Poprečnlna v gotovini plafona
H
ŠTEVILKA 3, LETNIK XXXVI
/
NARODNI
GOSPODAR
K
GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE V LJUBLJANI V LJUBLJANI, DNEi15. MARCA 1935
A * 40'*etnica žebljarske zadruge v Kropi. — Iz statistike jugoslovanskega zadružni-V »JBeeUSl'8A'l ■ štva. — Kmetijski minister o kmetu in kmetskem zadružništvu. — Kmetijske strojne zadruge in nezgodno zavarovanje. — Iz švicarskega zadružništva. — Vprašanja in odgovori. — Zvezine objave. — Iz našega zadružništva. — Davki in takse. ....................................................
Priloga „Narodnega Gospodarja*1 št. 3., 1.1935.
Za vsa objavljena vabila, pri katerih ni izrecno drugače določeno, velja določba: Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na Istem mestu In url Istem dnevnem redu drugi občni zbor, ki veljavno sklepa ne glede na število navzočih članov.
Občni zbor Kmetijske zadruge v Ambrusu, r. z. z o. z., se bo vršit 7. aprila 1935 ob 3. uri popoldne v hiši načelnika. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. čitanje revizijskega poročila. 3. poročilo načelstva. 4. odobritev računskih zaključkov za 1. 1933 in 1934. 5. sklepanje o liKvida-ciji, eventuelno dopolnilna volitev načelstva in nadzorstva. 6. slučajnosti.
Občni zbor Živinorejske selekcijske zadruge v Ambrusu, r. z. z o z., se bo vršil 31. marca 1935 ob 3. uri pop. v župnišču. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. čitanje revizijskega poročila. 3. odobritev računskih zaključkov za 1. 1933 in 1934. 4. slučajnosti.
Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Bočni, r. z. z n. z., se bo vršil dne 24 marca 1935 ob 9. uri dopoldne v poslovnem prostoru. Dnevni red: 1. poročilo načelstva in nadzorstva. 2. potrjenje računskega zaključka za leto 1934. 3. volitev načelstva. 4. volitev nadzorstva. 5. poročilo o izvršeni reviziji. 6. slučajnosti.
Redni občni zbor Kmetijskega strojnega društva v Blatim Brezovici, r. z. z o. z., se bo vršil v nedeljo dne 31. marca 1935 ob 14. uri popoldne v Strojnem domu. Dnevni red: 1. poročilo načelstva in nadzorstva. 2. potrjenje računskega zaključka za leto 1934. 3. volitev načelstva. 4. o nabavi bencina in olja ter o strojniku. 5. slučajnosti.
Občni zbor Hranilnice in posojilnice za blejski kot na Bledu, r. z. z n. z., se bo vršil dne 28. marca 1935 ob 16. uri v stari šoli na Bledu. Dnevni red: 1. poročilo načelstva in nadzorstva. 2. potrjenje rač. zaključka za 1. 1934. 3. volitev načelstva. 4. volitev nadzorstva. 5. slučajnosti.
Redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Breznu ob Dravi, r. z. z n. z., se bo vršil v četrtek, dne 4. aprila 1935 ob 10. uri dopoldne v župnišču v Breznu. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. poročilo načelstva in nadzorstva. 3. odobrenje račun, zaključka za leto 1934. 4. volitev načelstva in nadzorstva. 5. slučajnosti in predlogi.
XXVIII. redni občni zbor Ljudske posojilnice v Celju. r. z. z n. z„ se bo vršil v petek dne 12. aprila 1935 ob 3. uri popoldne v posojilniški posvetovalnici, Vodnikova ul. 2. Dnevni red: 1. poročilo načelstva. 2. poročilo nadzorstva. 3. potrjenje račun-
skega zaključka za 1. 1934. 4. razdelitev čistega dobička za leto 1934. 5. nadomestna volitev načelstva.
6.	nadomestna volitev nadzorstva. 7. slučajnosti.
Redni občni zbor Kmetijske zadruge v Cerkljah pri Kranju, r. z. z o. z., se bo vršil dne
7.	aprila 1935 ob 3. uri popoldne v hiši načel. Janeza Narobe v Cerkljah. Dnevni red: 1. poročilo načelstva in nadzorstva. 2. volitev treh članov načelstva. 3. volitev nadzorstva. 4. odobritev računskega zaključka za leto 1934. 5. slučajnosti.
Redni občni zbor Sodarske zadruge za selško dolino na Češnjici p. Železniki, r. z. z o. z., se bo vršil v torek po veliki noči dne 23. aprila 1935 ob 9. uri dopoldne v zadružnih prostorih na Češnjici. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. poročilo načelstva in nadzorstva. 3. odobritev računskega zaključka za 1. 1934. 4. čitanje revizijskega poročila. 5. volitev načelstva in nadzorstva. 6. slučajnosti.
VI,	redni občni zbor Prekmurske gospodarske posojilnice v Dobrovniku, r. z. z n. z., se bo vršil due 31. marca 1935 ob pol 12. uri predpoldne. Dnevni red: 1. poročilo načelstva in nadzorstva. 2. o-dobritev rač. zaključka za 1. 1934. 3. slučajnosti.
VII.	redovita godišnja glavna skupština Zadruge za štednju i zajmove v Dolnjem Vi-dovcu, z. z. s. n. j., obdržavati če se 25. marta 1935 u 2 sata popodne u Zadružnim prostorijama. Dnevni red: 1. izveštaj upravnog odbora. 2. izveštaj nadzornog edbora. 3. odobrenje zaključnog računa za 1934. g.
4.	izbor jednog člana upravnog odbora. 5. izbor nadzornog odbora. 6. slučajnosti.
Redovita godišnja glavna skupština zadruge za štednju i zajmove u Dolnjo j Dubravi, r. z. s. n. j., obdržavati če se 7. aprila 1935 u 2 sata popodne u prostoriji Zadružne poslovnice. Dnevni red: 1. izveštaj upravnog odbora. 2. izveštaj nadzornog odbora. 3. čitanje zapisnika iz god. 1934. 4. odobrenje račun, zaključka za god. 1934. 5. razrešnica upravnog odbora. 6. izbor upravnog odbora na sledeče 3 godine. 7. eventualije.
III. redni občni zbor Mlekarske nakupovalne in prodajne zadruge v Goričah, r. z. z o. z., se bo vršil 25. marca 1935 ob 10. uri dopoldne v sobi poleg mlekarne. Dnevni red: 1. poročilo načelstva in nadzorstva. 2. potrjenje račun, zaključka za leto 1934. 3. volitev načelstva. 4. volitev nadzorstva. 5. prememba pravil. 6. poročilo o izvršeni reviziji. 7. slučajnosti.
Občni zbor Kmečke hranilnice in posojilnice v Gornjem gradu, r. z. z n. z., se bo vršil dne 14. aprila 1935 ob pol 8. url predpoldne v uradnem prostoru. Dnevni red: 1. poročilo načelstva in nadzorstva. 2. odobritev rač. zaključka za 1. 1934. 3. čitanje revizijskega poročila. 4. volitev načelstva in nadzorstva.
5.	slučajnosti.
NARODNI GOSPODAR
GLASILO „ZADRUŽNE ZVEZE" V LJUBLJANI.
Člani .Zadruž. zveze* dobivajo list brezplačno. Cena listu za nečlane po 25 — Din na leto, za pol leta 12-50 Din. — Cena inseratov po dogovoru. — Izhaja 15. dne vsakega meseca. — Rokopisi se ne vračajo. ■■
40-letnica žebljarske zadruge
24. novembra 1934 je proslavila žeb-liarska zadruga v Kropi in Kamni gorici 40 - letnico svojega dela. Redek je doslej še tak jubilej med slovenskim zadružništvom. 40-letnica kroparske zadruge je dokaz, da je bila tudi ona zadružni pionir na Slovenskem. Še važnejše pri tem jubileju pa je to, da se je skozi 40- let obdržala kot obrtno-produktivna zadruga in iz prvotne zadruge za skupno nabavo surovin in za skupno
v Kropi.
prodajo izdelkov v teku desetletij postala prava zadružna tovarna.
Kako se je zadruga razvijala, pokaže najbolje sledeča tabela. Res, da je današnja dinarska valuta čisto nekaj drugega, kot je bila zlata kronska valuta; vendar kljub temu primerjava tudi po številu članov, po prejemkih za blago in po delavskih mezdah kaže na ogromen razvoj zadruge.
Leto	Število članov	Vplačani deleži K	Denarni promet K	Prejemki za blago K	Delavske mezde K	Stanje rezervnih zakladov K
1895	22	28.960.78	129.287-94	25.093-20	18.669-34	199-98
1900	102	36.515-18	644.396-33	153.001-77	52.007-24	8.491-59
1907	230	36.48V53	1,771.823-39	410.78805	125.130-50	14.733-94
1913/14	197	43.855-98	3,135.523-32	616.482-26	153.'252-60	63.242-08
1918/19	197	52.284-35	10,729.117-13	1,402.400-75	535.966-56	155.682-16
1919/20	188	69.943-62	58,260.984-72	8,836.908-87	1,715.937-33	281.448-67
			Dinarska veljava			
1927/28	129	345.131-97	76,769.344-34	6,854.124-61	1,757.383-83	235.978-85
1931/32	, 96	518.327-50	59,054.592-16	5,088.848-43	976.313-79	305.028-35
1933/34	_ 126	608.331 09	J69.936.725-76	6,206.865-90	1,217.202 17	306.442-82
V poslovnem letu 1928/29 je bilo izplačano na mezdah celo 2,209.002 16 Din. V primeri z višino mezd v prvem letu krize 1931/32 Din 976.313‘79 se vidi, kako težko je splošna gospodarska in finančna kriza zadela zadrugo. Saj so mezde padle kar za 1,232.688-37 Din t. j. za 55'8%. Zadnja bi-
lanca pa kaže, da se položaj zadruge zopet polagoma, a zanesljivo izboljšuje.
Iz male zadruge, pri kateri se je do leta 1901 delalo le v ročnih delavnicah (vigencih), je v teku desetletij zrastla velika zadružna tovarna z najmodernejšimi stroji na električni pogon, ki se peča pretežno z izdelo-
M
Vanjem vijakov in matic. Seveda se pa vzporedno s tovarniškim obratom vrši še vedno ročni obrat v vigencih, kjer se izdelujejo planinčarji, pa tudi drugi izdelki.
Težavno je za zadružno načelstvo voditi obsežni in komplicirani tovarniški obrat, ki zahteva velikih tehničnih pa tudi trgovskih sposobnosti. Težavno je pa tudi za člane delati v zadružni tovarni, a pri tem vendar čutiti odgovornost zadružnega člana za obstoj in uspeh zadružne tovarne, zavedati se, da je ne le delavec, ampak tudi solastnik in sošef podjetja. Toda zadružna tovarna v Kropi nam je dokaz, da zadružna socializacija ni utopija. Podjetje nudi težak poizkus, a obenem svetel in preizkušen primer zadružne socializacije. Pri tem podjetju ne velja marksistična parola o izkoriščanju delavstva, češ da si kapitalistični podjetnik prisvaja nadvrednost proizvoda. Česar zadružni delavec ne dobi v obliki zadružne mezde, ostane v zadrugi in tvori njegov delež na zadružni tovarni. Res so težave, predno se delavec pribori do stališča, da je podjetje tudi njegovo in da zato mora misliti ne le na svojo plačo in na svoje delavske pravice, ampak tudi na svoje dolžnosti do zadruge kot njen član, kako bo zadruga obstojala in uspevala; kajti le z zadrugo more obstojati in živeti delavec s svojo družino v Kropi in Kamni gorici. Vodstvo takega podjetja zahteva žrtev od članov načelstva in nadzorstva, zahteva pa tudi žrtve, zavednost in strogo disciplino od zadružanov samih.
