41, Mil¡a,	nrnmu a«» 14« okiebra	54» letnik.
tesjp isas SeMek in ireijs i polínica vteá fe v Mtiikow s pošiljanjem os dom za ceio teto 24 K, pol ida 12 K tes sa Sslrf ista fljf. — M«ro?nhiii ima jagosUvlje 32 K. - ftaručntea te potil}« »ai ;>.íSfalSíTO »Štovenefeega Gospodarja9 t Maribora. —¡ Lisi se dopolflja do odpovedi. — Udje sKaiol!5kege	úi&ltn* dobivajo liti bre« pojete« ««rabine, — Poaaweanl Híü ttanejo, ie
íj'íflípfc 4 Jiffcd 40 rte., ea S «traseb 60 vía. — Ctedcistvoi s Koroška cesta itev.S. — Rokopisi k ne vračajo. — UpmnlStrái KeraSka cenia žie», 3, sprejeoa »aročalno, tásente to reklamacij«, Se bmnris a« piafcje od «nastopne peffimte ;ra vt&ni K 1*80. Z« veikratee oglase primeren p&past V odtte&s „Mstli sftznaaSe" si®»« feeceda 53 vin, — imeni! ne sprejemajo do Jorfe* opoldiM*
Msxaprié Fcklamadje 20 peStafct« prseís.
Mm delu za zmage
Pismo iz Srbije.
Z nekako podvojeno silo se tudi tukaj v Srbiji 1 pripravljajo za volilno ofenzivo. Govori o volitvah so J ia dnevnem redu, kamor koli zaideš med mnoaico , i povsod slišiš le govorico o izborih (volitvah),.
V največjih skupinah vidiš se shajati in slišiš \ govoriti o volitvah radikale (srbski( zavezniki Jugo - \ slovanskega kluba). Ti delajo tukaj za zmago na vso f moč. Kmetje po večini in tudi največ mestnega pre -1 bivalstva so na strani radikalov. Le tu in tam vidiš f kako četvorico demokratov (liberalcev) aJS od kake j druge stranke, ki na tihem udrihajo po radikalnih j glavah. Demokrati so vsled padca zadnjih občinskih jj volitev bolj skromni in tihi, vedejo se kakor mačka, \ ki jih je dobila po grbi, ko je hotela lizati smetano.
. .Nevedo in ne morejo si pomagati na nobeden način , ¡. so kakor pojemajoča svetilka, katero bodo res tudi | ugasnili ob času volitev.
Kako pa pri naš v Sloveniji? Kakor je čitati v ■
časopisih, se z veliko naglico dela za volitve. Velike | važnosti je vprašanje, katera stranka bo močnejša , katera ho zmagala? Odgovor je prav priprost. Kate- ; ra bo bolj delavna in edina, oni j'e potem zagotovljena zmaga. Cujte torej rojaki. Pristaši Kmetske zve- i /.e bodite sedaj ob urah skušnjave čuječi in delavni. \ Začnite toraj že takoj 3 kraja s političnim gibanjem, naj vam bo tukaj dobrodošel pregovor: Rana ura, zlata ura! Zapomnite si, ako zamudite sedaj le malo <-asa, bo Vaša škoda velika. Ne izgovarjajte se: Je | še čas. Glejte, tudi Vaši nasprotniki vseh strank de- f lajo za zinago in sicer z veliko naglico. Vedite, da, { ako ne zmaga naša stranka, bodo potem naši nas - f protniki postopali z nami tako, kakor se dogaja se - \
daj ob KZ shodih posebno v posavskem okrožju, da j Vas oni samostojni koruzniki in črešnjovi kramarii ;* kar z noži in poleni napadajo. Tako in še hujše bi j delali potem, ko bi imeli vso oblast' v rokah. Torej \ na delo, ne prodajte se oni dohtarsko liberalno Samo ' stojni, neverni, krhli stranki, ki je za kmetski stan » tako, kakor peronospera za trto. Lahko imenujemo ? Samostojno: kmetska peronospera, katera nastopa ra vno sedaj ob času volitev najhujše in katero se tudi sedaj najložje uniči, ako jo boste s pravo zmesjo poškropili. Protistrup za Samostojno peronospero je: Kmetska sloga v staropriznand Kmetski zvezi.
Pokažite se torej kmetje kot možje, pokažite, da sto Vi gospodarji zdrave slovensko zemlje, katero so Vam zapustili Vaši predniki nteomadeževano. Bodete li pustili, da Vam jo omadežuje ona nepotrebna in tr- j hla samostojna) dohtarska stranka, katera hoče iztrgati tudi Vaši ljubi deci krščansko vzgojo, sramovati ; bi se potem mogli sami sebe, ako sijajno ne zmagate. }
Na noge, na delo torej, kmetje saj vidite, dobri s bi jim bili le sedaj, ko jim je za biti ali ne biti, po - i tem bi Vas še pa pogledali ne ! Sedaj, ko jim teče \ voda. v grlo, se Vam seve dobrikajo, potem, ko bi pa ; bili na krmilu, bi Vam pa obračali hrbet. Vidite, da > hočejo le vse pridobiti silo, gladko jim ne gre ni - j česar. Vidite pa tudi njihovo sposobnost.
Bodite torej previdni in delavni, delajte dokler f ,10 čas, počivali pa bodete, ko bodete uživali dober i sad dobrega dela!
Kladovo v Srbiji 3-. oktobra 1920.
s
J. Staneskovič. t
posebej v oddelkih ne mešajo n. pr. Slovenci z Al -banci. To je bilo in še obstoji v drugih armadah in jim nikakor ni v škodo. Vzgledi Francije, Angleške, Italije in Amerike to jasno izpričujejo.
4. Moštvo naj ima vsaj nekaj oficirjev in pod -oficirjev iz svojih krajev, ker ti bolj razumejo njegove običaje ter telesne in duševne potrebe. Vsi skupaj pa se naj vzgajajo v duhu tradicij srbske vojske, — kjer je bil oficir navadnemu možu drug v trpljenju in reseiju.
Zahtevamo končno takojšnjo preiskavo o navedenih' nedostatkih v označenih krajih ter primerne ukrepe in ukaze, da se nedostatki odpravijo.
