo v .meni, -nisem, znal odgovoriti.. .
JŽ:« dakta ne l/a
Vprašanje odveč. — Nekdo- vpraša -nogometaša: »Kako dolgo pa že brcate?« — »Od rojstva!« mu ta odgovori.
Otroška. — Mamica ima obisk, Metka pa se igra v solbi. Nenadoma zakliče: »Mamica, tamle na zidu je stenica!« Mama v zadregi udari punčko po roki: »Kako pa govoriš, to je žebelj!« in se dalje pomenkuje z go-sto-m. Čez čas pa Metka spet vzklikne: »Mamica, žebelj leze kar naprej!«
Pri zasliševanju. — Sodnik: »Ali ste res ukradli kolo-, tki j-e bilo -naslonjeno na -pokopališki zid?« — Tat: »Ukradel? Ne! Mislil sem, da -j|e lastnik umrl.«
tiraj e neubrano čredo svojih poverjencev pred seboj.
DRUGO POGLAVJE
Vzli-c tovariševim opominom in očitkom sc Wamba ni mogel premaga-ti; z raznote-rimd izgovori s-e je oziral na cesto in s-tregel na peketa-nje, ki se je glasilo bliže in bliže, ^daj j-e utrgal šop polzreli-h lešnikov, zdaj Je obrnil glavo za kmečkim dekletom, k; J'e pohitelo mimo. In tako so ju konjeniki kanalu prehiteli.
Bilo jih je deset; tista dva, ki sta jahala spredaj, sta bila vi-deti zelo imenitni osebi, °stali pa njiju spremstvo. Značaj in sta-n enega izmed obeh se je dalo i-zlahika določi- Bil je očividno visok dostojanstvenik Cerkve; no-sil je obleko cistercijanskega meniha, le da je bila napravljena iz dosti finejšega blaga, nego je dovoljevalo redovno Pravilo. Plašč in o-glavnica iz najboljšega dandrskega su-k-na sta v širokih ugodnih, §ubah obdajala zalo, dasi nekam rejeno Postavo. In kakor obleka ni razodevala zaničevanja posvetnega bleska, tak-o se tudi abrazu ni poznalo bog vek a j -samozatajeva-nja. Njegove črte hi se mogle zdeti dobrodušne, da ni prežalo izpod trepalnic tisto |°kavo epiku rejsko mežikanj-e, ki zaznamuje opreznega pohotnika. V ostalih pogledih sta ga položaj m stan naučila točno nrzdati svoje obličje, kateremu je umel dati poljubno svečam izraz, dasi je razodelo po naravi le dobrodušno družabno Prizanesljivost. Vzlic samostanskim pravi-°rn j-n prepovedim papežev in cerkvenih zt>orov so bili rokavi tega dostojanstvenika Podloženi in obšiti z -boga-tim krznom; Plašč je imiel na prsih zlato zaponko in vse redovno oblačilo j-e -bilo -polepšano in ozalj-sa-no, kaikor je na primer v današnjih dneh oblačilo -kvekrske -lapo-tice, -ki ume -dati ?v°ji vna-njosti pri vsej skromnosti kroja 111 'barve z izbiro blaga in načinom njego-|e upoirabe vendar nekam koketno in mikavno lice, ki le preveč diši -po ničemur-Uosti -sveta.
Ta -di-čni svečenik je ja-hal rejenega mezga tz boga-to Okrašeno- opremo; uzda je bila po takratni šegi ovešena s srebrnimi -kra-guljčki. Njegova -drža ni prav nič naliko-vala samostanski neokretnosti, tem -bolj -pa lahkotni, privajeni gracij-i izvežba-nega jahača. Voibče -se je zdelo, da uporablja junaški menih svojega ponižnega mezga samo za potovanje po- cesti. Brat lai-k iz njegovega spremstva je vodil za vse druge -primere prekrasnega a-n-dal-uškega -žrebca, kakršnega so- kupci tistih dni z velikim trudom in nevarnostjo uvažali iz a- -imovito in Odlično gospodo. Sedlo in šahra.ka prelepega kljusaiča- ista -bili pregrajeni- -z -dolgo odejo, ki je visela- malone do tal in j-e bila boga-to izvezena- z mitrami, -krilž-i in -podobnimi cerkvenimi -znaki. Drugi laik je vodil -tovo-mega- mezga, ki j-e -najbrž nosil prednikovo- prtljago; in -d-va nižja redovna meniha -sta- smeje se in -kramljaje jahala zaldaj, n-e -meneč s-e dosti -za ostale jezdece.