Zato je razumljivo, da je bila 40-letnica zadruge velik praznik za Kropo in Kamnogorico. Pri sv. maši pri kapelici so se v polnem številu zbrali zadrugarji, da se zahvalijo Bogu za ohranitev zadruge in da prosijo blagoslova za njen prospeh v bodočnosti. Lep nagovor je imel v crekvi na zadrugarje ravnatelj Zadružne zveze g.
Gabrovšek, ki je jasno pokazal, da je temelj zadruge v zadružni skupnosti in da ako Gospod ne zida hiše, se zastonj trudijo, kateri jo zidajo.
Po sv. maši se je vršil občni zbor. Posebnost občnih zborov kroparske zadruge je ta, da se članom točno in odkrito pokaže, kako je zadruga delala, kje je dosegla uspehe, kje neuspehe. Redka se najde zadruga, kjer bi člani dobili na občnih zborih tako točen vpogled v posle prošlega leta in v imovinsko stanje zadruge, kakor ravno v Kropi. Seveda pa je na drugi strani tudi dejstvo, da se pri malokateri zadrugi člani tako zanimajo za delo in položaj zadruge, kakor zadružani v Kropi.
Po skupnem kosilu, ki je bilo prirejeno za člane iz Kamne gorice in za goste, se je popoldne vršila proslava 40-letnice v Zadružnem domu s petjem, govori in deklamacijami. Pozdrave so prinašali zastopniki gospodarskih in delavskih organizacij v banovini. Eno je bilo posebno vidno in razveseljivo pri tej proslavi, kako je namreč zadruga tudi nositelj prosvetnega dela v svo-lem okolišu. Skrbi torej ne le za gmotno blagostanje, ampak posebno tudi za izobrazbo in vzgojo zadružnega naraščaja. Temu služijo vsakoletni zadružni tečaji, kjer je poleg strokovnih predavanj na dnevnem redu tudi dosti splošno izobraževalnih predavanj. Pa ne le za vzgojo, tudi za dostojno in koristno razvedrilo s pesmimi in z dramatičnimi igrami je poskrbljeno po zaslugi zadružnih članov in zadružnega vodstva. Zadruga izdaja zadnji dve leti celo svoj za-eružni list „Zadrugar", ki je baš za 40-letnico izšel s posebno lepimi članki.
Zato je ravnatelj dr. Basaj, ki je zadrugi častital v imenu Zadružne zveze, v svojih pozdravnih besedah naglašal velik pomen vzgojnega in izobraževalnega dela, ki se je v zadrugi začelo pod vodstvom nekdanjega
župnika prečastitega g. Valentina Oblaka. Le s pomočjo vztrajnega izobraževalnega in vzgojnega dela je bilo mogoče vzgojiti in pripraviti zadružni naraščaj, ki je v težkih časih prevzel nase odgovorno vodstvo zadruge in ki je tudi med članstvom uveljavil zahtevo, da morajo člani za vsako ceno v disciplini, zvestobi in z žrtvami držati s svojo zadrugo, ker žrtev zahtevajo ravno sedanji težki časi. Pokazal je, da je treba odločno korakati naprej na poti osvojitve zadruge,
ki bo šele tedaj popolnoma njihova, svobodna in neodvisna, in jim bo šele tedaj mogla popolnoma služiti, kadar se bo osvobodila od tujega kapitala in bo prenehala plačevati redni tribut obresti tujemu kapitalu.
Prišla so torej že leta, ko prve zadruge, ustanovljene po naukih Krekovega socialnega zadružništva, praznujejo svoje 40-letnice. 40-letnica Krope, kjer se je razvila v teku 40 let zadružna tovarna, je gotovo ena najzanimivejših in najveselejših.
Iz statistike jugoslovanskega zadružništva.
Poročilo, ki ga je Glavna Zadružna Zveza v Beogradu izdala za leto 1933, navaja številčne podatke o gibanju zadružništva v Jugoslaviji in ugotavlja, da zadružništvo v naši državi kljub siloviti gospodarski in de-iiarni krizi vendarle napreduje. Dasi je imela ta kriza nepovoljen vpliv na zadružništvo, je vendar na drugi strani gotovo, da je zadružništvo kot tako v celoti, zlasti pa v posameznih zadružnih oblikah dobilo ravno vsled krize važne pobude za razvitek.
Letno poročilo se omejuje na statistične podatke o stanju in poslovanju centralnih zadružnih organizacij v 1. 1933. Podatki o delovanju krajevnih zadrug so morali izostati, ker nekatere zveze niso poslale statističnega gradiva o svojih članicah.
Ob koncu 1. 1933 je bilo v Jugoslaviji 8227 krajevnih zadrug in 61 centralnih zadrug, skupaj 8288 zadrug. V krajevnih zadrugah je bilo včlanjenih 1,007.790 zadružnikov. V tem številu niso vštete takozvane divje zadruge, t. j. zadruge, ki niso včlanjene pri nobeni zvezi. Poročilo ceni število takih zadrug na približno 200, kar pa je cenjeno prenizko, saj imamo divjih zadrug samo v Sloveniji mnogo nad 200. Večjidel so to
zadruge, ki obstoje samo na papirju in niso pričele niti poslovati.
Krajevne zadruge so se porazdelile na sledeče vrste:	število zadrug v °/o
Kreditne	 nabavne, nabavno-prodajne in kon-	4.624	56 20
zumne zadruge		1.566	1902
agrarne zajednice kot zadruge . .	470	5-72
živinorejske in perutninarske . .	.	368	4-47
mlekarske in sirarske		170	207
žitarske		124	1-51
obrtniške in delavske proizvodne .	116	1-41
vinarske, vinogradniške, kletarske .	90	109
zdravstvene zadruge		88	107
stavbne in gradbene zadruge .	.	88	107
ribarske zadruge		58	071
oljarske zadruge		27	0-33
rožmarinske zadruge		12	015
razne kmetijske proizvodne zadruge	145	V76
razne druge zadruge		281	3-42
	8.227	100-—
Ako se vzame za podlago navedeno število krajevnih zadrug in zadružnikov in ako se dalje vzame v obzir, da je po matematični proceni porastlo število prebivalstva in gospodinjstev od zadnjega ljudskega popisa (31. marca 1931) do konca leta 1933 na okroglo 14,500.000 oseb, odnosno na 2,850.000 gospodinjstev ter da dalje en zadružnik predstavlja eno gospodinjstvo s pov-
3*
prečno 5 osebami, potem se dobi, da je v zadružništvu koncem 1. 1933 bilo udeleženih 34% od celokupnega prebivalstva in 350/0 od vseh gospodinjstev v državi.
Poročilo primerja potem razmerje med stanjem ob koncu 1. 1928 in ob koncu leta 1933 Za primerjavo se je zato vzelo 1. 1928, ker je bilo to poslednje leto, ko so cene kmetijskih proizvodov v naši državi bile relativno visoke, nato pa se je začelo katastrofalno padanje cen. Po tej primerjavi je bilo:
a)	krajevnih zadrug koncem	leta	1933	8.227
krajevnih zadrug koncem	leta	1928	5.412
prirastek znača............ 2.815
b)	število zadružnikov koncem 1 1933 1,077.790
število zadružnikov koncem 1.1928	579.438
prirastek znaša............ 428.342
Ako se te številke izrazijo v odstotkih, se vidi, da v tem razdobju najhujše kmetijske krize narastlo število zadrug za 34,2 %, število zadružnikov pa za 42-5%.
Naraščanje posameznih zadružnih vrst od leta 1928 se vidi iz naslednje tabele: Bilo je zadrug :
Vrsta	leto	1928	1929	1930	1931	1932	1933
Kreditne zadruge .	2547 2773 2976 2921				3049 3124	
nabavne, konzumne	1012	1087	1169	1202	1356	1562
zdravstvene .	.	.	43	47.	68	83	84	88
mlekarske ....	110	119	120	141	157	168
vinarske .	.	.	.	30	48	63	81	87	90
žitarske		4	10	24	108	117	124
oljarske		15	16	19	22	25	27
rožmarinske .	.	.	8	11	10	12	12	12
razne kmetijske proizvajalne. .	.	.	13	16	22	45	135	145
živinorejske, perotninarske . .	. .	46	62	199	266	312	364
ribarske		35	38	39	42	51	58
obrtne proizvajalne zadruge . . . .	56	84	90	93	122	115
stanovanjske, gradbene 53		69	78	86	86	83
agrarne zajednice .	—	287	306	318	393	414
razne zadruge .	.	162	187	183	207	246	273
Skupaj 4143 4854 5306 5627 6232 6647
Kreditne zadruge so najstarejša zadružna oblika v naši državi. Še sedaj tvorijo
več nego polovico vseh zadrug. Kreditne zadruge so že tako razširjene, da je njihovo razmnoževanje stopilo v mirno fazo in se jih le še malo ustanavlja. Seveda pa tudi težka denarna kriza ovira snovanje novih kreditnih zadrug.
Nabavne, nabavno-prodajne in konzumne zadruge, ki za kreditnimi zadrugami prihajajo po številu na drugo mesto, se množe relativno v počasnem tempu. Vzrok je deloma v tem, da so v nekaterih krajih že primeroma precej razširjene, deloma v tem, ker vsled slabe kmetijske konjunkture naš kmetovalec ni v položaju, da bi nabavljal sredstva za intenzivnejše gospodarstvo.
Značilna oznaka v napredovanju zadružništva je v tem, da je težišče naraščanja in razvoja prešlo na proizvajalne (produktivne) kmetijske zadruge, zlasti na žitarske, živinorejske, perotninarske, vinarske in vinogradniške, mlekarske, rožmarinske in oljarske zadruge.
Jugoslovansko zadružništvo je večji del organizirano v Glavni zadružni zvezi, kateri od 8227 zadrug pripada 6647 zadrug, t. j. 8080% Le denarne zadruge, ki so osnovane na podlagi zakona za kmetijski kredit in so odvisne od privilegirane agrarne banke (1500 po številu) in nekaj agrarnih zajednic (56 po številu) ter par drugih zadrug (v celoti 24) ni zastopanih v krilu Glavne zadružne zveze. Ako vzamemo v poštev število članov, obsegajo zadruge Glavne zveze 890.150 zadružnikov od celokupnega števila 1,077.790 članov, t. j. 88'30% od vseh članov.
Nekatere centralne organizacije so se v letu 1933 bavile z izvozom živine. Izvozile so 56.881 komadov (t. j. 1282 vagonov) debelih svinj, 5.657 mesnatih svinj (118 vagonov) in 2368 komadov goveje živine (223 vagonov). Največji del tegu izvoza odpade na zadruge Glavne zveze srbskih kmetijskih zadrug v Beogradu.