Gospod minister! Izročamo Vam to spomenico v nadi, da nam ne bo treba stopiti v javnost in grajali z javne tribune, kar je gnilega in neprimernega v vojski. Ako se naši zahtevi ne ustreže, bi bili v to prisiljeni.
Sprejmite gospod minister izraz našega osebnega spoštovanja*
Beograd, dne 4. oktobra 1920.
Za Jugoslovanski klub: Sledijo podpisi naših poslancev.
iPusiaricl Kmgsrtofee
našimi w®Jaki
za £»&ljž& ¡pavnanja m
v Srbiji. ~ l
Gospod minister!
Jugoslovanski klub je dobil od lokalnih organizacij svoje stranke iz ceie Slovenije, pa tudi od vo -jakov direktno celo vrsto pisem in poročil o velikih iiedostatkih v vojski in o neprimernem ravnanju z vojaki od strani podčastnikov in častnikov.
V trdnem prepričanju, da hočete ne samo kot odgovorni minister, temveč tudi kot aktivni general, odpraviti nedostatke v korist naši domovini, se obračamo na Vas s to spomenico, zavedajoč se svoje lastne odgovornosti nasproti narodu in državi.
Pritožbe so iz sledečih garnizij, odnosno kra -jev: Zaječar, Negotin, Subotica, Niš, Valjevo, Split, Knjaževac in Beograd ter se nanašajo na sledeča dej-fctva:
Hrana moštva je ponekod nezadostna po mno -žim, nesnažno kuhana često iz pokvarjenih sestavin, zato nezavžitna. Posebej pa še pride v poštev, da se kuhinja prav nič ne ozira na način življenja in pre- f f^Ti v"'našiTojski?
hranim vam» mnstvn l-al-nr rro ia Vnln mnitm vmpnn	.......
Neprimerno je n. pr. tudi to, da se ljudi kaz-I nuje, ali pa se iz kaprice ne dovoli po cele dneve, da f bi pili vodo ali šli na sprehod.
Popolnoma običajno je po nekaterih oddelkih , [ da se posebej Slovence dosledno sramoti z izrazom: j „Švaba", ako med seboj govorijo svoje slovensko na-i rečje in da se jim na nedostojen način kolne Boga in i mater.
Naši vojaki se po nekaterih krajih silijo v pra-\ voslavno cerkev in se jih sili delati križ po pravo -slavnem predpisu, ne da se jim niti prilike, niti ča, &a, da bi zadostili svojim verskim dolžnostim.
Izredno neugodno vpliva tudi dejstvo, da ne dobijo izplačanih' svojih skromnih 'dnevnic.
Administrativna uprava posluje izredno počasi • in nemarno. Vloge se po več mescev ne rešijo in le-? žijo na mizah ali pa celo izginejo.
Vojakom se ne zaračunava služba, ki so jo deloma prostovoljno, deloma na poziv opravljali že v
hranjevanja moštva, kakor ga je bilo moštvo vajeno , •celo dobo do svojega rekrutovanja.
♦ .Obleka moštva je nezadostna in pomanjkljiva , 1 ravnotafctt tudi obutev, ali pa, je sploh ni, tako da mora moštvo ali bosonogo služiti ali pa hoditi in delati v svoji lastni, večinoma že strgani obleki in o -butvi.
Povsod v vojašnicah vlada nesnaga, ki bi se dala odpraviti. Uši, stenice, miši, podgane in druga jgolazen muči vojaštvo podnevi in ponoči. Uprava ne skrbi dovoljno za čistočo in red ter se posebej tudi premalo briga za zdravstveno stanje, da se vsled nemarnosti odgovornih faktorjev širi malarija in druge bolezni.
Med največje nedostatke v vojski pa spada i dejstvo, da se z moštvom ravna popolnoma proti jasnim določbam vojnega zakona s tem, da se ljudi često brez najmanjšega vzroka batinja, klofuta in na -ravnost barbarsko kaznuje z gledanjem proti solncu. Posledice tega postopanja so težka telesna, obolelost, deloma celo oglušitev in izguba vida. Taki in enaki slučaji se nam navajajo v pritožbah.
Tudi je dejstvo, da pri nekaterih oddelkih naši vojaki ne dobivajo in ne smejo čitati časopisov iz svojih domačih pokrajin.
Ako pregledamo materijalne in slične izdatke za vojsko, kakor so preliminirani lani in letos v državnem proračunu in računamo te izdatke na poedi-nega vojaka, pa primerjamo vse to z izdatki v Italiji, Franciji in na Angleškem,
Zvijačnost in gsljufiiNšst liberalne &®m®mmim®«
Da je Samostojna kmetijska stranka, dete liberalne stranke, o tem pač zdaj po tolikih dokazih noben pameten 'človek ne more več dvomiti. In vendar Samostojna to še zdaj taji in hoče veljati le kot stanovska kmetska stranka. Bližajo se volitve, Samostojna pa nima potrebnih kvalificiranih kandidatov , j. takih, ki bi imeli visoke šole. Izposoditi si jih bo morala od liberalcev ali z drugimi besedami: združiti sg bo morala z liberalci, sicer še kandidatne4 lisr fce ne more sestaviti. Mi smo to že v predzadnjem , oospodarju" povedali in priobčili okrožnico celjskega tajnika liberalne stranke, ki pravi, da se bodo liberalci in samostojni bržkone pri volitvah združili. Samostojne je zdaj zelo sram. In bojijo se, da izgubijo mnogo svojih pristašev, četudi na zunaj gredo skupno z liberalci. Zato so si izmislili zvijačo.- V; zadnjem „Kmetijskem listu" z dne 7. oktobra so iz -dali oklic „Slovenski ljudski stranki" (Kmetski zve -z i} in „Jugoslovanski demokratski stranki" (liberalcem). V tem oklicu vabijo Kmetsko zvezo in liberalno stranko na razgovor, da bi ti dve stranki prepustili Samostojni kmetijski stranki vse splošne (kmetske). mandate, ki jih je 15, oziroma 1(5, Kmetska zveza in liberalna stranka pa bi dobili obe skup samo kvalificirane mandate, ki jih je samo 5. Obe stranki naj bi se izjavile tekom 8 dni. Samostojna ve. da bo li -beralna stranka s tem predlogom Samostojne zadovoljna, ker liberalci sami na deželi itak nimajo nobenega volilca, ampak samo nekaj meščanov. Ravno lako gotovo pa, Samostojna tudi ve, da Kmetska zveza takega predloga nikdar ne bo sprejela, ker ni na glavo padla. Ali naj Kmetska zveza dve tretjini nar šega kmetskega prebivalstva vrže v žrelo Samostoj -ne in s tem v žrelo liberalnih verižnikov. izvozniča -rjev in bankirjev? In zdaj bo Samostojna kmetijska stranka hinavsko rekla: Mi Samostojneži smo ponudili spravo in sporazum Kmetski zvezi in demokratski stranki. Kmetska zveza, oziroma Slovenska ljud -ska stranka, je našo ponudbo odbila, a demokratska
v Franciji in na Angleškem, pridemo do zaključka , da je naš vojak mnogo dražji, kakor oni, pa se veli- f stranka je naš predlog sprejela, zato smo se združili
\ ko slabše hrani in oblači. O duševni hrani, o vzgoji i in izobrazbi, še tukaj ne govorimo. Jasno je. da mo-- rajo biti nedostatki v upravi.
