32 Uvod Čas, v katerem živimo, ponuja človeku hipno za- dovoljevanje potreb ter izpolnitev želja. Občutki ugodja se razblinijo, ostajajo nezadovoljstvo, pra- znina, izguba življenjskega smisla. Vrednote, kot so učenje in znanje, dejavno preživljanje prostega časa, solidarnost, prostovoljno delo in aktivno dr- žavljanstvo so potisnjene v ozadje. Mlajša gene- racija se v takšnem vzgojnem duhu stežka zave svojega vpliva na kvaliteto človekovega bivanja in zdravje celotne človeške družbe. Zato moramo socialno odgovorni odrasli, pred- vsem pa starši, vzgojitelji in učitelji mlade usmer- jati k spoznanju, da sta za mirno in svobodno ži- vljenje v skupnosti kljub neenakostim med njeni- mi člani potrebna napor in odgovorno ravnanje posameznika. S svojim zgledom in učno-vzgojni- mi metodami smo dolžni opolnomočiti mlade za odgovorno udejstvovanje v civilni družbi kot tudi za delovanje na področju politike, ko nastopi čas za to. Izkustveno učenje posamezniku na tem po- dročju ponudi neprimerno več kot le teoretično znanje. Pastem sodobnega časa so pod vplivom ožjega in širšega družbenega okolja, medijev, material- nega blagostanja in ostalih dejavnikov podlegli mnogi otroci in mladostniki. V šoli se soočamo z individualizmom in egocentrizmom, sebičnostjo, pasivnostjo in brezbrižnostjo posameznikov, po- gosto tudi z nestrpnostjo do drugačnih. Ob po- rastu števila manjšinskih skupin pa opazimo tudi primere odprtosti ter sprejemanja, vzajemnega sodelovanja in solidarnosti posameznikov, odgo- vornega ravnanja in aktivnega delovanja v javno dobro. Solidarnost in aktivno državljanstvo z uporabo metod izkustvenega učenja Šola usmerja učence vsestransko in celotno osnovnošolsko obdobje k aktivnemu vključevanju in delovanju v družbi. To je tudi pomemben cilj predmeta Domovinska in državljanska kultura in etika. Zato učenci pojma solidarnost in aktivno državljanstvo spoznajo z uporabo metod izkustvenega učenja. Predstavljen je primer dobre prakse, kjer se učenci seznanijo s prostovoljnim delom in v lokalni skupnosti nastopijo kot aktivni državljani. Namen prispevka je razvijati občutljivost mladih za skupnost, krepiti njihov izkustveni svet, koristno prispevati k družbeni dobrobiti, saj jim pridobljene izkušnje prinesejo nova znanja in še mnogo več. Učinki opravljenega dela niso merljivi, pozitivni odzivi posameznikov in institucij pa kažejo na to, kako pomemben del družbe so mladi. Andreja Cerovšek, univ. dipl. soc., Osnovna šola Grm Novo mesto Na Osnovni šoli Grm Novo mesto imajo zato učenci pri predmetu Domovinska in državljanska kultura in etika (v nadaljevanju DKE) v 8. razredu možnost opraviti družbeno koristno delo, v katerem se izku- sijo kot prostovoljci. Dejavnost, ki od njih zahteva aktivno držo, jih pouči o pojmih solidarnosti in ak- tivnega državljanstva. 1 Izkustveno učenje Izkustveno učenje je po Kolbu »vsako učenje v ne- posrednem stiku z resničnostjo, ki jo proučuje«. Gre za preplet teoretičnega znanja s prakso, pri čemer ima središčno vlogo v procesu učenja izku- šnja. Proces se odvija v štirih fazah. Učenje se lahko začne s katerikoli fazo, pomembno je le, da učeči realizira vsako izmed njih. Denimo, da se učenje začne s konkretno izkušnjo. V tem primeru ji sle- di razmišljujoče opazovanje, kjer subjekt o izkušnji razmišlja in jo želi razumeti. V tem koraku ozavesti informacije, ki so bile doslej v nezavednem. Tre- tja faza je faza abstraktne konceptualizacije, kjer posameznik pridobiva nove, logične in razumske informacije. Ko spoznanja preizkusi v novih situ- acijah in pridobi nove izkušnje, govorimo o fazi aktivnega