Prelatov -tovariš j-e -bil molž -preiko štiridesetih let, slok, imolčain, visdk in mišičast, aitlet-slke postave, ki j-e očividno v dolgih težavah in -naporih izgubila vsa svojis-tva nežnejše človeške oblike. Zdeilo -se je, da sestoji le še iz kosti, kit in žil, ki. so prebile tisoč -muk in so jih -bile pripravljene pretrpet -še tisoč. Glavo mu j-e -pdkri-vala škrlatna-, s krznom obšita čepica- — takšna, kakršnim pravijo Francozi «morti-ers«, ker naliikiuj-ejo obrnjenemu -možnarj-u. Njegov obraz je bil tedaj prost in iizraiz -tega obličja je moral -navdati tuj-ca vsa-j -s spoštovanjem, aiko ne -s strahom. Ošabne, po prirodi silne in mogočne izrazite črte so bile malone do črnega opaljene od južnega sonca in so se navadno zdele, kakor bi -dremale po viharju minulih strasti; toda nabrekle žile na čelu in naglo drgetanje vrhnje ustnice in go-stih črnih brkov pri vsakem najmanjšem razburjenju je razločno kazalo, kako lahko in naglo se more zbuditi -speči vihar. Ostre i-n presunljivo tem-ne oči so s slehernim -svojim pogledom pripovedovale o prebitih nevarnostih in premaganih teža-
vah in zdelo se je, da nalašč izzivajo odpor proti njegovim željam, da bi ga mo-ge-l po-ga-ziti z odločnim pogumom in neupogljivo voljo; globok obronek nad o-brvmi je podčrtaval mrko resnobnost obličja in dajal enemu izmed o-b eh očes, ki je -dobilo pri tisti priliki lahko poško-dlbo, še -tem mra-č-nejši izraz.
Vrhnja obleka tega -moža j,e -s- krojem nali-kovala prelatov!, zakaj -tudi on je nosil -dolg man-iški plašč; ali bagrena barva plašča j-e pričala, da nosilec -ni član -nobenega izmed četvorke običajnih meniških redov. Na desni strani plašča je bil prišit -suknen križ posebne olbli-ke. Ta vrhnja oblika je skrivala -nekaj, -kar se na -prvi -pogled dozdevno ni ujemalo z njo: verižno srajco z rokavi in rokavicami enakega dela, -ki se je prilegala životu prav tako prožno kakor srajce, ki jih plet-o -današnji nogavi-ča-rji iz manj trdin-e tvarine. Prednja- -stran njegovih stegen, ki, so pogledovala izza gubastega plašča, j-e bila prav tako -pokrita z jeklenim -pletenjem; kolena in -stopala so bila zavarovana s tenkimi, umetno -spojenimi jeklenimi, plošči-cam-i, dočim so oklepale noge od gležnja do kolen verižnate nogavice. Za pa-som j-e nosil dolgo -dvorezno bodalo, edino napadalno orožje, ki ga je imel pri sebi. Ja-hal -ni na -mezgu kakor njegov tovariš, ampak na čili klj-usi, da bi prizanesel iskremu -bojnemu -konju, ki ga je vodil oproda za njim, v poln-i -boj-ni opravi z jeklenim naglavnikom, sredi katerega je štrlela kratka ost. Pdkraj, sedla je visela kratka, bogato damascirama bojna sekira, na drugi strani pa vitezov šlem z vihrajočo perjanico, čelada i-n -dolgi o'be-ročni meč, kakršnega je rabilo viteštvo tistih dni. Drugi oproda je dvigal gospodarjevo- kopje, na katerem je zgoraj vihrala zastavica s pod-dbnim križem, kakor smo ga opazili na plašču. Tudi m-u je -nosil mali triogelnii ščit, ki je bil zgoraj dovolj širok, da je varoval prsi, spodaj pa se je ožil v konico. Bil je pokrit s škrlatnim su-k-nom, talko da -nisi mogel citati gesla.