V glavni zvezi SO bile včlanjene sledeče 10. Kmetijska centralna kreditna za-
zveze, ki so imele naslednje število včlanje-			druga, Novi Sad		313	42.227
nrh zadrug z navedbo števila	zadružnikov:		11.	Zveza agrarnih zajednic, Novi Sad 12.	Osrednja zveza čehoslovaških kme-	146	10.429
	Štev. zadrug	število	tijskih zadrug, Novi Sad . . .	42	2.580
1. Glavna zveza srbskih kmetijskih			13. Zveza agrarnih zajednic, Osijek .	79	6.500
zadrug, Beograd		2721	176.638	14. Zveza agrar, zajed., Vel. Bečkerek	115	9.078
2. Glavna zveza obrtniških zadrug,			15. Zveza srbskih kmetijskih zadrug,		
Beograd		137	7.889	Sarajevo		173	12.892
3. Zveza nabavljalnih zadrug držav-			16. Zveza hrvatskih kmetijskih zadrug,		
nih uslužbencev, Beograd . . .	187	104,968	Sarajevo		93	11.039
4. Zveza zdravst. zadrug, Beograd .	90	43.874	17. Zadružni Savez, Split		189	18.349
5. Zveza agrarnih zajednic, Skoplje.	101	9.384	18. Zadružna Matica, Split ....	130	14.015
6. Osrednja zveza hrvat, kmetijskih			19. Zadružna zveza, Ljubljana . . .	673	151.200
zadrug, Zagreb		338	60.000	20. Zveza slovenskih zadrug, Ljubljana	352	91.753
7. Zadružna zveza, Zagreb . .	. .	180	34.448	21. Zveza gospodarskih zadrug za Ju-		
8. Hrvat, gospodar, društvo, Zagreb	167	14.796	gosiavijo, Ljubljana ...	82	33 888
9. Zveza kmetijskih zadrug, Novi Sad	373	34.203	Skupaj . .	6700	890.150
Kmetijski minister o kmetu in kmetskem zadružništvu.
Kmetijski minister dr. Jankovič je govoril po radiu o kmetskem gospodarstvu v državi ter o pomenu in bodočnosti kmelij-skega zadružništva. Naj iz njegovega govora tu navedemo le nekatere odstavke, ki zadevajo bodočnost kmeta in zadružništva.
Nova demokracija.
Nova demokracija je ekonomska. Ona predstavlja organizacijo ljudskega gospodarstva za uveljavljenje osnovne pravice človeka na zadosten košček kruha, na svobodo izbire dela in na pravico do dela in na pošten in primerno plačan zaslužek, torej na osnovno pravico, ki je od Boga dana vsakemu človeku, to je, na pravico do ob stoja.
Moramo dati ljudstvu ekonomsko neodvisnost in svobodo, zavarovano za vsakega državljana, da bi se mogel, organiziran v svoje ekonomske in socialne korporacije, usposobiti in zavarovati si svojo pravico na kruh, na delo, na osigurano gospodarsko bodočnost, svojo, svoje družine
in svoje dece. Zato mu je treba v prvi vrsti zavarovati njegovo narodno in teritorialno nedotakljivost, potom katere se definitivno zedini in more ter mora naposled začeti misliti o svojem življenju in o težkih ne-' srečah sedanjosti. Narodi so siti vseh razpravljanj, modrovanj in dokazovanj o oblikah, o federacijah in konfederacijah. Narod hoče, da ima naposled mir v svoji nacionalni državi, da bi se mogel definitivno baviti s svojim siromaštvom in s svojimi potrebami. Zato mi prihajamo, da likvidi-diramo, kar je zastarelo in se preživelo.
Kmetski stan v naši državi.
V naši državi je kmetijstvo osnovni element, ker je od 15 milijonov prebivalcev Jugoslavije 12 milijonov kmetov. Mi moramo to kmetijstvo priznati kot temelj naše države. Ne zanikamo niti važnosti niti pravice do življenja in do polne delavnosti ostalim stanovom, hočemo pa pravičnost za kmetijstvo, katera more biti samo v popolnem priznanju njegove zgodovinske, na-
cionalne vrednosti in v poštenem priznanju njegovih pravic brez hinavstva.
Kmetijstvo predstavlja devet desetin našega prebivalstva in kmet je eden in isti v celi Jugoslaviji; njegove muke in bolečine in interesi so jedni in isti, pa najsi on živi na obalah Drave, Save, Donave, Vardarja ali Morave. Zato pa so vsa vprašanja in vsi probleni pri naš neizbežno povezani s to resnico in zahtevajo svoje rešitve na tej o-osnovi. Ako pogledate srbskega, hrvatskega ali slovenskega kmeta, boste takoj občutili, kako priprosto in enostavno, a istočasno kako sigurno in za bodočnost krepko zavarovano je jugoslovansko narodno edinstvo ravno potom zedinjenega jugoslovanskega kmetijstva. Njiva vse zedinjuje.
Kmetijstvo — varuh narodnega edlnstva.
Danes predstavlja kmetijstvo osnovni in glavni problem našega notranjega državnega življenja. Toda tega problema ne bodo rešili politiki in politikantstvo, temveč pozitivni • sistem organiziranega kmetovega gospodarstva. Radi tega je zadružništvo, simbol gospodarske in socialno emancipacije vasi, postalo neizbežno in nepobitno tudi simbol kmetske edinosti.
V sunkih, ki pretresajo današnji socialni in gospodarski red, kaže, zadružni sestav vse svoje dobre lastnosti in vso vrednost svoje miroljubne doktrine. Med kapitalizmom in komunizmom je zadružništvo v vseh sunkih in v vseh preizkušnjah, ki jih preživlja sočasno evropska družba, pokazalo polno svojo
vrednost. Miroljubno, solldaristično in humanitarno predstavlja zadružništvo popoln krščanski Ideal v vršltvl osnovnih družabnih problemov. S tem, da izmirjuje znotraj in v sebi samem prva in najostrejša nasprotstva v gospodarskem prometu, s tem, da pretvarja proizvodnika v potrošnika, dolžnika v upnika, najemnika v lastnika in o-bratno, predstavlja zadružništvo v splošnem družabnem razmerju popolno nasprotje na-pram revoluciji in diktaturi enega razreda. Ono izmirjuje vsa nasprotja, ono izravnava vse interese, ono zadovoljava vse želje. Z eno besedo: zadružništvo je najmiroljubnejši in najbolj človeški izraz za rešitev gospodarskih in družabnih nasprotij na svetu.
Potom tega zadružništva nameravamo najprej zediniti kmetijstvo, da bi mogli potem zadružništvo nuditi tudi obrtnikom in delavstvu in uradništvu. Vsi ti stanovi morejo namreč najti uresničitev svojih idealov le potom zadružništva.
Nov zadružni zakon.
Globoko prežeti z zadružno mislijo verujemo, da bo tudi naše kmetijstvo najhitreje in najbolj koristno zedinjeno potom zadružništva. Na tej poti delamo največje napore in pripravljamo tudi zadružni zakon za vso državo, s katerim nameravamo zediniti celokupno kmetijsko zadružništvo v Jugoslaviji. Z eno besedo: hočemo zediniti jugoslovansko kmetijstvo potom zedinjenega kmetijskega zadružništva.
Kmetijske strojne zadruge in nezgodno zavarovanje.
Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje je z uredbo od 29. sept. 1934 predpisalo nevarnostno tabelo in postopek za uvrščanje obratov v nevarnostne razrede in nevarnostne odstotke. (Službeni list od
14. 11. 1934 kos 92.) V seznamu obratov z navedbo nevarnostnih razredov so tudi kmetijski stroji. Na podlagi § 8 uredbe morajo biti zato tudl'kmetljskl delavci, kolikor jim preti nevarnost nezgode od kotla
ali pogona, zavarovani za nezgodo In sicer kolektivno brez Individualne prijave na podstavi zavarovanega letnega zaslužka
Din 4.2001— (V. mezdni razred). Prispevek za nezgodno zavarovanje plačuje za take delavce lastnik stroja in sicer ne glede na število dejanskih zaposlenih delavcev, a po razmerju konjskih sil, ki jih predstavlja pogonski stroj. Pri tem pa je pripomniti, da to nezgodno zavarovanje velja kolektivno za udeležene kmetijske delavce, dočlm se posluževalec strojev zavaruje kakor Industrijski delavec. Nevarnostna tabela ima 14 nevarnostnih razredov (I — XIV).
V naslednjem navajamo iz seznamka obratov in njihovih nevarnostnih razredov odstavek
B. Kmetijski stroji:
Postavka 6. Kmetijski stroji na motorni pogon (kakor: plugi, priprave za grabljenje zemlje in kopanje plodov, stroji za sejanje in umetno gnojenje, za košnjo trave in žita, za grabljenje in zbiranje sena in podobno. Nevarnostni razred XIV.
Posluževalec teh strojev se zavaruje kakor industrijsko delavstvo.
Ob pogonu na vrv je treba zavarovati tudi še zaposleno kmetijsko delavstvo, za katero se plečuje prispevek Din r— od delovnega dne in stroja.
Postavka 7. Stroji z živalsko silo za sejanje in umetno gnojenje zemlje, grabljenje in zbiranje sena in in podobno Nevarnostni razred IV.
Zaposleno delavstvo se smatra za kmetijsko ter se zanje plačuje od stroja in delovnega dne Din 0 25.
Postavka 8. Stroji z živalsko silo za košnjo trave in žita. Nevarnostni razred XIV.
Zaposleno delavstvo se smatra za kmetijsko ter se zanje plačuje od stroja in delovnega dne:
a)	pri strojih za žetev brez avtomatskega vezanja Din 31—;
b)	pri ostalih strojih Din 2'—.
Postavka 9. Mlatilnice z motorno
silo v zvezi z ostalimi stroji, ki se uporabljajo pri mlačvi in ki se gonijo z isto pogonsko silo kakor mlatilnice. Pogonski razred XIV.
Znak za večjo nevarnost industrijskega delavstva: uporaba stiskalnice za slamo.
Strojniki in kurjači se zavarujejo kakor industrijsko delavstvo. Za zavarovanje zaposlenega kmetijskega delavstva — vštevši tudi tiste, ki delajo samo za hrano — pa se plačuje prispevek po dejanski sili mlatilnice od delovnega dneva in mlatilnice:
a)	pri običajnih mlatilnih garniturah:
a)	s silo do		3 HP •	. 5
b)	s silo nad	3 —	5 „ -	• 8
c)	s silo nad	5 —	7 „ •	. 12
č)	s silo nad	7 —	10 ,, -	. 15
d)	s silo nad	10 —	15 „ -	. 19
e)	s silo nad	15 -	25 „ .	. 24
0	s silo nad		25 „ .	. 30
b) pri mlatilnih garniturah z avtomatskim vlaganjem ali ekvatorjem ali stiskalnico za slamo:
g) s silo do		3 HP -	.	4-—	Din
h) s silo nad	3	- 5 „ -	. 6'—	
i) s silo nad	5	- 7 „ .	. 10'—	ft
j) s silo nad	7	- 10 „ .	. 13 —	n
k) s silo nad	10	— 15 „ •	. 17'—	_
1) s silo nad	15	- 25 „ .	• 21 —	
m) s silo nad		25 „ .	. 27-—	
c) pri mlatilnih garniturah z avtomatskim vlaganjem in ekvatorjem ali stiskalnico za slamo:
n)	s silo do	3 HP ■	.	3‘— Din
o)	s	silo	nad	3	—	5	„	.	.	5'—	„
p)	s	silo	nad	5	—	7	„	.	.	S1—	„
r)	s	silo	nad	7	—	10	„	.	.	12-—	„
s)	s	silo	nad	10	—	15	„	•	•	151—	„
š) s silo nad 15 — 25 HP •	• 18-— Din
t) s silo nad	25 „ • ■ 24'— „
Postavka 10. Mlatilnice z živalsko silo. Nevarnostni razred XI.