eksperimentiranja. Krog učenja je tako sklenjen (Kolb v Marentič Požarnik 2000, 123–124). Ob izkustvenem učenju se krepijo samoiniciativ- nost in ustvarjalnost mladih, osebna avtonomija, njihove socialne veščine, občutek lastne vredno- sti, občutljivost za druge, sposobnost celovitega dojemanja situacije. Aktivna vloga posameznika aktivira njegov razumski in čustveni svet, mu omo- goči celovito osebno izkušnjo ter oblikuje njegovo lastno zavedanje in odnos do aktualnih tem (Ma- rentič Požarnik 2000, 123). MED TEORIJO IN PRAKSO Didakta 33 Izkustveno učenje je v učno-vzgojnem procesu prisotno od vrtca do izobraževanja odraslih. Po- znamo veliko metod tovrstnega učenja. Najbolj znane so igra vlog, učenje ob gibanju, ekskurzija, opazovanje pojavov in procesov, uporaba IKT teh- nologije. Kolbov model izkustvenega učenja (Marentič Požarnik 2000, 124). Delitev metod izkustvenega učenja po Walterju in Marksu (Marentič Požarnik 1992, 1–16). METODE IZKUSTVENEGA UČENJA OSREDNJE METODE PODPORNE METODE KLASIČNE METODE • Simulacije in igranje vlog. • Strukturira- ne vaje oz. naloge. • Skupinska interakcija. • Telesno gibanje in sproščanje. • Čas za razmislek. • Opazo- vanje pojavov in procesov. • Terenske izkušnje in ekskur- zije. • Uporaba avdio- -vizualnih sredstev. • Notranje gledanje in vizuali- zacija. • Vprašal- niki. • Metoda projektov. • Metoda primerov. • Predava- nje. • Branje krajših besedil. • Pisanje. • Študija primera. 1.1 Izkustveno učenje pri DKE Učitelji DKE čutimo dolžnost učence pripraviti na negotovo in izzivov polno prihodnost. Delno zato, ker učni načrt od nas zahteva, da med dru- gim »pri učencih spodbujamo razvoj veščin ob- veščenega, kritičnega, konstruktivnega in anga- žiranega družbenega delovanja« (Karba in drugi 2011, 5). Med splošnimi cilji, ki se na omenjeno opredelitev nanašajo, je navedeno tudi »dejavno vključevanje učencev v družbeno življenje« (Kar- ba in drugi 2011, 7). Predvsem pa jih aktivnega državljanstva učimo in jih v tem duhu vzgajamo, ker se zavedamo, da je naša skupna prihodnost odvisna od delovanja generacij, ki se bodo k ak- tivnemu prebivalstvu šele priključile. S svojim zgledom in praktičnimi aktivnostmi spodbuja- mo učence k dejavni udeležbi pri spoznavanju, odločanju in reševanju lokalnih, regionalnih, nacionalnih in globalnih družbenih vprašanj ter oblikovanju naše skupne prihodnosti (Čebašek- -Travnik in Urh 2008, 67). Potrebno jih je sezna- niti s človekovimi pravicami in svoboščinami, z dolžnostmi, ki jih imajo do skupnosti ali jih bodo še imeli, s političnim sistemom ter z delovanjem lokalne, državne in evropske politike. Usmerjanje k življenju obče človeških vrednot, kot so mir, enakost, varnost, zdravo okolje (Pikalo 2008, 84), naj bi bilo v šolskem prostoru vedno prisotno, prav tako zahteva po spoštovanju oz. varovanju človekovih pravic. Frontalnega pouče- vanja tovrstnih vsebin ne gre opustiti, so pa za pojme kot so etika, socializacija, diskriminacija, narod, država, zakon, referendum, konsenz in druge za boljše razumevanje in pomnjenje po- leg teoretične osnove bistveni konkretni življenj- ski primeri. Z uvajanjem različnih oblik in metod dela naučeno podkrepimo z življenjskimi izku- šnjami. Pri tem ima za trajnejšo zapomnitev ter dobro razumevanje neizmerno moč izkustveno učenje. Skozi šolsko leto se poslužimo večine, če ne vseh metod izkustvenega učenja, največ časa in napora pa od učitelja in učencev zahteva me- toda terenske izkušnje. 