Tema dvema oprodoma je sledila dvojica slug; po njiju temni -polti, belih turbanih in j-utrovsiki- -noši se je poznalo, da sta rojena v daljni deželi na vzhodu. Ves dojena tega vo-jaka in njegovih sipremlje-vav-cev j .e bil divji in tuj; obleka njegovih op-rod je -billa dragocena in jutrovska služabnika -sta nosila srebrni ovratnici; enaki obroči so jima. ovijali črnikaste lahti in noge, ki so -bile razgaljene do komolcev in od gležnjev -do isred-e stegen. Svila in vezenine: so- krasile nji-jiu oblačila ter pričevale o- gospodarjevem bogastvu in njegovi odličnosti-, hkrati- pa -so rezko -nasprotovale vojaški preprositois-ti -njegove lastne pojave. Oborožena, -sta bila s krivima saiblj-ama, katerih ročaj itn -nožnica sta bila vložena z zlatom,; izza .paso-v sta jima gledali turški bodali še dragocenejšega -dela. Vsakemu jc visel db isedelnem glaviču sveženj štiriče-velj-nih puščic ali; metalnih -kopij z ostrimi jeklenimi glavicami. To orožj-e je -bilo zelo priljubljeno tedanjim Saracenom; njegov spomin se je ohranil v -bojn-i igri El Jerri-d, ki jo- še -danes -poznajo na Vzhodu.
Konja teh služabnikov -sta -bila videti prav -tako -tuja -kakor jezdeca, Bila sta sa-racen-ske reje, tedaj, arabskega pokolenja; njiju drobni^ sloki u-dje, redika, griva, majh-. na kopita in lahni, prožni -koralk ju j-e silno razlikoval od težkih, široikosklepih konj, katere so redilli na Elandir.skcm in v Normandiji, da so- mogli nositi tedanje viteze v polni -bojni opremi) in poleg katerih sta se zdela vzhodna dirkača dve utelešeni senci.
Čudni -pogled, ki ga je dajalo to krdelo, ni vzbujal sa-mo Wambove radovednosti, ampak je vzdramil celo njegovega manj nemirnega spremljevalka. V menihu je takoj spoznal priorja opatije v Jorvaubeu, -ki je slovel daleč -naokoli, da ljtuibi lov, -pojedine in — alko mu lj-udski glas ni delal krivice — tudi druge posvetne radosti, ki so bile še manj združljive z njegovo meniško obljubo.
(Dalje prihodnjič)
Warmuth je otvoril novo hišo s pohištvom in opremo
glede na pohištvo, kot tudi splošno opremo. Vse vidi pred seboj harmonično in okusno porazdeljeno.
V	pritličju nove hiše se ponujajo parfumi, gospodinjske potrebščine, porcelan, steklena in kristalna posoda. Prostoru je pridružen posebej oddelek za darila.
V	kuhinjskem oddelku lahko vidimo vzorne koje, kuhinje z vsemi prednostmi, finesami in tehničnimi detajli. Štedilniki, hladilniki in kuhinjski stroji pa so racionalno porazdeljeni in vklju-ni med opremo.