Zaposleno delavstvo se smatra za kmetijsko ter se plačuje zanje prispevek od stroja in delovnega dne:
a)	če se mlatilnica žene z 1 — 3 konji 2'- Din,
b)	če se mlatilnica žene z dvema paroma ali tremi pari konj 4 Din,
c)	če se mlatilnica žene s štirimi pari konj ali več 6'— Din.
Postavka 11. Stroji za čiščenježita in drugih zemeljskih plodov. Nevar. raz. IX.
Zaposleno delavstvo se smatra za kmetijsko ter se plačuje zanje prispevek 0 75 dinarjev od stroja in delovnega dne.
Postavka 12. Stroji za robkanje koruze. Nevarnostni razred XIV.
Zaposleno delavstvo se smatra za kmetijsko ter se plačuje zanje od stroja in delovnega dne prispevek:
a)	pri motorni sili do 3 HP 3'— Din,
b)	pri motorni sili preko 3 Hp 5'— Din,
c)	pri živalskem pogonu 2'— Din.
Postavka 13. Stiskalnice za slamo
in seno. Nevarnostni razred XIV.
Zaposleno delavstvo se smatra za kmetijsko ter se plačuje zanje od stroja in delovnega dne prispevek 3'— Din.
Postavka 14. Stroj za rezanje krme, cirkularke in podobni stroji v kmetijstvu. Nevarnostni razred XIV.
Zaposleno delavstvo se smatra za kmetijsko ter se plačuje zanje od stroja in delovnega dne prispevek 2'— Din.
Postavka 15. Mlini za drobljenje zrnja, umetnega ‘gnoja in podobno. Nevarnostni razred X.
Zaposleno delavstvo se' smatra za kmetijsko ter se plačuje zanje od stroja in delovnega dne prispevek V— Din.
Postavka 16. Priprave za parjenje krme (živinske hrane). Nevarnost, razred Vil.
Zaposleno delavstvo se smatra za kmetijsko ter se plačuje zanje od stroja in delovnega dne prispevek 0'50 Din.
Postavka 17. Stroji za predelavo mleka, separatorji. Nevarnostni razred VI.
Zaposleno delavstvo se smatra za kmetijsko ter se plačuje zadnje od delovnega dne in stroja prispevek 0'25 Din.
Postavka 18. Stroji za črpanje in brizganje vode in podobno. Nevarnostni razred VI.
Zaposleno delavstvo se smatra za kmetijsko ter se plačuje zanje od delovnega dne in stroja prispevek 0 25 Din.
Radi poljudnosti moramo h gornjim navedbam uredbe dati še sledeče pojasnilo:
1.	Zavarovani zoper nezgode morajo torej biti vsi kmetijski delavci, ki delajo pri strojih, navedenih zgoraj (pod 6 — 18).
2.	To nezgodno zavarovanje je skupno ali kolektivno za vse pri teh strojih zaposlene delavce tako, da se k zavarovanju prijavi le stroj, event. z navedbo pogonske sile in njene moči in število delovnih dni.
3.	Zavarovalnina se plačuje pavšalno od stroja in delovnih dni brez ozira na število zaposlenih delavcev. Za vsake vrste stroj je zgoraj določeno, koliko je plačati nezgodnega prispevka za vsak delovni dan dotič-nega stroja.
4.	Zavarovalne prispevke mora plačevati lastnik stroja, torej posamezni kmet, če ima lastne stroje ali pa strojna zadruga, če so stroji v zadružni skupnosti.
5.	Kmet ali kmetijska strojna zadruga mora torej prijaviti, s katerimi stroji bo delala in koliko delovnih dni, pri mlatilnicah, pa je še prijaviti, kakšne vrste garnitura je to (glej pod 9 a, b, c) in koliko konjskih sil ima pogonski motor odnosno lokomobila.
Iz švicarskega zadružništva.
Najpomembnejša kmetijska zadružna organizacija v Švici je Zveza vzhodnošvicarskih kmetijskih zadrug s sedežem v Winterthuru, ki je ob koncu lanskega leta štela 310 zadrug. Članice so porazdeljene na 11 kantov osrednje in vzhodne Švice.
Zveza razvija izredno mnogostransko delovanje. Peča se z nabavljanjem vsega blaga, ki ga potrebuje kmetovalec v svojem obratu in podeželsko prebivalstvo v svojem gospodinjstvu. Poleg tega kupuje od kmetov sadje, vino, krompir in druge okopavine, jajca, med, sočivje vseh vrst, seno in slamo in posušeno meso. Bavi se tudi s poizkusi pri gojenju rastlin i. t. d., prireja predavanja in tečaje za poklicni pouk in strokovno izobrazbo zadružnih poslovodij, pregleduje vsako leto upravno delo pri zadrugah, zlasti računovodstvo in izdaja tudi lasten časopis.
Od 310 članic jih je 230 organiziranih tako, da so popolna kmetijska konsumna društva, ki se pečajo z nabavo kmetijskih obratnih potrebščin, oskrbujejo člane z gospodinjskimi potrebščinami in živili in vnov-čujejo kmetijske pridelke. Te kmetijske kon-sumne zadruge imajo vsega skupaj 348 prodajaln (poslovalnic).
Zveza ima na svojem sedežu zelo obširno obratovališče (upravno poslopje, skladišča, kleti, naprave za brezalkoholne sadne in grozdne šoke, sušilnice, hladilnice za izbrano namizno sadje in mline). Dalje ima Zveza prodajno pisarno za deželne pridelke v mestu Zurih in lastna zastopstva in skladišča v nekaterih bolj oddaljenih kantonih.
Blagovni promet zveze se je lani zvišal za 1,813.000 švicarskih frankov in je znašal 36 milijonov. V tem prometu pa niso obsežene žitne dobave državi, ki so znašale nekaj nad 6 milijonov švicarskih frankov.
Zveza je prodala v stotonskih množinah krmil 5141 vagonov, gnojil 3249, premoga 1170, sladkorja 837 vagonov. Na lastnih tovornih avtomobilih je razposlala blaga za 3038 vagonov, avtomobili so prevozili 452.113 km in so prevažali blago predvsem k zadrugam, ki so bolj oddaljene od železniških prog. Deželnih ^pridelkov je Zveza pri kmetih nakupila 3765 vagonov, med njimi 687.000 kg češenj, 717.000 pečkatega sadja 1000 vagonov krompirja, 1.7 milijonov litrov vina, 25.321 kg čebelnega medu, 121.747 kg fižola in 18 vagonov drugega sočivja.
Posebno goji zveza vnovčevanje produktov. S temi posli se bavi že desetletja in jih sistematično izpopolnjuje navzlic raznim težavam, ki vedno in vedno ovirajo to delo. Zveza skuša pri tem kolikor mogoče koristiti kmetom z dobro premišljeno in tržnim razmeram prilagođeno cenovno politiko, ki edina more biti kmetu od trajne koristi. Istočasno si zveza prizadeva na vso moč, da bi kmeta pridobifa za kvalitetno produkcijo in mu v ta namen dobavlja najboljša semena. Od vseh strani se priznava, da je zveza pri vnovčevanju kmetijskih pridelkov v zadnjih letih storila za kmeta mnogo dobrega. V zvezi s tem prizadevanjem je zveza pred par leti v Zurihu odprla lastno pivnico, da bi vzbudila med občinstvom interes za pristno vzhodnošvicarsko vino.
Po rednih odpisih in po odpisu obresti obratne glavnice je ostalo 306.614 šv. fr. čistega dobička, ki se je porabil za izredne amortizacije, za rezerve in za blagovni popust nakupujočim zadrugam.
Tekom svojega 48 letnega delovanja si je zveza ustvarila zdravo finančno podlago. Izkazane rezerve znašajo 1,580.000 frankov. Nepremičnine so postavljene v bilanco le z vrednostjo 40%, premičnine so vse odpisane, ravno tako udeležbe. V glavnem dela zveza z lastnimi denarnimi sredstvi.
kmetom je zveza močna opora za njihovo gospodarsko življenje, zato se je pa kmetski stan tudi z zaupanjem oklepa.
Zveza je kot odlična samopomočna organizacija pridobila med kmetskim ljudstvom trdna tla, saj mu pa tudi od leta do leta prinaša velike koristi. Malim in srednjim
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje: Ali moremo tožiti kmetske dolžnike za obresti, ki so zapadle v plačilo 15. novembra 1934, pa še niso poravnane? Okrajno sodišče je mnenja, da je treba počakati na pravilnik. (Hp. v B.)
Odgovor: V členu 5. sprememb uredbe o zaščiti kmetov od 2. februarja t. 1., po katerem so od določb kmečke zaščite izvzete sedaj tudi kmetijske zadruge in njihove zveze, je dostavek, da se minister za kmetijstvo pooblašča, da izda o tem pravilnik. Zaščita kmetov napram kmetijskim zadrugam je torej padla. Predvideno je pa v uredbi, da bo kmetijski minister predpisal s pravilnikom, kako bodo kmetijske zadruge izterjevale svoje terjatve od članov dolžnikov. Zato svetujemo da s tožbami za lanske obresti počakate. Informirani smo, da se v kmetijskem ministrstvu pripravlja posebna uredba o zadružni zaščiti. Upajmo, da bo ta kmalu sprejeta v ministrskem svetu, potem bo položaj za zadruge jasen.
Vprašanje: Zdražitelj posestva, na katerem je posojilnica vknjižena, nam ponuja mesto gotovine plačilo s hranilnimi knjižicami. Ali smo primorani vzeti knjižice drugih zavodov? Ali moramo vzeti knjižice našega zavoda, ki jih je on pridobil, ali take, ki so bile že od početka njegova last? Hp. v Z.)
Odgovor: Hranil, knjižic drugih zavodov niste dolžni vzeti za plačilo in ji zavračajte. Hranilne knjižice Vaše posojilnice, ki jih je zdražitelj pridobil, ali ki so bile že od početka njegova last, bi morali praviloma vzeti
za plačilo, ako so hranilne vloge takoj izplačljive, ne pa na odpovedni rok. Ako bi jih ne sprejeli, bi mogel zdražitelj izvršiti plačilo s sodno položbo hranilnih knjižic Vaše posojilnice. Če bi bili pod zaščito, potem bi zdražitelj s pridobljenimi hranilnimi knjižicami mogel plačati le toliko, kolikor bi Vam istočasno položil v gotovini. (Čl. 18 uredbe o zaščiti denarnih zavodov).
Vprašanje: Ali naj se kmetska posojila za leto 1934 zaključujejo s 6% ali samo s 4 in pol %, dočim se 1 in pol % od vplačanih 6% vpiše kot vrnjena glavnica? (Pos. v K. g.)
Odgovor: Ker Vaša posojilnica brez dvoma spada med kmetijske zadruge, je zaščita kmetskih dolžnikov napram Vam s spremembo uredbe o zaščiti kmetov (od 2. 2. 1935 čl. 5.) padla. Radi tega ne boste za 1. 1934. računali le 4 in pol %. 1 in pol % pa vpisali kot odplačilo na glavnico, temveč boste za leto 1934. računali 6% obresti. Za tekoče leto 1935 pa imate svobodno določitev obrestne mere v okviru maksimalne obrestne mere za kredite, t. j. do 10o/o največ. Razume se, da se te svobode ne boste poslužili, temveč boste tudi za tekoče leto računali le 6%, ker sami vidite, da so tudi te obresti za kmeta v sedanjih časih dosti visoke.