2 Aktivni državljan Aktivno državljanstvo temelji na medsebojnem spoštovanju, nenasilju in na zagotavljanju člo- vekovih pravic in upoštevanju demokratičnih vrednot (Cink in drugi, 4). Njegovo bistvo je, da imamo možnost, prostor, podporo in željo, da lahko sodelujemo pri odločanju in vplivamo na odločitve, ki se sprejemajo ter tako soustvarjamo družbo na lokalnem nivoju in širše (Cink in drugi, 6). Zajema delovanje državljanov na različnih po - dročjih – kulturnem, ekonomskem, političnem in družbenem. Ne gre zgolj za posameznikovo re- dno udeleževanje na volitvah in spremljanje po- Didakta 34 litičnega dogajanja, temveč le-ta s svojim aktiv- nim sodelovanjem zagotavlja splošno družbeno korist, gradi demokratično politično skupnost in vpliva na njeno delovanje. Zato je nujno, da pri- dobiva tovrstna znanja in kompetence že v izo- braževalnem procesu (Pikalo 2008, 86–87). Aktivni državljan tako pomaga tudi margina- liziranim družbenim skupinam ter na ta način spodbuja spremembe v družbi. Ob tem pridobi- va nova znanja, izkušnje, veščine, krepi socialne stike, aktivno preživlja prosti čas ter pridobiva ugled v družbi (Gladek 2015, 96). Zgornje velja tudi za prostovoljca, zato lahko zapišemo, da sta oba pojma tesno povezana. 3 Prostovoljno delo Država je demokratična, socialna in pravna tvor- ba. Kljub delovanju državnih institucij vsem dr- žavljanom in živečim na njenem ozemlju ne uspe zagotoviti temeljnih človekovih pravic in zadovoljiti njihovih potreb. Vrzel zapolnjujejo ci- vilnodružbene organizacije: neprofitne, človeko- ljubne, dobrodelne, naravovarstvene in druge, ki delujejo neodvisno od države. Članstvo v tovrstnih organizacijah temelji na svo- bodni odločitvi posameznika. Njegovo delovanje je prostovoljno, kar pomeni, da posameznik de- luje v korist človeka, skupine ali širše skupno- sti, ne da bi ob tem pričakoval ali prejel plačilo. Prostovoljno delo se lahko izkazuje kot konkre- tna pomoč posamezniku ali skupini, pa tudi kot civilna pobuda, zagovorništvo in socialna akcija (Mikuš Kos in drugi 1999, 14). Najštevilčnejši člani prostovoljskih organizacij so mladi prostovoljci, v večini srednješolci, ki so ob otrocih tudi najštevilčnejši porabniki prostovolj- nega dela. Posameznik, ki doživi izkušnjo preje- manja prostovoljne pomoči, bo verjetneje tudi sam v prihodnosti deloval kot prostovoljec. Po- stal bo tisti, ki bo nudil pomoč, širil vrednote soli- darnosti in odgovornega državljanstva ter vplival na zdravje širše družbe. Ob družbenem delovanju prostovoljec pogosto uresniči tudi svoje osebne potrebe, interese in želje. Prostovoljno delo nudi občutek pripadno- sti, razvoj občutka pomembnosti svojega delova- nja ter sposobnosti prevzemanja odgovornosti, veščine sodelovanja, načrtovanja in odločanja, interakcije z ljudmi in drugo. Opravljanje tovr- stnega dela vpliva na porast motivacije za šolsko delo, nudi mladim vpogled v različne poklice, kar jim je v pomoč pri odločitvi o nadaljnjem šolanju, vpliva na njihovo socialno odgovornost in oseb- nostno rast (Mikuš Kos in drugi 1999, 14–20). 4 Primer dobre prakse Za opravljanje družbeno koristnega dela se na Osnovni šoli Grm Novo mesto vsako šolsko leto odloči najmanj polovica učencev 8. razreda. V uvodu našega projekta organiziramo delavnico o prostovoljstvu, ki je v okviru predmeta name- njena vsem učencem. Njeno izvedbo prepusti- mo strokovnim sodelavcem Društva za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto (v nadaljevanju DRPD Novo mesto). Učenci se preko formalne- ga pouka ter socialnih iger in skupinskega dela seznanijo s pojmom prostovoljstvo, poslanstvom nevladnih organizacij, pozitivnimi in negativnimi platmi prostovoljnega dela, dolžnostmi in pravi- cami prostovoljske organizacije, prostovoljca