Oddelek za stanovanjske sobe in jedilnice ravno tako nudi vrsto okusno urejenih vzorčnih koj z lepimi klopnimi stoli, mizami, zavesami in preprogami. Vse pa harmonira med seboj v barvi in
Vodstvo tvrdke VVarmuth z županom inž. Jose lom Resthom
Bar za radio-televizijske aparate in plošče
Prejšnjo sredo je trgovina Warmuth v Beljaku otvoriia novourejeno hišo za opremo in pohištvo kot tudi oddelek za obloge tal ter oddelek s tapetami. Vse je novo in premišljeno urejeno. Obisk te hiše je za vsakega odjemalca doživetje, saj se mu nudi vse od kuhalnice do razkošnih oprem za kuhinjo, spalnic in jedilnic. Odjemalcu so na razpolago strokovno izobraženi prodajalci, ki morejo vsakega še tako zahtevnega odjemalca zadovoljiti.
Ob otvoritvi je bilo navzočih več častnih gostov, med njimi tudi župan inž. Josef Resch z mestnim svetnikom dr. Brbram. Vsi ti gostje so se ob pogledu na vso harmonijo urejenosti oblikovanja, množične ponudbe in ugodno kalkulacijo cen izrazili izredno pohvalno.
Obiskovalec tu ne bo našel prodajal-nih pultov, ampak ima možnost kon-frontirati pred seboj razne ideje — tako
Oddelek za spalnice
slogu. Drugi del nadstropja pa zavzema oddelek za preproge. Tu imaš izbiro od navadnega Sisal-a, Boucle in Velour do dragocenega perzijskega tepiha. V drugem nadstropju najdeš kompletno o-premljene spalnice po občudovanja vredno nizkih cenah.
Tretje nadstropje obsega kompletni program pohištva za prodajo na veliko in v drobnem za tujsko prometne obrate. Tudi ta oddelek je oblikovan popolnoma na novo. Pri servisu se je marsikaj izboljšalo. Pri nakupu in postavljanju električnih strojev (pralnih strojev i. dr.) so na razpolago strokovnjaki z nasvetom in delom.
Najrazličnejše obloge za tla si lahko izberete kot tepihe, ploščice in PVC obloge, ki vam jih položijo doma strokovnjaki. Priključen je tudi oddelek za tapete, kjer imate internacionalno izbiro.
Haupttreffer
w#>eilAPHA ti1C
Reich mit einem Los voh
PRDKDPP
1061 WlEN 'MARIAH1LFER5TR.29
V današnji številki NT prilagamo loterijsko prilogo ,,PRO-KOPP”. Želimo našim brav-cem veliko sreče pri žrebanju.
AVSTRIJSKA TELEVIZIJA
SOBOTA, 21. 3.: 16.15 Za otroke od 5. leta dalje: Listamo po slikanici — 16.35 Za otroke od 11. leta dalje: Daktari — 17.25 Za družino: Serenada —
17.30	Nova linija — 18.00 Tedenski magazin — 18.20 „Pepinello”, lahko noč za najmlajše — 18.25 Kulturne aktualnosti — 18.50 Dober večer v soboto . .. reče Heinz Comrads — 19.16 ORF danes zvečer —
19.30	Čas v sliki — 20.15 „D’Artagnan", film —
22.00	Velika nagrada 1970 iz Amsterdama — 23.30 Čas v sliki.
NEDELJA, 22. 3.: 15.30 Eldorado - 16.00 Za otroke od 6. leta dalje: Lectova princeza — 16.15 Za otroke od 11..leta dalje: Film za te — 16.45 Za mladino od 14. leta dalje: Stik — 17.05 Brez nagobčnika: pogovor o aktualnih vprašanjih — 18.00 Emi Man-gold čita iz knjige »Poljubček, poljubček” Roalda Dahla — 18.25 »Peppinello”, lahko noč za najmlajše — 18.30 S skrito kamero — 19.00 Čas v sliki —
19.30	šport — 20.15 Maksimilijan iz Mehike (II), igra v dveh delih — 21.45 Čas v sliki — 22.00 Dunajski filharmoniki pri vaji in koncertu.
PONEDELJEK, 23. 3.: 18.00 Aktualnosti iz krščanstva — 18.20 »Kapetan Smoky”, lahko noč za najmlajše — 18.25 Podoba Avstrije — 18.50 Zaljubljen v čarovnico — 19.16 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Mož z kovčkom: „Kje je Georg Hastings” - 21.00 Poštni predal 7000 - 21.15 Prometni obzornik — 22.15 čas v sliki.