Vprašanje: Ali sedaj ne smemo nobenega dolžnika, ki je zaščiten, izterjavati do 1. septembra 1935? Ali smemo voditi izvršbo napram onim dolžnikom, od katerih smo 0% obresti za leto 1934. iztožili z o-pominjevalno tožbo. (Hp. v R.)
43	-
Odgovor: Koliko in kedaj boste smeli terjati od svojih dolžnikov kot kmetijska zadruga, bo določil pravilnik, odnosno u-redba, ki jo bo minister za kmetijstvo izdal z ozirom na čl. 5. spremembe k uredbi o zaščiti kmetov. Odsvetovali bi Vam tudi, da sedaj predlagate izvršbo na podlagi pra-vomočnih opominjevalnih tožb za 6 % obresti za leto 1934 napram zaščitenim dolžnikom. Bolje je, da počakate nove uredbe o zadružni zaščiti; sicer bi se mogla začeti gonja proti zadružništvu, češ, da nastalo svobodo izterjavanja izrablja in da je radi tega treba kmeta zopet zaščititi napram njihovim zadrugam.
Vprašanje: Prosimo, da nam pojasnite, kakšne takse je treba plačati, če se na javni dražbi kupi kakšna nepremičnina?
Odgovor: Po tarif. post. 81 se za licitacije na javnih dražbah plačuje kot taksa:
1.	za zapisnik o dražbi 51— Din;
2.	kot izvršilna taksa od izkupička 3%;
3.	za prodajo nepremičnine od prometne (cenilne) vrednosti, če je večja od izku-pičkaL 4%.
Če je cenilna vrednost manjša nego izkupiček, se plača od izkupička taksa 3% in 4%, skupaj torej 7% od izkupička.
Poleg tega je treba plačati banovinsko prenosno takso, ki znaša 1'5% od vrednosti nepremičnin, ki služi za podlago za odmero državne takse. Od prenosov nepremičnin, ki postanejo oziroma ostanejo predmet dopolnilne prenosne takse, se banovinska taksa ne pobira. Če torej zadruga izdraži kako nepremičnino, ji banovinske prenosne takse ni treba plačati, ker bo morala plačevati dopolnilno prenosno takso.
Vprašanje: Ali se k rentnemu davku za 1. 1935 še pobira izredni prispevek?
Odgovor: Izredni povišek na neposredne davke (izvzemši davek na poslovni promet) je bil z zakonom z dne 23. decembra
1932 uveden le za proračunsko leto 1932/33. Bil je namenjen za javna dela, prehrano siromakov in za nezaposlene delavce ter je znašal 1 % od davčne odmere do 5000 Din, od 5000 do 10.000 Din l-5"/o itd. Za letošnje leto se ta izredni povišek torej več ne pobira.
Vprašanje: Ali in v kolikšnem iznosu se pobira banovinska doklada k rentnemu davku?
Odgovor: Po čl. 69 zakona o neposrednih davkih se na ono vrsto rentnega davka, ki ga plačujejo denarni zavodi (torej tudi kreditne zadruge) mesto svojih vlagateljev, ne smejo pobirati nobene samoupravne doklade, torej je tudi pobiranje banovinske doklade na ta rentni davek nedopustno.
Vprašanje: Nek član naše zadruge se je pritožil, češ da občni zbor ni bil pravilno sklican. Po pravilih se mora občni zbor sklicati vsaj 8 dni prej z razglasom pred župno cerkvijo in z objavo v uradnem prostoru. Vabilo na občni zbor smo v uradnem prostoru nabili 10 dni prej, pred cerkvijo pa je bil občni zbor razglašen 5 dni prej. Ali je občni zbor veljavno sklican?
Odgovor: Občni zbor se mora sklicati natančno tako, kakor je določeno v pravilih. V Vašem slučaju se to ni zgodilo, ker je bil razglašen pred cerkvijo samo 5 dni prej, namesto vsaj 8 dni prej. Zato je treba smatrati, da Vaš občni zbor ni bil pravilno sklican in da so zaradi tega vsi njegovi sklepi, neveljavni. Če se bo dotični član s svojo pritožbo obrnil tudi do registracijskega sodišča, bo sodišče občni zbor razveljavilo in odredilo, da se mora ponovno vršiti.
Vprašanje: Dolžnik nam je po odvetniku sporočil zahtevo, da moramo za pokritje njegovega dolga sprejeti hranilno knjižico naše posojilnice, ki se pa ne glasi na njegovo ime. Ali smo dolžni ugoditi mu?
Odgovor: Po čl. 18 uredbe o zaščiti denarnih zavodov sme vsak zavodov dolžnik poravnati svoj dolg s terjatvijo kakega zavodovega upnika, ako si pridobi tako ter jatev. Vendar pa je upravičen na ta način poravnati s tujo hranilno knjižico kvečjemu polovico svojega dolga, dočim mora ostalo polovico plačati istočasno v gotovini.
Vprašanje: Katere stvari ne morejo biti predmet eksekucije?
Odgovor: Izvršilni red predpisuje, da se ne smejo zarubiti in eksekutivno prodati predvsem predmeti, ki se rabijo pri izvrševanju božje službe kake priznane verske skupine kakor tudi križi in relikvije razen okvirov. Dalje so izvzeti predmeti, kolikor so neobhodno potrebni dolžniku in članom družine in služabmštvu, ki žive z njim v skupnem gospodinjstvu, kakor so n. pr. obleka, perilo, posteljnina, pohištvo in kuhinjsko orodje, peči in štedilniki (če niso vzidani in če ne tvorijo del nepremičnine). Od izvršbe je dalje izvzeti živež in kurivo, ki se za štiri tedne potrebuje za dolžnika in za člane v skupnem gospodinjstvu živeče rodovine in služabništva. Dolžniku se mora pustiti ena molzna krava ali mesto tega po svobodni izberi dolžnika dve kozi ali tri ovce s krmo in nastilom, ki se potrebuje za te živali do prihodnje žetve, če so označene živali neobhodno potrebne za preživljanje dolžnika in njegovih rodbinskih članov. Proste so tudi podpore v naravi, ki jih dobi dolžnik iz javnih sredstev ob priliki bede in stiske (n. pr. ob povodnji, požaru in drugih nezgodah). Pri rokodelcih, ročnih in tovarniških delavcih morajo ostati proste stvari, ki so potrebne za osebno izvrševanje njihovega opravila. Pri uradnikih, duhovnikih, učiteljih, notarjih, zdravnikih in drugih osebah, ki se bavijo z znanstvenim poklicem, so od rubežni izvzeti predmeti, ki so potrebni za izvrševanje poklica in do-
stojna obleka. Eksekvirati se ne sme pri osebah, katerih denarni prejemki so popolnoma ali deloma izvzeti od eksekucije, oni delni znesek najdenega denarja, ki odgovarja dohodkom za čas od rubežni do prihodnjega plačilnega termina. Izvzet od eksekucije je tudi denar, ki poteka od kake podpore, dan iz javnih sredstev ob priliki kake stiske in bede ali iz kakega povrač-Ijivega posojila, ki ga ob takih prilikah dobi zavezanec iz javnih fondov. Istotako se ne smejo zarubiti knjige, ki jih zavezanec ali njegovi rodbinski člani rabijo za cerkev ali za šolo. Dalje je nedopustno zavezancu zarubiti poročni prstan, pisma in druge spise in družinske slike (izvzemši okvirje). Od rubežni so izvzeta tudi odlikovanja (redi) in častni znaki. Pritikline kake nepremičnine se smejo podvreči izvršbi le tedaj, če zapade eksekuciji dotična nepremičnina, same za se pa se ne morejo zarubiti. Prirastek je v zvezi z zemljo in ni posebej rubljiv. Nepo-žeta pšenica, neizkopan krompir, drevje in vse drugo, kar je v zemlji, more biti prodano le z zemljo vred. Prav tako so tudi vrata, okna, električne napeljave, late v kozolcu le deli nepremičnin. Les za popravilo podrtega kozolca in opeka za obnovo hiše sta tudi posebej nerubljiva. Skratka vse, za redno gospodarstvo potrebne premične stvari smejo biti zasežene le obenem z glavno, nepremično stvarjo.
Zvezine objave.
Vsem zadrugam! Sklad za preglede je bil ustanovljen s pravilnikom ministra za kmetijstvo od 16. marca 1934 štev. 17.308/V. Vse kreditne zadruge in druge gospodarske zadruge, ki sprejemajo hranilne vloge in zadružne zveze imajo prispevati 1/2 pro mille (0’5 %o) skupnih zneskov vplačanih članskih deležev in rezervnega sklada, izkazanih na
- 45 -
osnovi letne bilance zal. 1933. Ta prispevek bi bile morale zveze pobrati v dveh enakih obrokih in sicer prvega najkasneje do konca aprila 1934, drugega pa najkasneje do konca junija 1934. Ker tega doslej naša Zveza ni storila, smo prejeli od ministrstva za poljedelstvo pod šlev. 16.222/V ob 15. marca 1935 opomin, da v roku enega meseca najkasneje pošljemo prispevek Zveze, kakor tudi zberemo prispevke vseh včlanjenih kreditnih zadrug, sicer ministrstvo pravi, da bo postopalo po čl. 11. pravilnika: „Če zadruga svojega prispevka v določenih obrokih in rokih ne vplača, se ta izterja po prisilni poti; razen tega pa je pristojni organ zadruge (zveze) odgovoren po določbah uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov. Natančneje smo napisali o tem pravilniku v Nar. Gospodarju štev. 3 od 15. III. 1934: „Pravila o izvrševanju pregleda zadrug", na str. 35-37.
Prosimo radi tega vse kreditne zadruge in one nekreditne zadruge, ki zbirajo hranilne vloge, da nam najkasneje do 15. aprila nakažejo v gotovini znesek, ki predstavlja lh pro inille njihovih članskih deležev in rezervnega zaklada, kakor je oboje izkazano v bilanci za 1. 1933. (Pravilnik je bil objavljen v Službenem listu dravske banovine od 18. aprila 1934, 31. kos.)
Pojasnilo za izpolnitev tiskovine Glavne zadružue zveze v Beogradu za statistične svrhe.
Obenem z decembersko številko Narodnega Gospodarja od 15. XII. 1934 so se razposlale vsem članicam Zveze tiskovine „Obrazec za vse vrste kmetijskih zadrug" za Glavno zadružno zvezo v Beogradu.
Na razna vprašanja glede izpolnitve tega obrazca, posebno glede točke VI „promet vi. 1934“ pojasnjujemo, da one zadruge, ki ne vodijo knjig po dvostavnem knjigovodstvu, izpolnijo samo tretjo kolono, prvo in drugo
pa puste prazno. Tretja kolona naj izkazuje samo čisti denarni promet za 1. 1934 in je treba začetno gotovino vstaviti pod prejemke spodaj, pod vrsto „skupaj". Pod izdatke pa se ravno tako pod vrsto „skupaj" vpiše gotovina koncem leta. Na ta način izkazani promet ne vsebuje ne začetne in tudi ne končne gotovine.