in prejemnikov pomoči. Sledi kratka predstavitev civilnodružbenih organizacij v lokalni skupnosti ter Slovenske filantropije, krovne prostovoljske organizacije pri nas. Učitelj je tisti, ki učencem ponudi teoretično zna- nje in jih seznani s cilji projekta. Je usmerjeva- lec ter spodbujevalec, njegova vloga temelji na spremljanju poteka dela ter nudenju povratnih informacij. Naveže stik s starši učencev in pridobi potrebno soglasje o vključitvi njihovega otroka v prostovoljno delo. Stopi v kontakt s posamezni- mi institucijami in v času poteka naloge sodeluje z njimi. Ob koncu skupaj z učenci analizira svo- je in njihovo delo. Zelo pomembna je izmenja- va mnenj. Za odgovorno opravljeno delo učitelj učence nagradi z odlično oceno. Od idejne zasnove naloge do izvedbe nastopa- jo učenci kolikor je mogoče samostojno. Razmi- slijo, komu bi lahko pomagali in s katero lastno aktivnostjo bi tako koristili sočloveku. Ob tem je pomoč članom primarnih družbenih skupin (družinskim članom ter prijateljem) izvzeta. Sa- moiniciativno in po lastnih interesih navežejo kontakt z izbrano osebo, pogosto je to starejša ali invalidna, osamljena, bolna oseba iz soseske. Učenci se nemalokrat lotijo opravil na prostem. Spomladi sadijo in sejejo ter urejajo vrtove, jese- ni grabijo listje ter obrezujejo grmičevje. Ko nas v zimskem času preseneti obilno sneženje, odme- tavajo sneg s parkirišč in poti okoli hiš ter čistijo sadno drevje in živo mejo. Pogosto se izkaže tudi potreba po pomoči pri gospodinjskih opravilih, čiščenju stanovanja, prinašanju stvari iz trgovine, po druženju. Učenci v svojih dnevnikih, ki jih pi- šejo ob izvajanju družbeno-koristnega dela, na- vajajo, da si ljudje zelo želijo druženja, zato se z njimi pogovarjajo, se sprehajajo, igrajo družabne igre, tudi berejo jim. Nemalokrat učenci tudi med vrstniki opazijo ti- ste, ki potrebujejo pomoč. To so pogosto učenci priseljenci, ki v prvih letih bivanja v Sloveniji po- trebujejo pomoč pri učenju slovenskega jezika. Nudijo jim učno pomoč in pomoč pri opravljanju domačih nalog. Tem učencem se pridružujejo učenci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja in učenci Romi. MED TEORIJO IN PRAKSO Didakta 35 PODROČJA DRUŽBENO KORISTNEGA DELA POMOČ POSAMEZNIKOM POMOČ V OKVIRU ORGANIZACIJ sajenje ustvarjalne delavnice urejanje vrtov pogovor grabljenje listja učna pomoč obrezovanje grmičevja učenje slovenskega jezika odmetavanje snega socialne igre čiščenje stanovanja športne igre pomoč pri nakupo- vanju nega, hranjenje in sprehajanje zapu- ščenih živali branje knjig, revij čiščenje cerkva pogovor pomoč pri sesta- vljanju in zavijanju daril sprehajanje delitev daril na pri- reditvah ob novem letu igranje družabnih iger učenje slovenskega jezika učna pomoč pomoč pri opravlja- nju domačih nalog Področja družbeno koristnega dela Naši prostovoljci med pripravo in zavi- janjem daril Pogovor med prostovoljcem in prejemnikom po- moči, ki je v tem procesu nujen in prisoten sam po sebi, vpliva na razvoj komunikacijskih oziroma socialnih veščin obeh strani. Pogovor deluje tera- pevtsko ter osmišlja svet drugega. Stik navežemo tudi z institucijami v lokalni sku- pnosti – Domom starejših občanov, Društvom pri- jateljev mladine Mojca, župnijami in Škofijsko Kari- tas, veterinarsko kliniko in zavetiščem za živali ter z že omenjeno DRPD Novo mesto. Ne izpustimo niti domače šole in naših učencev z učnimi težavami. Organizacija, upoštevajoč Zakon o prostovoljstvu, izda učencu na njegovo željo potrdilo o opravlje- nem prostovoljskem delu, z navedbo števila ur opravljenega dela in nalogami, ki