SREDA, 25. 3.: 11.00 Program za delavce: Očetje in sinovi — 16.30 Za otroke od 6. leta dalje: »Tekmovanje” — 17.15 Za otroke od 11. leta dalje: Mednarodni mladinski magazin — 17.30 »Lassie”. Zgodba o psu — 18.20 »Kapetan Smoky”, lahko noč za najmlajše — 18.25 Podoba Avstrije — 18.50 Dragi stric Bill — 19.16 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki - 20.06 Šport - 20.15 Poročilo ORF - 21.15 »Pepel zmage”, igra — 24.15 Čas v sliki.
ČETRTEK, 26. 3.: 18.00 Mali umetniški portret: Hilde Zadek — 18.30 »Kapetan Smoky”, lahko noč za najmlajše — 18-35 Šport — 18.55 Misli k velikemu četrtku — 19.25 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Zlati strel. Prenos iz Gradca — 21.45 Svet knjige — 22.45 Čas v sliki.
VELIKI PETEK, 27. 3.: 17.30 Protestantovska maša (prenos iz Salzburga) — 18.20 »Kapetan Smo-
ky”, lahko noč za najmlajše — 18.25 Podoba Avstrije
—	18.50 Človekov križev pot. Kristusovo trpljenje z gledišča današnjega človeka — 19.25 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — 20.06 Šport — 20.15 »Tirolski pasijon”, prenos iz župne cerkve v Sillia-nu — 21.45 Čas v sliki — 20.00 Svetovno prvenstvo" v hokeju na ledu Sovjetska zveza: Češkoslovaška.
TELEVIZIJA LJUBLJANA
NEDELJA, 22. 3.: 9.30 Pod lipo (Jelovica) -
10.00	Kmetijska oddaja - 10.45 Mozaik - 10.50 Otroška matineja - 11.50 TV kažipot - 18.25 Čas brez vojne — jugoslovanski film — 20.00 TV dnevnik — 20.30 3-2-1 — 20.35 Naše malo mesto — humoristična oddaja — 21.35 Videofon — 21.50 Športni pregled — 22.20 Smučarski skoki za Poldov memorial — 22. 35 TV dnevnik.
PONEDELJEK, 23. 3: 9.35 TV v šoli - 10.30 Nemščina — 10.45 Angleščina — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 16.10 Francoščina — 17.50 Čarovnik iz Ozza — 18.15 Obzornik — 18.30 Znanost in mi
—	19.00 Mozaik — 19.05 Maksimcter — glasbena oddaja - 20.00 TV dnevnik - 20.30 3-2-1 - 20.35 M. Stanisavljevič: Navadni večer - drama TV Beograd — 21.35 Razgledi po filmskem svetu — Beograd 70 — 22.20 Poročila.
TOREK, 24. 3.: 9.35 TV v šoli - 10.00 Ruščina
—	11.00 Osnove splošne izobrazbe — 16.10 Angleščina — 17.15 Veselje v glasbi: Zdravica Dunaju v 3/4 taktu — 18.15 Obzornik — 18.30 Po domače z Jožetom Kampičem in pevci — II — 19.00 Mozaik
—	19.05 Več ko znamo, bolje ravnamo — oddaja iz cikla Sodobna vzgoja — 19.30 Osnove — oddaja iz sveta oblikovanja — 20.00 TV dnevnik — 20.30 3-2-1 — 20.35 Johns SIczinger: Lažnivi Billy — angleški film - 22.05 Hokej ČSSR : Švedska - 23.10 Poročila.