Pod točko 1 naziva računa „blagajna" vpišejo promet blagajne samo one zadruge, ki vodijo dvostavno knjigovodstvo. Pod točko 21 prejemkov vpišejo zadruge skupno vsoto onih posameznih zneskov, ki gredo na račun dobička (aktivne obresti, pristopnine, upravni stroški i. t. d.), pod izdatke pa skupno vsoto onih posameznih zneskov, ki gredo na račun zgube (pasivne obresti, upravni stroški, davki, odpisi i. t. d.).
Ponavljamo torej v kratkem glede točke VI. Pod prejemke in pod izdatke in sicer v tretjo kolono se prepiše denarni promet iz razdelnika, samo začetno in končno gotovino pa je treba vstaviti spodaj pod vrstico „sku-paj".
Iz našega zadružništva.
Rihard Svetosiav Premrou je preminul 20. februarja 1935 v Tržiču in je bil naslednjega dne pokopan na ljubljanskem pokopališču. Pokojnik je svoj čas mnogo delal na zadružnem polju. Po dovršenih trgovskih študijah je kmalu prešel k zadružništvu. Kot uradni vodja Centralne posojilnice v Gorici je leta 1902 v samozaložbi izdal „Navod za poslovanje slovenskih raiffeizenskih posojilnic". Knjiga je bila za tiste čase izvrsten vodnik vsem podeželskim posojilnicam, zlasti tajnikom, in je mnogo pripomogla, da se je pri posojilnicah zboljšalo notranje poslovanje. Zlasti je bila važna teoretična razlaga poslovnih knjig, vpeljanih po Gospodarski zvezi v Ljubljani in praktičen vzgled poso-
46 -
jilniČnega poslovanja z vsemi potrebnimi r azci za knjigovodstvo. Od Centralne po-gojilnice v Gorici je kot revizor in vodja prešel k Goriški zvezi gospodarskih zadrng in društev v Gorici. V tem svojstvu si je stekel velikih zaslug za razvoj zadružništva med goriškimi Slovenci. Leta 1906 je izdal zanimivo delo „Vtisi s prvega zadružnega shoda na Dunaju leta 1906 z ozirom na slovensko zadružništvo". Prvotno je svoje vtise priobčeval v listu „Gorica". Gradiva pa se je nabiralo več in več. Zato in pa da se delu ohrani trajnejša vrednost, kakor mu je zasigurana v dnevnem časopisju, se je Goriška zveza odločila, da izda in založi vtise v posebni knjigi. Razprava ne obsega samo spominov na zadružni shod na Dunaju leta 1906, ampak obravnava tudi analogijo razvoja zadružnih organizacij na Nemškem in Slovenskem. Nedvomno je v tej razpravi najbolje popisana zgodovina slovenskega zadružništva v njega prvi razvojni dobi. Žal, da je interesantna knjiga postala sedaj že zelo redka.
Leta 1907 je pokojnik prišel službovat k Zadružni zvezi v Ljubljani. Kot spretnemu zadružnemu pisatelju je bilo poverjeno uredništvo „Narodnega Gospodarja", ki ga je urejeval od 10. maja 1907 do 26. marca 1908. V našem glasilu je priobčil mnogo strokovnih člankov.
Nato se je zopet povrnil na goriška tla h Goriški zvezi, s katero je po izbruhu svetovne vojne pribežal v Ljubljano, kjer je Goriška zveza našla gostoljubno zatočišče pri Zadružni zvezi. Nazadnje je služboval kot bančni prokurist, dokler ga ni dohitela smrt v Tržiču, kjer je bil nastavljen pri družbi Peko.
Blagemu pokojniku, ki je večino svojega življenja delal za prospeh zadružništva, bodi v naših vrstah ohranjen trajen in časten spomini
Davki in takse.
Rentni davek. Od več posojilnic v območju davčne uprave v Konjicah smo bili obveščeni, da zahteva davčna uprava, naj se rentni davek za leto 1934. od izplačanih in kapitalizovanih hranilnih vlog in vlog v tekočem računu plača v znesku 6 °/o, mesto dosedanjih 30/0. Davčna uprava utemeljuje v svojih opominih to zahtevo z okolnostjo, češ da je § 10. noveliranega zakona o neposrednih davkih uvedel plačevanje rentnega davka v izmeri 6 0/0.
To utemeljevanje pa nikakor ni pravilno. Omenjeni § 10 je pač izpremenil prvi odstavek člena 69 II., toda ne glede višine davka. V ničemer pa ni izpremenil drugega odstavka čl. 69 II, ki odreja, da plačujejo izjemoma 3 % rentni davek zadruge, katere izpolnjujejo pogoje iz čl. 76, točka 7 zakona o neposrednih davkih, t. j. če ne dele čistega dobička, če se ne dajejo članom načelstva in nadzorstva tantijem, če se njihove rezerve ne smejo nikoli deliti med člane, dalje če poslujejo samo s svojimi člani in ne prodajajo niti alkoholnih pijač niti luksuznega blaga.
Zato je posojilnicam, ki izpolnjujejo te pogoje, še naprej ohranjena pravica, da smejo rentni davek plačevati le v izmeri 3 %■
Gospodarska zveza v Ljubljani notira naslednje cene: Tomaževa žlindra baza 18°/0 Din 134'—; rudninski superfosfat v vrečah po 50 in po 100 kg & Din 98'—; kalijeva sol po 100 kg Din 156-—, kostni superfosfat Din 118'—; apneni dušik v pločevinastih bobnih Din 200'—; apneni dušik v papirnatih vrečah Din 1851—; kostna moka Din 100'— j mavec (gips) Din 40'—; nitrofos-kal v vrečah Din 144; klajno apno Din 275; lanene tropine Din 2'—; modra galica Din 6-—; žveplo Din 2-80. Pri vagonskem odjemu se cene za gnojila in cement znatno znižajo na franco vsaka postaja. Mlatilnice s tresali in reto Din 4.100'—; slamoreznice
Din i.700 do 2.000; čistilnik 10 sit Din 1.500'; plugi Din 500 do Din 940; repo-reznica M. R. Din 550; trijerji Din 2.000 do 3.500; mlatilnice na ročni pogon Din 2.200; robkači Din 900; sadni mlini Din 1.400 do Din 1.700; brzoparilniki Din 1.050 do Din 2.800; kosilni stroji Din 2.000; travniške brane z zvezdnatimi členki Din 900; travniške brane z jeklenimi špicami Din 800; patent motike „Rapp“ Din 70'—. — Nitro-foskal, apneni dušik pri najmanjšem odjemu 5000 kg franko vsaka postaja. Modra galica iz tovarne „Zorka" po konkurenčnih cenah.
Manufakturo vseh vrst po ugodnih cenah tudi proti plačilu s hranilnimi knjižicami članic „Zadružne zveze" nudi Obla-čilnica za Slovenijo v hiši Gospodarske zveze. * 1 2
Redni občni zbor Kmečke hranilnice in posojilnice v Središču ob Dravi, r. z. z n. z, se bo vršil dne 28. aprila 1935 ob 3. uri popoldne v po-sojilničnih prostorih. Dnevni red: 1. poročilo načelstva in nadzorstva. 2. potrjenjenje računskega zaključka za leto 1934. 3. volitev načelstva. 4. volitev nadzorstva. 5. slučajnosti.
Redni občni zbor Kmetijske hranilnice in posojilnice v Starem trgu pri Ložu, r. z. z n. z.,
se bo vršil v nedeljo dne 7. aprila 1935 ob 3. uri popoldne v lastnih prostorih. Dnevni red: 1. čitanje in odobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. poročilo načelstva in nadzorstva. 3. odobritev računskega zaključka za leto 1934. 4. poročilo o izvršeni reviziji. 5. volitev načelstva. 6. volitev nadzorstva. 7. slučajnosti.
Občni zbor Kmetijske zadruge za Staro Loko in okolico v Stari Loki, r. z. z o. z., se bo vršil dne 24. marca ob 15. uri na Marofu. Dnevni red:
1.	prečitanje zapisnika zadnjega obč. zbora. 2. poročilo načelstva. 3. poročilo tajnika. 4. poročilo blagajnika. 5. poročilo nadzorstva. 6. odobritev rač. zaključka za leto 1934. 7. volitev nadzorstva. 8. slučajnosti.
Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Strugah, r. z. z n. z., se bo vršil dne 24. marca 1935 ob 4. uri popoldne v uradnici. Dnevni red: 1. poročilo načelstva in nadzorstva. 2. odobritev bilance za 1.1934.
3.	revizijsko poročilo. 4. sprememba pravil. 5. volitev načelstva in nadzorstva. 6. slučajnosti.
Vil. redovita godišnja glavna skupština Zadruge za štednju i zajmove u Sv. Jurju u Trnju, r. z. s. n. j., obdržavati če se 25. marta 1935. g. u 16 sati na faropu. Dnevni red: 1. revizijski izveštaj.
2.	izveštaj upravnog i nadzornog odbora. 3. prihvat računskog zaključka za g. 1934, te odrešnica. 4. izbor upravnog i nadzornog odbora. 5. slučajnosti.
Občni zbor Ljudske hranilnice in posojilnice pri Sv. Lovrencu na Drav. polju, r. z. z n. z.,
se bo vršil dne 24. marca 1935 ob pol 7. uri. Dnevni
red: 1. poročilo načelstva in nadzorstva. 3. odobritev rač. zaključka za 1. 1934. 3. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 4. volitev načelstva in nadzorstva. 5. slučajnosti.
VIII. redovita glavna skupština Zadruge za štednju i zajmove u Sv. Mariji - Medjimurje,
r. z. s. n j., održati če se na dan 25. marta 1935 u 3 sata poslepodne. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika zadnje glavne skupštine. 2. izveštaj uprave i nadzor-rstva. 3. odobrenje račun, zaključka za g. 1934. 4. slučajnosti.
Občni zbor Hranilnice in posojilnice pri Sv. Rupertu v Slov. goricah, r. z. z n, z., se bo vršil 25. marca 1935 po rani sv. maši v uradnih prostorih. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. poročilo načelstva in nadzorstva. 3. pregled račun, zaključka za 1. 1934. 4. razni predlogi.
Redni občni zbor Kmečke hranilnice in posojilnice v Sv, Tomažu pri Ormožu, r. z. z n. z.,
se bo vršil dne 24. marca 1935 ob pol 4. uri popoldne v uradnih prostorih. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. poročilo načelstva. 3. poročilo nadzorstva. 4. potrjenje računskega zaključka za leto 1934. 5. volitve načelstva. 6. volitve nadzorstva. 7. slučajnosti.
Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Sv. Vidu pri Grobelnem, r. z. z n. z., se bo vršil dne 24. marca 1935 ob pol 3. uri popoldne v uradnih prostorih. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. poročilo načelstva in nadzorstva.
3.	odobritev računskega zaključka za 1. 1934. 4. slučajnosti.
XXXII. redni občni zbor Ljudske hranilnice in posojilnice v Škofji Loki, r. z. z n. z., se bo vršil v nedeljo dne 7. aprila 1935 ob pol 11. uri dopoldne v uradnem prostoru. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. poročilo načelstva in nadzorstva. 3. odobritev računskega zaključka za leto 1934. 4. poročilo o izvršeni reviziji. 5. dopolnilna volitev načelstva in nadzorstva. 6. slučajnosti.
Redni občni zbor Kmečke hranilnice in posojilnice v Šmarju pri Jelšah, r. z. z n. z., se
bo vršil v nedeljo dne 7. aprila 1935 ob 14. uri v u-radnih prostorih posojilnice. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. poročila načelstva in nadzorstva. 3 odobritev rač. zaključka za 1. 1934.