Mi zato zahtevamo:
1.	Da se z vojaštvom postopa strogo po zako-: nu. Kdor krši zakon napram moštvu, naj se takoj kaznuje ravno tako, kakor vsak prostak. Le s tem nam
i je zajamčena dobra morala v armadi.
2.	Odpravijo naj se vsi grajani navedeni nedostatki glede prehrane, oskrbe z obuvalom in obleko in
j giede čistoče in higijene.
3.	Vojaštvo: naj se kolikor najbolj mogoče zdru-£uje PQ pokrajinah, iz katerih se rekrutira in naj se
z demokratsko stranko. In tako upa Samostojna, da se bo oprala pred svojimi lahkovernimi pristaši.
Kdo ne vidi v takem postopanju hudobne goljufivosti Samostojne kmetijske stranke?
Kmettk» zvui m naše «;n»gi*adniitvo.
Kakor za Živinorejo, se je Kmetska zveza oli vsaki priliki odločno potegovala tudi za drugo glavno panogo našega spodnještajerskega kmetijstva, za vinogradništvo.
■
8tem 8.
S L O V E rs K* GOSPODA 1?.
14 oktobra
Bre&obregfcta posojila.
Jtmetska zveza je takoj, ko so prišli njeni po-sJanci « državni in deželni zbor, zahtevala, da se bnezobrestna posojila dajejo vinogradnikom v višji meri Večkrat so njeni poslanci stavili predlog, da se vrače vanje brezobrestnih posojil v slabih letinah odgodi ali pri malih posestnikih popolnoma odpiše; aalitevali so več strokovnega pouka v vinogradništvu, nižje cene za galico in žveplo, stavbo vzornih kleti ter slovenske kletarske inšpektorje. Ko spodnje-Štajerski vinogradniki od leta 1910 niso dobivali več brezobrestnih posojil, so poslanci Kmetske zveze leta 3913 po več kot triletni obstrukciji samo s tem pogojem obljubili sodelovati v štajerskem dež. zboru, ako t>e nemška večina zaveže, da bo dežela od 1. januarja 1914 naprej izplačala vsaj 100.000 K za brezobrestna posojila. Nemška večina je ta pogoj prisiljena sprejela. Ker je priložila zraven še država 100.000 K, je vsled odločnega nastopa in vztrajnosti poslancev Umotske zveze februarja 1914' dobilo brezobrestna posojila 185 naših vinogradnikov, ki so vložili prošnjo ž« lete 1210« v znesku 69.400 K.
Vinski davek. ,
Leta 1909 je avstrijski finančni minister hotel vpeljati državni vinski davek. Kmetska zveza se je temu načrtu takoj v državnem zboru postavila po robu. Organizirala je tudi med ljudstvom odpor proti nameravanemu davku, poučevala po časnikih ljudstvo, podala občinam, gospodarskim, političnim in izobraževalnim društvom navodila za ugovore proti vinskemu davku ter prirejala po celem Spodnjem Štajerskem protestne shode zoper vinski davek, ki so vzbudili pozornost po vsej državi. V državnem zboru so
se leta 1909 in 1910 naši poslanci v javnih sejah ia v rinančnem odseku ponovno izrekali proti vinskemu | davku, ki pomenja smrtni udarec vinogradništvu. 1 Njih vztrajno delo jo imelo uspeh. Državni vinski davek ni bil sklenjen.
Deželni vinski davek za Štajersko pa je sklenil štajerski deželni odbor leta 1917 proti glasu našega odbornika dr. Verstovšeka. Jugoslavija je ta davek od bivše Štajerske sprejela, vsled večkratnih u-govorov poslancev Kmetske zveze (zlasti dr. Hobnje-ca) pa se deželni vinski davek zdaj ne pobira več.
Vzorne vinograd® ln trsniee	'[
. o zahtevali poslanci Kmetske zveze večkrat. — V. Smartnem na Paki se je trsnica tudi ustanovite«. L. j 1911 so naši poslanci z večkratnim posredovanjem iz- j poslovali od vlade za štajerske vinogradnike, ki so j bili po slabi letini 1910 hudo prizadeti, 100.000 kron j podpore. Tudi radi odpisa davka in odložitve davč - f nih eksekucij so potrebno ukrenili.
Za domaše knetske žganjarne	j
so zahtevali poslanci Kmetske zveze več ugodnosti, posebno znižanje davka na žganje in da se množina davkaprostega žganja zviša od 50 na 112 litrov.
Proti tr«Sarini.
Ko je pred nekaj tedni finančni minister saino-lastno izdal naredbo, da naj se takoj začnejo izvrševati določila o trošarini na vino, mošt in sadno vino, je poslanec dr. Hohnjec v imenu Kmetske zveze dne 21- septembra ministrskemu predsedniku in finančne- -mu ministru poslal proti temu oster protest in zahte- •
posla^&c mm toči
interpelacija narodnega poslanika Ivana Vesenjak» «a gospoda ministra za ishrano in obnovo zemlje.