SREDA, 25. 3.: 9.35 TV v šoli - 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 15.00 Nogomet Radnički (Kragujevac) : Honved — prenos — 15.45 Test z glasbo
—	16.00 Nadaljevanje nogometnega prenosa (do 16.45) — 17.48 Napoved sporeda — 17.50 Oddaja za otroke — 18.30 Obzornik — 18.35 Na sedmi stezi —
19.00	Mozaik — 19.05 Prvi koraki: Andrej Grabar
—	glasbena oddaja — 19.20 Mi mladi — reportaža —
20.00	TV dnevnik - 20.30 3-2-1 - 20.35 Od Maribora do Dravograda — oddaja Med včeraj in danes
—	21.20 Večer z Venom Pilonom — 22.05 Mednarodni Jazz festival v Ljubljani — 22.30 Poročila.
ČETRTEK, 26. 3.: 9.35 TV v šoli - 10.30 Nemščina — 10.45 Angleščina — 11.00 Francoščina — 16.10 Osnove splošne izobrazbe — 17.45 Zapojte z nami: Ivo Lhotka Kalinski — 18.00 Risanka — 18.15 Obzornik — 18.30 Zgodbe s potovanj — 19.00 Mozaik — 19.05 Enkrat v tednu — 19.20 Zabava vas Jerry Lewis - 20.00 TV dnevnik - 20.30 3-2-1 -20.35 V. Neff: Preudarne poroke — nadaljevanje
—	22.10 Pariški zapisi — H — 22.45 Poročila.
RADIO CELOVEC
NEDELJA, 22. 3.: 7.00 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. — PONEDELJEK, 23. 3.: 13.45 Informacije — Živo srečanje (Mirko Kumer: Ta slepi Rožman). — TOREK, 24. 3.: 13.45 Informacije — Vrhunska dela literature za violino in klavir (Chausson: Poeme) — Koroški kulturni pregled. — SREDA, 25. 3.: 13.45 Informacije — Po sledeh starih šeg in navad (Stare postne molitve in pesmi). — ČETRTEK, 26. 3.: 13.45 In. formacije — M. Hartman: V velikem tednu — Cerkev in svet. — PETEK, 27. 3. 13.45 Informacije — Križev pot (Izvajajo slovenski skavti). — SOBOTA, 28. 3.: 9.00 A. Šuster-Drabosnjak: Komedija od ta celiga grenkiga trpljenja našega gospoda Jezusa Kristusa. (Radijska priredba: dr. Niko Kuret).
Sem vdovec, 62 let star, z malim posestvom in vinogradom, brez otrok in iščem dobro ženo do 50 let, mogoče vdova z malo goto vino in znanjem nemškega jezika. Prosim dopis s sliko. Z enim otrokom ne ovira. Naslov pri upravi lista.
ŽUPNIJSKI URADI!
20 % RABATA!
HORTENZIJE
prvovrstne, za Veliko noč pri
vrtnariji W 3 I I \ S C N
Vetrinj: Telefon 22 7 37 Celovec: Staro bogoslovje (nasproti Filli & Co) tel. 72 5 72
KUPUJTE V TVRDKAH
KI OGLAŠUJEJO V NAŠEM LISTU
Za dom in hišo ALKO-mešalnike 80 1 z motorjem 220 ali 380 V
S. 2.200.-
+ 1 samokolnica z originalnim krogličnim ležajem, vse skupaj samo
S. 2.590.- z garancijo!
Hitra dostavitev po celi Koroški od
KAUFHOF - VELETRGOVINA
VALENTIN rO! v •
In ANGELA
Bleiburg — Pliberk
Tel. 04235 - 394 (Dauerruf 302)
Izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslovu: »Naš tednik”, Celovec, Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt. - Telefon uprave 82-6-69. - Telefon uredništva in oglasnega oddellp 84-3-58. Naročnina znaša: mesečno 10.- šil, letno 100.- šil. Za Italijo 3400.- lir, za Nemčijo 24,- DM, za Francijo 30.- ffr., za Belgijo 300.- bfr., za Švico 25,- šfr., za Anglij0 3,— f. sterl., za Jugoslavijo 60,— N din, za USA in ostale države 7.— dolarjev na leto. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Jank° Tolmajer, Radiše, p. Žrelec. - Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.
Haš tednik