4.	slučajnosti.
Redni občni zbor Živinorejske selekcijske zadruge v Št. Jurij pri Grosupljem, r. z. z o. z„
se bo vršil dne 7. aprila 1935 ob 8. uri zjutraj. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika zadnjega obč. zbora. 2. poročilo načelstva in nadzorstva. 3. odobritev računskega zaključka za 1. 1934. 4. prememba pravil in volitev nadzorstva. 5. slučajnosti.
Redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Št. Lambertu, r. z. z n. z., se bo vršil 7. aprila 1935 ob pol 3. uri popoldne v župnišču. Dnevni red:
1.	poročilo načelstva in nadzorstva. 2. čitanje revizijskega poročila. 3. potrditev računskega zaključka za leto 1934. 4. volitev načelstva in nadzorstva. 5. slučajnosti.
Občni zbor Kmečke hranilnice in posojilnice v Št. Pavlu pri Preboldu, r. z. z n. z., se bo
vršil dne 31. marca 1935 ob 3. uri pop. v društvenem prostoru. Dnevni red: 1. poročilo načelstva. 2. poročilo nadzorstva. 3. odobritev rač. zaključka za leto 1934.
4.	čitanje revizijskega poročila. 5. slučajnosti.
Občni zbor Hranilnice in posojilnice pri Št. Petru niže Maribora, r. z. z n. z., se bo vršil na praznik Krist, vnebohoda 30. maja 1935 ob 3. uri popoldan v prostorih posojilnice. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika zadnjega obč. zbora. 2. poročilo načelstva in nadzorstva. 3. potrditev računskega zaključka za leto 1934. 4. volitev načelstva. 5. volitev nadzorstva. 6. slučajnosti.
Občni zbor Hranilnice in posojilnice Št. Jurij pod Kumom, r. z. z n. z., se bo vršil 31. marca 1935 ob 7. uri v uradnem prostoru. Dnevni red: 1. poročilo načelstva in nadzorstva. 2. odobritev računskega zaključka za 1. 1934. 3. volitev a) načelstva, b) nadzorstva. 4. slučajnosti.
Občni zbor Gradbene zadruge .Dom in vrt v Trbovljah, r. z. z o. z., se bo vršil v torek 26. marca 1935 ob 6. uri zvečer v društvenem domu v Trbovljah. Dnevni red: 1. čitanje in odobrenje lanskega zapisnika. 2. poročilo načelstva zadruge. 3. računski zaključek za 1. 1934. 4. poročilo nadzorstva.
5.	čitanje revizijskega poročila. 6. volitve načelstva in nadzorstva fdopolnilne). 7. slučajnosti.
Redni letni občni zbor Stavbinske zadruge „Lastni dom' v Trbovljah, r. z. z o. z., se bo
vršil v nedeljo dne 31. marca 1935 ob 4. uri popoldne. Dnevni red: 1. otvoritev in čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. poročilo načelstva in nadzorstva. 3. čitanje revizijskega poročila. 4. odobritev računskega zaključka za leto 1934. 5. dopolnilna volitev načelstva.
6.	volitev nadzorstva. 7. slučajnosti.
Redni občni zbor Hranilnice in posojilnice na Trsten!ku, r. z. z n. z., se bo vršil dne 7. aprila 1935 ob 10. uri v dvorani na Trsteniku. Dnevni red:
1.	čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. čitanje zapisnika o reviziji. 3. poročilo načelstva in nadzorstva.
4.	odobritev rač. zaključka za 1. 1934. 5. volitve v načelstvo in nadzorstvo. 6. slučajnosti.
Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Turnišču, r. z. z n. z., se bo vršil dne 1. aprila 1935 ob 10. uri v uradniških prostorih. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika in odobritev. 2. poročilo načelstva in nadzorstva 3. odobritev računskega zaključka za leto 1934. 4. dopolnitev načelstva. 5. slučajnosti.
IX. občni zbor Hranilnice in posojilnice na Uncu, r. z. z n. z., se bo vršil v nedeljo 24. marca 1935 ob 15. uri v župnijski pisarni na Uncu. Dnevni red: 1. poročilo načelstva. 2. poročilo nadzorstva. 3. odobritev rač. zaključka za 1. 1934. 4. volitev načelstva.
5.	volitev nadzorstva. 6. slučajnosti.
Redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Veržeju, r. z. z n. z., se bo vršil na Velikonočni pondeljek dne 22. aprila 1935 ob 9. uri dopoldne v zadružni pisarni. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora 2. čitanje revizijskega poročila.
3.	poročilo načelstva in nadzorstva. 4. odobritev računskega zaključka za 1. 1934. 5. slučajnosti.
Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Vodicah, r. z. z n. z., se bo vršil dne 14. aprila 1935 ob 3. uri popoldne v prostorih Mlekarske zadruge v Vodicah. Dnevni red: 1. poročilo načelstva in nadzorstva. 2. odobritev rač. zaključka za 1. 1934. 3. čitanje revizijskega poročila. 4. slučajnosti.
Redni letni občni zbor Kmetijskega društva v Vodicah, r. z. z o. z., se bo vršil 24. marca 1935 ob 8. uri zjutraj v prostorih Hranilnice in posojilnice v Vodicah. Dnevni red: 1. poročilo načelstva in nadzorstva. 2. odobritev rač. zaključka za 1. 1934. 3. čitanje revizijskega poročila. 4. nadomestne volitve. 5. slučajnosti.
Redni občni zbor Ljudske stavbene zadruge v Zagorju ob Savi, r. z. z o. z„ se bo vršil dne 31. marca 1935 ob 3. uri dopoldne v prostorih „Javne ljudske kuhinje* v Zagorju ob Savi. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. čitanje revizijskega poročila. 3. poročilo načelstva in nadzorstva. 4. odobrenje računskega zaključka za leto 1934.
5.	volitev načelstva. 6. volitev nadzorstva. 7. slučajnosti.
Redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Zagradcu, r. z. z n. z., se bo vršil v nedeljo dne 31. marca 1935 ob 15 uri v društvenih prostorih. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika zadnjega obč. zbora. 2. poro-lo načelstva in nadzorstva. 3. odobritev rač. zaključka za 1. 1934. 4. slučajnosti.
Redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Zibiki, r. z. z n. z., se bo vršil v nedeljo 31. marca 1935 ob 8. uri dopoldne v uradnih prostorih. Dnevni red: 1. poročilo načelstva. 2. poročilo nadzorstva. 3. potrjenje računskega zaključka za leto 1934. 4. volitev enega uda načelstva. 5. slučajnosti.
Redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Žičah, r. z. z n. z., se bo vršil dne 31. marca 1935 ob 15. uri v uradnih prostorih. Dnevni red: 1 čitanje in odobrenje zapisnika zadnjega obč. zbora. 2. poročilo načelstva ia nadzorstva. 3. odobritev račun, zaključka za leto 1934. 4. volitev načelstva in nadzorstva. 5. slučajnosti.
Redni občni zbor Ljudske posojilnice v Žireh, r. z. z n. ž., se bo vršil dne 28. aprila 1935 ob 1. uri popoldne v hranilničnih prostorih. Dnevni red: 1. poročilo načelstva in nadzorstva. 2. potrjenje računskega zaključka za 1. 1934. 3. volitev načelstva. 4. volitev nadzorstva. 5. slučajnosti.
Rokopisi naj se pošiljajo na naslov: Uredništvo „Narodnega Gospodarja* Ljubljana, Zadružna zveza,. Izdajatelj: „Zadružna zveza* v Ljubljani. — Odgovorni urednik: Anton Kralj, tajnik „Zadružne zveze v Ljubljani.
Tisk Zadružne tiskarne (Srečko Magolič) v Ljubljani.
Občni zbor Hranilnice in posojilnice na Homcu, r. z. z n. z., se bo vršil dne 7. aprila 1935 ob 3. uri popoldne v uradnih prostorih. Dnevni red:
1.	poročilo načelstva in nadzorstva. 2. čitanje revizijskega poročila. 3. odobritev rač. zaključka za 1. 1934.
4.	slučajnosti.
Redni letni občni zbor Hranilnice in posojilnice na Igu, r. z. zn. z., se bo vršil 31. marca 1935 ob 3. uri popoldne v uradnili prostorih. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika lanskega obč. zbora. 2. odobritev računskega zaključka za leto 1934. 3. volitev načelstva. 4. volitev nadzorstva. 5. slučajnosti.
Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Izlakah, r. z. z n. z., se bo vršil 7. aprila 1935 ob 3. uri pop. v Zadružnem domu. Dnevni red: 1 poročilo načelstva in nadzorstva. 2. odobritev rač. zaključka za 1.1934. 3. čitanje revizijskega poročila. 4. slučajnosti.
Redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Komendi, r. z. z n z., se bo vršil 24. marca 1935 ob 15. uri v uradnem prostoru. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. čitanje revizijskega poročila. 3. poročilo načelstva in nadzorstva. 4. odobrenje računskega zaključka za 1. 1934.
5.	volitev načelstva in nadzorstva 6. slučajnosti.
Redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Koprivnici, r. z. z n. z., se bo vršil 24. marca 1935 po prvi sv. maši v posojilniških prostorih. Dnevni red: 1. poročilo načelstva in nadzorstva. 2. odobritev računskega zaključka za 1. 1934. 3. čitanje revizijskega poročila. 4. slučajnosti.
Redni letni občni zbor Hraniinice in posojilnice v Kovorju, r. z. z n. z., se bo vršil dne 25. marca 1935 ob 15. uri v pisarni. Dnevni red: 1. poročilo načelstva in nadzorstva. 2. revizijsko poročilo. 3. odobritev račun, zaključka za leto 1934. 4. volitev odbora. 5. slučajnosti.
Občni zbor Kmečke hranilnice in posojilnice v Križevcih (Prekmurje) r z. z n. z., se bo vršil v nedeljo, dne 31. marca 1935 ob pol It. uri v uradnem prostoru hranilnice v Križevcih. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika občnega zbora iz leta 1933.
2.	poročilo načelstva. 3. poročilo nadzorstva. 4. odobritev rač. zaključka za 1. 1934. 5. raznoterosti.
Redni občni zbor Posojilnice v Križevcih pri Ljutome u, r. z. z n. z., se bo vršil v nedeljo, dne 31. marca 1935 ob 3. uri popoldne v posojilničnih prostorih. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika. 2. poročilo načelstva in nadzorstva. 3. odobritev račun, zaključka za I. 1931. 4. slučajnosti.
Občni zbor Živinorejske selecijske zadruge na Krki, r. z. z o. z., sc bo vršil dne 25. marca 1935 ob pol 8. uri v šoli na Krki. Dnevni red: 1. poročilo načelstva. 2. poročilo nadzorstva. 3. poročilo tajnika. 4. poročilo blagajnika. 5. sprejem računskih zaključkov. 6. določitev članarine za 1. 1935. 7. kaj je z neizplačano članarino od 1. 1933 in 1934. 8. slučajnosti.
Redni občni zbor Konsumnega društva v Kropi in Kamni gorici, r. z. z o. z., sc bo vršil v nedeljo, dne 24, marca 1934 ob pol 4. popoldne na „Srednjem mlimu* v Kropi. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika zadnjega obč. zbora. 2. poročilo načelstva in nadzorstva. 3. revizijsko poročilo. 4. potrjenje letnega računa; razbremenitev načelstva in nadzorstva. 5. volitev 2 članov načelstva in vseh 5 članov nadzorstva.