V posebnem memorandumu (spomenici) in prošnji sem skupno s kolegom dr. Hohnjecem in Pišekoa» opozoril na ogromno škodo, ki jo je napravila toča koncem mesca junija po Dravskem polju in po Slov* goricah Tam smo utemeljili potrebo in prosili prat; iidatne pomoči tudi za jesensko setev (pšenica, rž) * Znano nam je, da so pokrajinske oblasti storile pač« kar je v njihovi moči in da so posebej strokovno in vestno ocenile škodo. Ni nam pa znano, kaj je na ta našo taksirano prošnjo in memorandum napravil g„ minister za ishrano in obnovo zemlje.
Zato vprašam:
1.	Ali je gospodu ministru znano, kako nujna potrebna je pomoč od strani države pri nabavi pšenice in rži za setev v prizadetih krajih»
2.	Kaj jo gospod minister ukrenil, da se tej po* trebi zadosti.
Opozarjam, da je prav skrajni čas, ker se so* tev pričenja.
Prosim za pismen odgovor.
Iv. Vesenjak,
Beograd, dne 28. septembra 1920.
val, da pravilnik o pobiranju trošarine ne stopi v veljavo in se postopanje ustavi, dokler financijski odbor ne pove svojega mnenja!
Kaka b&ms ¡11
kr^BtjieaHBi?
Ošprmmmm Izk^&mlmi® iMmm dripravljtii«.
Uspeh Kmetske zveze.
Velika nevolja je zavladala med našimi živinorejci, ko je znani liberalni mandarin dr. Grega Žerjav mesca januarja izdal znano trinoško naredbo, po kateri je bil vsak živinorejec kaznovan z veliko denarno globo in še poleg tega zaporno kaznijo ter mu ie zapadel izkupiček živine, kdor ni imel odpremne izkaznice. Znani so nam slučaji, da so n. p*\ v Mariboru zaplenili ubogemu viničarju in malemu posestniku kravico, ki jo je prodal mesarju, ravno radi tega, ker poleg živinskega potnega in uglednega lista ni imel takozvane odpremne izkaznice dež. vlade v lijubljani. Kmetska zveza je dobivala neprestano pro-Snja našega kmetskega ljudstva, naj posredujemo, da se vendar enkrat te nepotrebne šikane odpravijo. Pisarna Kmetske zveze v Mariboru je poslala v začet-
ku mesca septembra deželni vladi v Ljubljani dobro utemeljeno prošnjo za odpravo odpremnih izkaznic . Celokupna deželna vlada za Slovenijo je v svoji seji dne 26. septembra 1920 razveljavila naredbo z dne 6. januarja 1920 št. 51 uradni list št. 10, glede uravnave prometa z govejo živino in prašiči. Tozadevna na-redba je izšla pod 354 uradnega lista štev. 112
f Največja novost za naše volilce bo glasovanj^ ; s krogljicami. Stvar pa je zelo priprosta.
Najprej je treba vedeti, da ne bomo volili po* i bameznih poslancev, ampak stranko: naši voliloi se* i veda Kmetsko zvezo, liberalci in samostojneži svojo, f in komunisti svojo stranko. Vsaka stranka bo za na-• še štajersko-prekmursko-koroško volilno okrožje po-» | stavila 20, oziroma 21 kandidatov. Vsak volilec bode | torej s stranko volil vseh 20 ali 21 kandidatov, ki iiK 5 je postavila njegova stranka.
| Za vsako stranko bo v volilni sobi postavljena i po ena skrinjica: ena za Kmetsko zvezo, ena za ko-\ muniste, ena za liberalce in Samostojne itd. Za temi
dne
?9. septembra 1.1. Odpremnih izkaznic za klavno go- t skrinjicami bodo sedeli ali"stali predstavniki strank :i ,n vi*™*	o« —; - —i -	I Za skrinjico Kmetske zveze bo stal predstavnik na-
< še Kmetske zveze, za skrinjico komunistov predstav-1 nik komunistične stranke itd.
veda in klavne prašiče se torej za naprej ne zahteva od nikogar več, ravno tako tudi ne občinskega potrdila, ako kdo želi kupiti za lastno potrebo živino za pleme.
Kmetska zveza je vesela tega uspeha. Zaveznica dr. Žerjava — Samostojna kmetijska stranka — pa si hoče sedaj s tujim pavovim perjem namaškariti svoj deviški klobuk.
IP®«Ia?*«e KZ za poprava Di*aawif Danici in Muri,
Interpelacija narodnega poslanika Ivana Vesenjaka na g- ministra za poljeprivredo i voda (poljedelskega
ministra).
.Gospod minister! Ze v svojem prvem proračunskem govoru v preteklem letu sem opozarjal, koliko škode trpi država in ljudstvo pri nas vsled neurejenih iek in zaradi dejstva, da propadajo napol izvržene regulacijske naprave. Smatram za svojo dolž -nosi., da ponovno obračam Vašo pažnjo na naslednja dejstva:
Drava upropašča najboljšo kulturno zemljo m preti naravnost celim vasem s poginom v farah St. Janž na Dravskem polju, Sv. Marko in Sv. Marjeta, občina Muretinci. Na prizadevanje moje in lokalnih upravnih faktorjev ter pokrajinske vlade so upostav-Ijeni za najnujnejša dela krediti v proračun in ljudstvo samo hoče sodelovati ter žrtvovati delo in denar, ida se reši pogibelL
Na Pesnici so izvršena regulacijska dela z velikimi stroški, v gornjem in spodnjem delu njenega toka že pred vojsko; v srednjem delu so ali pričeta ali pa na pol dovršena. Tako n. pr. v političnih občinah MoSkanjci, Mezgovci, Pacinje-Dornava. Ze pet let se
na obstoječih napravah ni nič popravljalo in na pol izvršena regulacijska dela v omenjenih občinah, kjer je regulacija najnujnejša, popolnoma stoje in pričeto delo propada. Tudi na Muri v Prekmurju so jednake razmere.
Dobro vem, da ob sedanjem državnem financij-skem stanju ni misliti na velika državna sistematska regulacijska dela in dalekosežne investicije, toda ravno tako se zavedam, da so manjša dela izvršljiva in z ozirom na državo in prizadeto ljudstvo neizogibno potrebna.