jih je v tem času opravil. Pripisana so znanja in spretnosti, ki jih je posameznik ob tem pridobil. Zaključimo s predstavitvijo naloge in njenega po- teka. Ovrednotimo rezultate našega dela. Usme- rimo se na učenčeve misli in občutja ob izvaja- nju naloge ter pridobljene izkušnje in spoznanja. Učenci v svojih predstavitvah pogosto navajajo pozitivna občutja – občutja koristnosti, pomemb- nosti in lastne vrednosti, radost in ponos. Zelo pogosto prvikrat v svojem življenju občutijo lastni prispevek k javnemu dobremu. Njihova dejanja vplivajo na njihovo samozavest, še posebej je to moč opaziti pri tujejezičnih učencih, učencih z učnimi, čustvenimi in vedenjskimi težavami ter učenci z nizko samopodobo, ki malokdaj doživijo uspeh in potrditev. Učencem se, preden začno s prostovoljnim de- lom, predstavi naloge, ki jih čakajo. Seznanijo se z vsebino Etičnega kodeksa organiziranega prosto- voljstva. Učenci in njihovi starši oz. zakoniti zasto- pniki so pred pričetkom opravljanja dela v organi- zaciji dolžni podpisati dogovor o prostovoljskem delu, svoj podpis pa doda tudi strokovni delavec organizacije. Pogoj za uspešno opravljeno nalogo sta najmanj dve srečanji učenca z uporabnikom (oz. uporab- niki) pomoči in najmanj štiri opravljene ure pro- stovoljnega dela. Didakta 36 Učenci tudi argumentirajo svoja stališča v odnosu do prostovoljnega dela. Vprašajo se, ali in kako je njihova udeležba v dobrodelni akciji vplivala na njihov vrednostni sistem ter na morebitne predsodke in stereotipe do 'drugačnih', pa tudi kakšen vpliv je imela na prejemnike pomoči. Ti se osebno ali preko pisem večkrat zahvalijo za usmerjanje mladostnikov k tovrstnemu delu ter krepitev njihovega čuta za šibkejše. Ob tem izražajo pohvale ob spoštljivem odnosu učencev do njih in dela samega, neizmerno so hvaležni in radostni. Povedo, da so jih mladi napolnili z novo močjo in optimizmom. Misli na koncu usmerimo še k aktivni državljanski drži v bodoče. Razmišljamo o vlogi šolskega parlamenta ter mladinske politike pri nas in v Evropski Uniji, o lastnih interesih delovanja na omenjenem področju. Izkazalo se je, da učenci s predznanjem, ki ga pridobijo v okviru opravljanja družbeno-koristnega dela, veliko bolje operirajo tudi pri učni temi Demokracija. 5 Nove možnosti razvoja prostovoljnega dela osnovnošolcev Pomembna faza v procesu izkustvenega učenja, faza ovrednotenja (Marentič Požarnik 2000, 126), je za kvalitetnejše nadaljnje delo pomembna tudi z vidika učitelja mentorja. Kaj je tisto, kar bi bilo potrebno v prihodnje izboljšati, čemu smo namenili premajhen poudarek, kje so skrite mo- žnosti za razcvet kvalitetne izkušnje izkustvene- ga učenja? Učitelju mentorju so lastne izkušnje s prostovoljstvom gotovo v pomoč. A le to ni do- volj. Dobrodošlo in nujno je pridobiti nova znanja o metodah in postopkih izkustvenega učenja. Smiselno bi bilo prostovoljno delo kot izbirno vsebino ali interesno dejavnost vključiti v osnov- no šolo (v slovenskih srednjih šolah je svoje me- sto že našla) in ji nameniti primerno število ur. Ob usposabljanju učiteljev mentorjev prosto- voljnega dela bi bil čas tista spremenljivka, ki bi omogočila poglobljeno predanost vsaki izmed faz terenskega dela kot metodi izkustvenega učenja – načrtovanje učne izkušnje, uvodna faza, faza aktivnosti, faza analize, faza povzetka in transfera, faza ovrednotenja (Marentič Po- žarnik 2000, 126). Povezati bi se bilo moč tudi z večjim številom ustanov – bolnišnico, varstveno- -delovnim centrom, osnovno šolo s prilagojenim programom, kulturnimi in naravovarstvenimi ustanovami. V času razvoja informacijsko-ko- munikacijske tehnologije bi bil izziv organizirati solidarnostno akcijo preko katerega od družbe- nih omrežjih, se povezati s prostovoljci srednje in starejše generacije, predstaviti svoje izkušnje in spoznanja v lokalni skupnosti. Priložnosti za nadgradnjo učenja o aktivnem državljanstvu skozi izkustveno učenje je torej tudi v osnovni šoli še dovolj. 