6.	volitev 5 članov v razsodišče. 7. slučajnosti.
Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Laporju, r. z. z n. z., se bo vršil dne 25. marca 1935 ob 8. uri v poslovnih prostorih v Laporju št. 4. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika zadnjega obč. zbora. 2. poročilo načelstva in nadzorstva. 3 odobrenje računskega zaključka za 1. 1934. 4. poročilo o reviziji in čitanje rev. poročila. 5. Slučajnosti.
Redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Luškem, r. z. z n. z., se bo vršil dne 1.aprila 1935 ob 8. uri dopoldan v uradnih prostorih v kapla-niji. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. poročilo načelstva in nadzorstva. 3. potrjenje računskega zaključka za 1. 1934. 4. čitanje revizijskega poročila. 5 volitev načelstva. 6. slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se eno uro pozneje na istem mestu in pri istem dnevnem redu drugi občni zbor, ki veljavno sklepa ne glede na število navzočih članov.
Občni zbor Društvene nabr.vne zadruge v Ljubljani, r. z. z o. z., se bo vršil 26. marca 1935 ob 6. uri v prostorih Ljudske knjižnice. Dnevni red: 1. poročilo načelstva in nadzorstva. 2. ododritev računskega zaključka za 1. 1934. 3. čitanje revizijskega poročila. 4. slučajnosti.
X- redni občni zbor Hranilnega in podpornega društva zadružnih nustavljencev v Ljubljani, r. z. z o. z., se bo vršil v nedeljo, dne 31. marca 1935 ob 10. uri v sejni dvorani Zadružne zveze v Ljubljani, Tyrševa cesta st. 38/IL Dnevni red:
1.	potočilo načelstva in nadzorstva. 2. čitanje revizijskega poročila. 3. ododbritev računskega zaključka za leto 1934 4. volitev nadzorstva. 5. prememba pravil. 6. slučajnosti.
Redni občni zbor Vzajemne podporne čebelice v Ljubljani, r. z. z n. z., se bo vršil v nedeljo 31 marca 1935 ob 4. uri popoldne v pevski sobi Tabor 12. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. čitanje revizijskega poročila. 3. poročilo načelstva in nadzorstva. 4. odobritev revidiranega rač. zaključka za leto 1933. 5. odobritev rač. zaključka za leto 1934. 6. slučajnosti.
Občni zbor Delavskega stavbinskega društva v Ljubljani, r. z. z n. z., se bo vršil v ponedeljek 1. aprila 1935 ob 7. uri zvečer v uradnih prostorih, Kongresni trg št. 2. Dnevni red: 1. poročilo načelstva in nadzorstva. 2. odobritev rač. zaključka za leto 1934.
3.	volitev načelstva In nadzorstva. 4. sprememba pravil. 4 slučajnosti.
Občni zbor Ljudske posojilnice v Logatcu,
r. z. z n. z., se bo vršil dne 25. marca 1935 ob 3. uri popoldne v župnišču v Gor. Logatcu. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika občnega zbora za 1. 1931 (v 1. 1932).
2.	čitanje revizijskega poročila. 3. ponovno obravnavanje Sklepov občnih zborov iz 1. 1933 in 1934 in sklepanje o njih. 4. poročilo načelstva in nadzorstva. 5. odobritev računskega zaključka za 1. 1934. 6. volitev načelstva in nadzorstva. 7. slučajnosti.
XXIV. letni redni občni zbor Kmetijskega gospodarskega društva v Logatcu, r. z. z o. z., se bo vršil dne 24. marca 1935 ob 3. uri popoldne v zadružnih prostorih. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. poročilo načelstva. 3 poročilo nadzorstva. 4. čitanje revizijskega poročila. 5. o-dobritev rač. zaključka za 1. 1934. 6. volitev načelstva in nadzorstva. 7. slučajnosti.
Redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Lukovici, se bo vršil dne 25. marca 1935 ob 3. uri popoldne v poslovnih prostorih. Dnevni red:
1.	čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. čitanje revizijskega poročila. 3. poročilo načelstva in nadzorstva. 4. odobrenje rač. zaključka za 1. 1934. 5. volitev načelstva in nadzorstva. 6. prememba pravil (§ 10).
6.	slučajnosti.
IV. redni občni zbor Selekcijske živinorejske zadruge v Medvodah, r. z. z o. z., se bo vršil dne 31. marca 1934 ob 15. uri v šoli v Preski. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. poročilo načelstva in nadzorstva. 3. potrjenje račun, zaključka za leto 1934. 4. določitev pristopnine za leto 1935. 5. slučajnosti.
XXXVII. redni občni zbor Kmetijskega društva v Metliki, r. z. z n. z., se bo vršil 31. marca 1935 ob pol 9. uri dopoldne v dvorani Hranilnice in osojilnice v Metliki. Dnevni red: 1. čitanje in odo-ritcv zapisnika zadnjega obč. zbora. 2. čitanje revizijskega poročila. 3. poročilo načelstva in nadzorstva. 4. odobritev računskega zaključka za leto 1934. 5. volitev načelstva. 6. volitev nadzorstva. 7. slučajnosti.
Občni zbor Ljudske Hranilnice in posojilnice v Mirni peči, r. z. z n. z., se bo vršil dne 31. marca 1935 ob 3. uri popoldne v Društvenem domu. Dnevni red: 1. poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	potrjenje računskega zaključka za leto 1934. 3. slučajnosti.
Občni zbor Kmetijske zadruge v Moravčah, r, z. z o. z., se bo vršil v nedeljo dne 31. marca 1935 ob 8. uri dopoldne v kaplani ji. Dnevni red : 1. poročilo načelstva in nadzorstva. 2. čitanje revizijskega poročila. 3. odobritev računskega zaključka za 1. 1934.
4.	nadomestna volitev načelstva., 5. volitev nadzorstva. 6. slučajnosti.
Redni občni zbor Kmečke hranilnice in posojilnice v Mozirju, se bo vršil na praznik, dne 25. marca 1935 ob pol 9. uri v zadružnih prostorih. Dnevni red: 1. poročila a) načelstva, b) nadzorstva. 2. potrjenje rač. zaključka za 1. 1934. 3. volitev a) načelstva, b) nadzorstva. 4. slučajnosti.
Redni občni zbor Ljudske posojilnice v Oplotnici, r. z. z n. z., se bo vršil dne 25. marca 1935 ob pol 3. uri popoldne v posojilniških uradnih prostorih. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. poročilo načelstva. 3. poročilo nadzorstva. 4. odobritev rač. zaključka za 1. 1934. 5. volitev enega člana načelstva. 6. volitev nadzostva. 7. slučajnosti.
Občni zbor Kmetijskega društva v Podkorenu, r. z. z o. z., se bo vršil dne 28. aprila 1935 ob 1. uri popoldne v zadružni hiši. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. čitanje revizijskega poročila. 3. odobritev računskega zaključka za 1. 1934. 4. volitev načelstva. 5. volitev nadzorstva.
6.	oddaja prostorov v najem. 7. slučajnosti.
Redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Prečni, r. z. z n. z., se bo vršil 31. marca 1935 ob 15. uri v kaplaniji. Dnevni red: 1. poročilo načelstva in nadzorstva. 1. 2. potrjenje rač. zaključka za 1. 1934. 3. čitanje revizijskega poročila 4. rešitev prošenj za dodpore. 5. slučajnosti.
Redni občni zbor Hranilnice In posojilnice v Preserju, r. z. z n. z., se bo vršil 14. aprila 1935 ob 15. uri v župnišču v Preserju. Dnevni red:
1. poročilo načelstva in nadzorstva. 2. potrjenje računskega zaključka za 1. 1934. 3. volitev načelstva. 4. volitev nadzorstva. 5. sklepanje o zaščiti zadruge. 6. slučajnosti.
Vlil. redni občni zbor Stavbene zadruge Goričane v Preski, r. z. z o. z., se bo vršil 31. marca 1935 ob 11. uri dopoldne v društvenem domu v Preski. Dnevni red: 1. poročilo načelstva in nadzorstva. 2. potrjenje rač. zaključka za 1. 1934. 3. slučajnosti.
Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Prihovi, r. z. z n. z., se bo vršil dne 25 marca 1935 ob pol 3. uri popoldne. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. čitanje revizijskega poročila. 3, poročilo načelstva in nadzorstva. 4. odobritev računskega zaključka za 1. 1934. 5. volitev a) načelstva b) nadzorstva. 6. slučajnosti.
Občni zbor Hranilnice in posojilnice na Radoviči, r. z. z n. z., se bo vršil dne 24. marca 1935 ob 3. uri popoldne v uradnih proslorih. Dnevni red:
1.	poročilo načelstva in nadzorstva. 2. čitanje revizijskega poročila. 3. odobrenje računskega zaključka za 1.1934. 4. volitev načelstva in nadzorstva. 5. slučajnosti.
Redni občni zbor Kmečke hranilnice in posojilnice za župnijo Rajhenburg, r. z. z n. z., se bo vršil dne 25. marca 1935 na praznik Marijinega Oznanenja ob 8. uri dopoldne v posojilniških prostorih. Dnevni red: 1. poročilo načelstva in nadzorstva. 2. o-dobritev račun, zaključka za leto 1934. 3. slučajnosti.
Redni občni zbor Kmetijskega društva v Rečici ob Savinji, r. z. z o. z., se bo vršil v nedeljo dne 24. marca 1935 v društvenem skladišču. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	čitanje revizijskega poročila z dne 6. septembra 1934.
3.	poročilo načelstva in nadzorstva. 4. odobrenje računskega zaključka za leto 1934. 5. volitev načelstva.
6.	volitev nadzorstva. 7. slučajnosti.
Občni zbor Nabavne in prodajne zadruge v Rečici pri Laškem, r. z. z o. z., se bo vršil v nedeljo 7. aprila 1935 ob 3. uri popoldne pri Belej Ivanu v Rečici. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. čitanje revizijskega poročila. 3. poročilo načelstva in nadzorstva. 4. odobrenje računskega zaključka za leta 1934. 5. dopolnilna volitev načelstva in nadzorstva. 6. slučajnosti.
Občni zbor Mlekarske zadruge v Rovtah pri Logatcu, r. z. z o. z., se bo vršil dne 24. marca 1935 ob 3. uri popoldne v cerkveni dvorani v hiši Kmetijskega društva v Rovtah. Dnevni red: 1. poročilo načelstva in nadzorstva. 2. odobritev račun, zaključkov za leti 1933 in 1934. 3. poročilo o izvršeni reviziji.
4.	volitev a) načelstva, b) nadzorstva. 5. slučajnosti.
Redni letni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Sevnici, r. z. z n. z., se bo vršil dne 28. marca 1935 ob 10. uri dopoldan v svojih posojil-ničnih prostorih. Dnevni red: 1. čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem rednem občnem zboru. 2. poročilo načelstva. 3. odobritev računskega zaključka za leto 1934. 4. volitev načelstva in nadzorstva. 5. slučajnosti.
Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Slivnici pri Celju, r. z. z n. z, se bo vršil 24. marca 1935 ob 9. uri v uradnih prostorih. Dnevni red: 1. poročilo načelstva in nadzorstva. 2. odobrenje računskega zaključka za 1.1934. 3. volitev načelstva in nadzorstva. . slučajnosti.