Zato si dovoljujem vprašati:
1.	Ali se hočete o nc nosti in upravičenosti mojih zahtev poučiti.
2.	Ali hočete svojim uradom in organom uka -zati, da s krediti, dovoljenimi za proračunsko leto 1920—1921 izvršijo najnujnejše obrambne naprave ob Dravi in Muri ter poprave ob Pesnici.
Prosim pismeni odgovor.
Z odličnim spoštovanjem
J. Vesenjak.
Beograd, dne 28. sept. 1920.
Papvava $b
(Piše poslanec J
!Na svojo zadnjo interpelacijo in osebno posre -dovanje sem dobil od ministra za poljedelstvo in vode dne 1. oktobra tega leta pod štev. 5150 sledeči odgovor:.
Na vprašanja, katera ste mi izvolili staviti o regulaciji rek Drave, Mure in Pesnice, to sta:
1.	Ali se hočem prepričati o nujnosti in upravičenosti Vaših zahtev,
2.	Ali hočem mojim uradom in organom ukazati, da se na osnovi kreditov, odobrenih za leto 1920-21 izvrše najnujnejše obrambne naprave na Dravi in Muri in da se popravijo dela na Pesnici, imafn čast odgovoriti sledeče:
k točki 1. Popolnoma sem prepričan o nujnosti in upravičenosti Vaših zahtev in mnogo mi je ležeče na tem, da se najnujnejša dela po možnosti čim prej izvršijo,
k točki 2, V to svrho sem izdal potrebno odredbe podrejenim organom in uradom, da naj osnovi o -dobrenih kreditov za to proračunsko leto izvršdjo naj cujnejša dela ob imenovanih rekah, posebej pa še v krajih, katere ste v svoji interpelaciji navedli." (Ci -tatelji moje interpelacije znajo, da sem posebej navedel: St. Janž, Sv. Marko, Muretinci in razne kraje ob Pesnici.)
Tako še glasi odgovor nunisirov, Upam prav
Pesnici
Vesenjak.)
in MuH.
trdno, da se bodo poprave res izvršile, saj sem sku- j paj z okrajnimi oblastmi, posebej z g. vodjem glavar- i stva v Ptuju in g. civilnim komisarjem v Prekmurju j storil vse, kar je bilo mogoče. Posebej pa sem skrbel j da kljub velikim težavam, ki jih ima država v denarnem oziru sedaj, spravim v proračun nekatere kredite. Gotovo je, da je moje delo le pričetek. Mol naslednik bo imel za naše kraje nalogo in dolžnost, da pridemo do uspeha, kakor je mogoč in za ljudstvo . potreben Posebej bo treba paziti, da se krediti nazadnje ne uporabijo samo za — Ljubljanco!
O popravah ob Dravi, Pesnici in Muri sva raz i pravljala posebej mnogo s prejšnjim ministrom polje- i deljedelsfva, mojim spoštovanim tovarišem Roškar« jem, in povdarjati moram, da je on to in marsiktero drugo našo kmetijsko zadevo krepko podpiral. Tudi sedanji minister, Srb-radikalec dr. Velizar Jankovič nam je naklonjen.
Da bo delo dobro uspelo, pa rabimo v Ptuju posebni gradbeni oddelek, kajti jasno je, da je maribor . ski preobložen. Tudi v tem oziru sem ponovno govoril z oblastmi v Ljubljani. Storim dan'es to še javno v časopisu " ' igotovilom da se na Štajerskem no borne zadovolji s tem, da se nas tolaži z bodočnostjo, ker g. nadsvitaik Klinar vidi samo malo čraz svoja Ljubljanco.
Ko volilec stopi.v glasovalno sobo, mora, pre* deri glasuje, povedati glasno, da ga slišijo vsi člani volilnega odbora (predsednik, en član volilnega odbora in predstavniki strank), ime, priimek in poklic, v mestih, kjer je več volišč, pa tudi svoje stanovanje-Predsednik ali eden izmed članov volilnega odbora mora vsakemu volilcu, predno ga pripusti K glasovanju, glasno povedati," katero ali čegavo kandidatno listo predstavljajo glasovalne skrinjice. Ako | volilec ne zna čitati, mu mora na njegovo zahtevo predsednik ali Član odbora prečitati vsa imena na kandidatnih listah. Ako se vse to ne zgodi, ima vsak i član odbora pravico, da temu ugovarja in da, ko se ■ glasovanje izvrši, zabeleži v zapisnik protest zoper nepravilno postopanje odbora. Vsak predstavnik liste ali njegov namestnik ima pravico volilcu povedati, kateri stranki pripada ta ali ona kandidatna lista ali skrinjica.
j Predsednik da volilcu, predno ta prične glaso-| vati, eno krogljico. Ko volilec prejme krogljico, je dene v desno roko, zapre roko in gre s tako zaprto, i roko odškrinjice do Skrinjice po vrsti, vstakne roko v ; vsako skrinjico, krogljico pa pri tem spu-sti v ono skrinjico, za katero hoče on glasovati, našivolilci torej seveda v, skrinjico Kmetske zveze. Ko potegne roko ie . zadnje skrinjice, jo mora vpričo vseh odpreti, tako : da lahko vidi vsakdo, da nima več krogljice v njej in ' da je glasoval. Oni volilec, ki zaradi hibe na roki no ; bi mogel glasovati tako, kakor smo opisali, ima pra-s vico pred volilni odbor pripeljati pooblaščenca, da na-f mesto njega glasuje s krogljico. Ko je volilec oddal i glas, mora oditi z volišča.
MajNujnsji« «iaio za nmtm prlstnit.
1.	Kjer še reklamacijsko postopanje ni končano, takoj natančno preglejte volilni1 imenik v vsaki občini. Liberalni in samostojni župani so posebno v celjskem in posavskem okrožju izpustili mnogo, mnogo naših najboljših volilcev, a v-pisali so veliko število takih, ki nimajo voljlne pra-
ice (take, ki so manj kot 21 let stari, ki 25. sept -niso bivali 0 mescev v dotični občini, ki so Nemci in nemčurji, ki so bili kaznovani radi goljulije in radi enakih prestopkov).