6 Zaključek Terensko delo se kot metoda izkustvenega učenja pri temah solidarnost in aktivno državljanstvo pri predmetu DKE na Osnovi šoli Grm Novo mesto uporablja osem let. Načrtovanje in izvedba druž- beno koristnega dela terjata od učitelja in učencev veliko časa in energije. Kljub temu se zanj vsako leto odloči polovica osmošolcev naše šole. Učen- cem je učenje, ki temelji na dobljenih izkušnjah, zaradi njihove aktivne vloge všeč. Tako učenje za- gotavlja dinamiko ter omogoča boljšo povezljivost naučenega z življenjem. Učitelj mentor spoznava učence s solidarnostjo in aktivnim državljanstvom s pomočjo metod izkustvenega učenja. Ugotovi- tev in pomembno spoznanje družbeno koristne- ga dela po metodah izkustvenega učenja je uvid mladostnikov o svoji neprecenljivi vlogi v družbi. Prepričajo se, da je njihovo delovanje za skupnost pomembno in cenjeno. Zaradi tega ali katere- ga drugega pozitivnega vzgiba s prostovoljnim delom nekateri posamezniki nadaljujejo tudi po opravljeni šolski nalogi. Prostovoljno delo oz. družbeno-koristna akcija, kot smo jo poimenovali, torej prispeva k dobrobiti vseh: (1) učenca prostovoljca, ki se razvija v zado- voljnega in odgovornega aktivnega državljana, (2) učitelja mentorja, ki ob takih projektih poklicno in osebnostno raste, (3) prejemnika pomoči, ki na ta način zadovolji svoje življenjske potrebe ter (4) širše skupnosti, ki s takšnimi in podobnimi civilno- družbenimi akcijami ohranja in krepi zdravo druž- beno jedro. Literatura Čebašek-Travnik, Z. in Urh, B. (2008): Varuh človekovih pravic Re - publike Slovenije ter vzgoja in izobraževanje za človekove pravice. V: Sancin Vasilka … [et al. Vzgoja in izobraževanje za človekove pravice, str. 65–72. Ljubljana: Pedagoški inštitut. Gladek Nevenka, A. (2015): ABC prostovoljstva v šolstvu. Ljubljana: Slovenska filantropija. Marentič Požarnik, B. (1992): Izkustveno učenje – modna muha, skupek tehnik ali alternativni model pomembnega učenja? So- dobna pedagogika, št. 1-2, letnik 43, str. 1–16. Marentič Požarnik, B. (2000): Psihologija učenja in pouka. Lju- bljana: DZS. Mikuš Kos, A., Tepina, J., Samec, T. in drugi (1999): Prostovoljno delo v šolstvu. Ljubljana: Združenje Slovenska filantropija. Pikalo, J. (2008): Vzgoja za človekove pravice v dobi globalizacije. V: Sancin Vasilka … [et al.] Vzgoja in izobraževanje za človekove pravice, str. 84–87. Ljubljana: Pedagoški inštitut. Zakon o prostovoljstvu (Uradni list RS, 10/2011) – 25. člen (pravice in obveznosti prostovoljca). Viri: Dogovor o prostovoljskem delu med organizacijo in prostovolj- cem. Ljubljana: Slovenska filantropija. Dostopno na http://www. prostovoljstvo.org/za-organizacije/dokumenti-in-obrazci.doc, 18. 9. 2017. Etični kodeks organiziranega prostovoljstva (2006). Dostopno na http://www.filantropija.org/wp-content/uploads/2013/09/Sloven- ska_filantropija_Eticni_kodeks_organiziranega_prostovoljstva. pdf, 16. 1. 2018. Karba P. in drugi (2011) Državljanska in domovinska vzgoja ter eti- ka – učni načrt [Elektronski vir]. Ljubljana: Ministrstvo RS za šol- stvo in šport: Zavod RS za šolstvo. Dostopno na http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/po- drocje/os/prenovljeni_UN/UN_DDE__OS.pdf, 3. 9. 2017. MED TEORIJO IN PRAKSO Didakta