2.	Takoj reklamirajte! Naše, ki so izpuščeni, noter! Nasprotnike, ki nimajo volilne pravice, brezxusmiljenja ven! Co reklamirate naše noter,, napravite tako-le vlogo: „Občinskemu predstojništvu občine . . .! Iz volilnega imenika za ustavotvorno skupščino je v naši občini izpuščen volilni upraviče-neo . . ., v . . . hišna štev. . . • (Tu navedi natančno ime, priimek, stan, bivališče in hišno številko.) Zahtevamo, da vpišete tega volilnega upravičenca pravilno v volilni imenik. Kot dokazilo, da je volilec, prilagam: krstni list, domovnicot (ali delavsko knjižico), potrdilo občinskega urada (ali gospodarja), dai biva J. J. žo nad 6 meseov neprestano v tej občini 4 Izjavljam, da je reklamiranec po rodu in mišljenju
14. oktobra If^SSO.
gLOT«»8KI G C « P OPU
Strun. 8.
vedati, katera skrinjica je naša, da našinei ne bodo ; vjgli glasovalne krogljice v skrinjico kake nasprotje stranke.
.Vsakega, ki ga izberete za. predstavnika, vpra- j .šajte, ali sprejme to mesto. Za vsako občino prijavite \ imena in natančne naslove dveh ime-? n o v a n i h predstavnikov takoj tajništvu i kmetske zveze v Mariboru (Cirilova tiskarna). Da ne o pomote, *še enkrat povdarjamo, da oba predstav - j ika nista člana volilne komisije. V občinah, odkoder a dobimo imen predstavnikov, bodo samo nasprotni- ; i j imeli svoje ljudi pri volilnih skrinjicah- Se enkrat ' prosimo zaupnike po vseh občinah bivše Slovenske Štajerske, Prekmurja in Mežiške doline, da nam ta-.;oj, ko čitajo te vrstice, javijo imena predstavnikov. ■ Stranka mora imena predstavnikov in njih namestni- j kov s kandidatno listo vred nazrianiti okrožnemu so- > lišču v Mariboru.
4.	Po vseh vaseh in občinah prir»jaj-io pogosto sestanke naših somišljenikov.
5.	Razlagajte v o 1 i 1 c e m n a š p r o -gram, posebno točke glede slovenske samostojnosti.
6.	Vsak krajevni odbor Kmetske zvezo si naj naroči knjižico d volilnem redu, ki jo je : : riredil dr. St. Sagadin. Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani. Cena 16 Iv.	|
7.	Zbirajte povsod, posebno pri premožnejših z
zveze.
volilni sklad Slovenske kmetske Kmetska zveza v Mariboru.
V nedeljo, 24. oktobra:
e, ob pol 9. uri dopoldne, v vrtni dvora-
išlovenee. Datum. Podpis." — Vsi uradi: župni in * «bfcinski, morajo vsakemu dati na zahtevo dokazila, j i krstni list, potrdilo o domovinstvu in bivanju). Te i listine so kolka proste. Ce pa je kdo vpisan, ki nima volilne pravice, pa napravi tako-le reklamacijo: „Občinskemu predstojništvu občine . . . .! V volilnem i-
aaeniku za ustavotvorno skupščino je vpisan J. J......
., v ..... h. št...... ki po zakonu nima volil»« pra- f
vice, ker (tukaj navedi vzroke): še ne biva šest me- f socev v tej občini, ali ker še 25. septembra 1920 ni bil 21 tet star, ali ker je po rojstvu in mišljenju Ne-»cc ali neročur, ali ker je bil kaznovan itd.). Kot dokaz prilagam potrdilo občinskega urada ali župnega urada, aH izjavo dveh ali treh zanesljivih oseb. Z osirom na te podatke, o katerih resnično tudi sam amčira, zahtevam, da se J. J. črta iz volilnega imenika., Datum. Podpis." O vloženih reklamacijah zahtevajte od občinskega urada potrdilo. Reklamacijska f komisija pri občini mora reklamacije takoj rešiti in < pismeno obvestiti, osebo, ki je reklamirala. Ce je re- j klamacijn zavrnjena, ima reklamant pravico, da so v | ¿4 urah pritoži na okrožno sodnijo v Mariboru. Pri- | ložba se mora vložiti pri občini.
3. Iz vsake občine imenujte takoj d v a i zanesljiva in ugledna naša volilca kot predstav- f a i k a kandidatne liste naše stranke. Agil- j Dih agitatorjev ne določajte za to službo, ker jih bo- • a&o potrebovali na dan volitve za agitacijo. Predstav- j »ik pa bo imel nalogo, da bo na dan volitve pri vo- , i fini skrinjici na volišču predstavljal našo stranko . § "Volilcem. ki bodo prišli v volilno sobo, bo moral po- j
politični ogled,
fmgoslavija. Narodno predstavništvo se je sestrJo 12. t. m. Poslanci mislijo rešiti najnujnejše ¡sadove o ukaz-zakonu, nato pa se bodo vrgli poslanci vseh strank v volilni boj. Že tolikrat omenjeni u -kaz-zakon, če bo sprejet od zbornice, se bo tikal sa-ino naredb o pobijanju draginje ter zagotovitve reda in miru v drŽavi. Te dni se bodo začela pogajanja ¡med Jugoslavijo in Italijo zastran rešitve jadranskega vprašanja. Kot naša odposlanca bosta nastopila zunanji minister dr. TrumbiČ in dr. Momčilo Ninčič. .Naše odposlanstvo bo prejelo navodila za ta pogajali ,a od vlade. Ker je pa koroško glasovanje izpadlo za na« neugodno, bodo prišli Italijani pri teh pogajanjih s čisto novimi, seve za nas nesprejemljivimi predlogi glede Gorenjske. Rešitev jadranskega vprašanja bo nastopilo vsled za nas neugodnega plebis -sita,' na Koroškem v čisto drugi, še veliko bolj črni \u6i kot doslej. Danes je sploh dvomljivo, če se bode Italija pogajala z nami zastran Jadrana, če ne bo lagrabila po svoji volji, kar se jej bo zljubilo v njeni roparski grabežljivosti. Vsled neugodnih vesti s Koroške so zahirali naši poslanci od beograjske vlade, da vzame ubogo naše zavedno koroško ljudstvo pod zaščito pred skoro gotov;mi nemškimi šikanami in nasilju.
Avstrija. Avstrijski parlament je sklenil, uJa se uaj priklopi Avstrija Nemčiji. Tozadevni sklep pride na ljudsko glasovanje v Avstriji. Ta avstrijski ž sklep bodo seve toplo podpirali Italijani.
Rusija-Poljska. Predhodni mir med Ru- \ suo in Poljsko je bil podpisan 11. t. m. v Rigi. De- ; markacijsko črto tvori sedanja bojna črta med obema j armadama z malimi 'izpremembami. Od sedanje front- |
no črte se bodo pomaknile ruske in poljske čete za i , . . , . - XT _ T.„ . .. ... , 15 vrst. Izpraznjeni pas med rusko in poljsko bojno j j^jajoJcjam maši. Naša KZ stoji v ptujskem okra-
šrto velja kot nevtralna tla. Po preteku 144 ur po
v Slov. gor., po rani sv. maši pri
rani maši.
Cel ni „Belega vola."
Sv. Juri Krajncu.
Selnica ob Dravi, po
2 e t a 1 e, po rani maši.
Rogatec, po pozni maši.
S v. R. o k ob Sotli, po večerni«aiL
Sv. V e n č e s 1, po maši.
Laporje, po večernicah.
S p i t a 1 i č, po maši.
Sv. Je>nej pri Konjicah, po večernicah.
V pondeljek. 25. oktobra:
Sv. Križ tik Slatine, zjutraj ob pol osmih.
^L u č e. V nedeljo, dne 24. oktobra, se vrši po r tni službi božji shod KZ v Lučah. Govorita Martin Steblovnik in Vladimir Pušenjak. Možje in mladeniči iz župnij Luč in Solčava, prihitite v obilnem številu na shod!
Ročica ob Savinji. V nedeljo, dne 24. t. m. popoldan po večernicah se vrši shod KZ v Reči-
ci biio tudi nekaj „samostojna" navdahnjenih, ki s« i oleli govornika motiti. Ko pa se ]im to ni posrečilo, so jo med ploskanjem množioo popihali z zborovali»
ča. Eden je še ostal in si brusil jezik. Takoj se je videlo, kje ga čovelj žuli. Ko je govornik zadel go -moriti o nekdanjih kmetsfiih oderuhih, jo je tudi ta „samostojni junak odkuril. Hvala Bogu, led je pre->it, zanimanje za Kmetsko zvezo! ki je tekom 14 let e mnogo storila za kmetsko in delavsko ljudstvo , aste pri nas vedno bolj. Zdaj je treba ljudi le še odrobno poučiti o Kmetski zvezi, jim razjasniti važnost prihodnjih volitev za naše gospodarstvo in za ero in jih organizirati, nabirati pridno ude, jih vabiti na manjše sestanke in razgovore. Ljudstvo je do-ro in dovzetno za dobro misel* Odborniki, ki so so oločili na shodu, bodo tudi svoje organizacijsko de-) vneto vršili in talco bo na dan volitve tudi Razbor, okazal, da hoče imeti v državnem zboru krščanske oslance!
J u r k 1 o š t e r. Shod Slovenske kmetske zveze v Jurkloštru se je zadnjo nedeljo, 10, oktobra, le-»
no izvršil. Soba "Gradove gostilne je bila natlačeno polna. Ljudstvo je z velikim zanimanjem sledilo govorom. Shod je vodil in govoril o programu našo stranke g. Skoberne iz Rajhenlnirga. O nasprotnih strankah posebno pa o zločinski politiki Samostojno nad kmetskim stanom pa Deželak iz Smiklovža. Ljud stvo je glasno izražalo svojo nevoljo nad Samostojna kmetsko stranko. Na shodu se je videlo, da je večina Jurkloštorčan6v na našli strani, Izvolil se je krajevni odbor Slovenske kmetske zveze. Predsednikom •e izvoljen ugledni kmet Matevž Zal o k ar iž Jurkloš -ira. Sprejete so bile iste resolucije kakor pred nekaj tedni na shodih pri Sv, Miklavžu in Sv. Rupertu nad Laškim.
Za Kmetsko zvezo so nabrali zaupniki na se -Stanku v Šoštanju 1231 K.
Za Kmetsko zvezo so nabrali na shodu pri NoviStifti 276 K.
Za volilni sklad KZ je nabrala zaved -¡ia mladenka Marija Ušen v St. Petru v Savinjski dolini pri dobrih sosedih v Spodnjih Grušovljah svo-io 320 K.
Zaupnike Kmetsko zveze po vseh ž«, onijah, kjer so naznanjeni volilni in drugi shodi Kmetske zveze, prosimo, da skrbijo za šievilno udeležbo. Naj nastopajo povsod tudi domači govorniki.
Se enkrat predstavniki. Ni^no prosimo, naznanite nam iz vsake občine, takoj predstavnike kandidatne liste. — Tajništvo KZ.
Kmetski govorniki! Prosimo vse može in mladeniče, ki nastopajo kot govorniki, da ta-
c. ob "SavinjL Govorita Martin Steblovnik in Vladi - i ^ Javijo tajništvu Kmetske zvezo v Mariboru svoj P P„fiAni»t Pričakuje se obilne udeležbe iz cele naslov" Ko bodo nastopali kandidati
nnr Pušenjak. župnije.
Poročili.
dih je potrebno, govornik.
da govori poleg
na volilnih sho-
kandidata še drug
Volilna shoda na Hajdinj in v Ptuju sta se preteklo nedeljo jako dobro obnesla. V imenu vodstva KZ je obširno poročal prof. Ivan Vesenjak. Haj -dina je stara zavedna postojanka slovenske krščan -ske kmetske misli in bo pokazala svojo odločnost tudi pri teh volitvah. Zborovalci so z ogorčenjem obsojali demokratske laži o voditelju dr. Korošcu ter se zahvalili govorniku za razna uspešna posredovanja. V Ptuju bo še pozneje en shod na željo mož, ki pri-
!u
p jdpisu tega predhodnega miru se ustavijo sovraž -nosti na obeh straneh. Ako se sedaj podpisani predhodni mir ne odpove, velja to mirno stanje do podpira pravega miru. — Poljaki so zavzeli po ljutih bojih mesto Vilna. Povsod drugod na bojni črti se vr -Sijo med Rusi in Poljaki manjše praske, ki pa nimajo nikakega vpliva na mirovna pogajanja. Med Pol -,'aki in Litvanci se je podpisalo premirje 7. t. m. v IŠavalki. Generalu "VVranglii, ki je napadal boljševike iz Krima, ponujajo Rusi mir. Doslej se še Wrangel ni odločil. Rusija je odredila mobilizacijo vseh sov -Selških državljanov iz letnikov 188G, 1887 in 1888. Na Poljskem je izbruhnila stavka železničarjev, ki zah -tevajo višje plače.
Hmtrsica zveza.
HumrH«.
Volilni sfterfl KZ
ae vvSijo prihodnje tedne po tem-le redu:
V nedeljo. 17. oktobra:
P o 1 j 6 a n e, po rani maši. M a k o I e, po večernicah. St. Lovrenc v Slov. goricah, po rani
neomajano.
Gernjegrajski okraj. Preteklo nedeljo sta se vršila dva dobro obiskana shoda KZ v Novi -štilti in pri Sv. Frančišku. Na obeh shodih sta govorila kmet Martin Steblovnik in nadrevizor Vladimir Pušenjak. Razpravljala sta o programu KZ, o samoupravi, o agrarni reformi, o davčnih vprašanjih?, šolskih zadevah itd. Program stranke kakor tudi načrt za delo v konstituanti se je, splošno odobraval. Sprejele so se tudi resolucije.
Zborovalci zbrani za shodu SKZ dne 10. oktobra 1920 zahtevajo:
1. da se agrarna reforma čim preje izvede in pri razdelitvi gozdnih pašnikov upoštevajo o rji, ki so najbolj potrebni.
tfalilnih shedetr
iri se vršijo v zaprtih prostorih, <rsi	na-
*«»BR,f«fclr Pač pa se morejo naznaniti »hodi ood milim nebom okraj nema glavarstvu vsaj en dan pe?pi*®j (kolek 4 K). Volil«« ufaeeie vodi sk&icaiviteij» Ker so naši shodi sklicani samo za pristaše Kmetske zveze, se morajo nassp^otRiki odstraniti, če jih predsednik k tenm pozove. Ako bi nasprotnik! motili zborovanje in na poziv predsednika ne bi hoteli mirovati ali se odstraniti, jih naznanite državnemu pravdništvu in navedite tudi priče. StasiaSj ki so določene za motilce in razbijalce shodov so zelo ostre (zapor od enega tedna do šest mesecev!)
filiiiMk« organizacija.
Sv. Bolfenk pri Središču. Dne 10. t. m. se je tudi pri nas ustanovil orlovski pododsek. Br. Stabei je v krasnem govoru pojasnil namen in pomen Orla. . ..	, K .estanovitvi so prihiteli bratje Orli iz Središča, se-
2.	protestirajo proti predloženemu proračunu, ki ^re Orlice in naraščaj. Lepe, točno izvršene vaje so najhujše obremenjuje kmeta in delavca. Proč s tro -šarinami.
3.	zahtevajo, da se že sklenjeni davek na vojne
sv.
ma£i.
oiaSi.
Sv. Andraž y Slov. gor., po pozni maši. S t. Bolfenk v Slov. gor., po večernicah. 3 v. Martin pri Vurbergu, po rani sv.
D o g o Š e pri Mariboru, gostilna Smirmaul, popoldne ob dveh.
St Lenart v Slov. gor., po rani maši. G o m i 1 s k o, po večernicah v Gasilnem domu.
dobičke pobere ¡in išče država nove davke pri kapi -talistih in vojnih dobičkarjih, ne pa pri kmetih in delavcih.
4.	Zahtevamo samoupravo za Slovenijo.
5.	Nikdar ne sme v naši državi kak ukazni zakon dobiti vfiljavnost, temveč se morejo vsi zakoni po stavno skleniti v izvoljenem zboru.
6.	Zahtevamo, da se šolski zakon uredi tako, da bo prebivalstvo imelo več vpliva in da se Šola vpostavi na verski podlagi.
7.	Zahtevamo, da se Sloveniji v državi SHS da »car mogoča obširna samouprava, da bi se moglo prav skrbeti za domače gospodarsko potrebe.
Razbor pri Loki. Tudi pri nas smo se začeli politično gibati in navduševati .za Kmetsko zve 7.0. Zadnjo nedeljo, 10. oktobra po sv. opravilu smo iitfeli lepo obiskan shod Kmetske zveze. Govorila sta Keše iz Trbov elj in M. Krajnc iz Maribora» Med poslušalci, ki so z zanimanjem poslušali govornika, pa
navdušile občinstvo; hvala bratom in sestram s Sre-i dišča! Z navdušeno pesmijo: „Da srca zvesto kakor 1 zdaj, ostala bodo vekomaj!", se je končala ta lepa e slavnost.
Igre za naša dekleta. Dekliških iger za našt» i odre silno manjka, ker so vse dosedanje že stokrat ^ preigrane. Zato je priznani pesnik Silvin Sardenko spisal štiri igre, ki se odlikujejo po svoji globokosti, lepoti in umetnosti. Prvi dve sta nabožne vsebine, a drugi dve posvetne. Zbirka nosi naslov: „Nedeljske ) ure na društvenih odrih" in se naroča pri Kre' ovi prosveti v Ljubljani, Poljanska cesta 4. Stane izvod 18 K, 7 izvodov skupa« 95 K. Hitro naročajte, ker je zaloga majhna.
J¥mročmfte „¡Sto«. podarja" ; «««i srn vms v&iUnvgn	' Pro-
dmjmjve mm pred cerhvifm ste-tleMjmh, Varvrajt* gm skupno vet sm razprodaj*.
Shranite dobre te štenH2f«o Slov« Oespedarja i
/
Stem 4.

14. oktobra 198®
V «hrinjloa KZ
iz|)n»fc 28. novembra krogljico! Ne reci: „Bodo že bree men» opravili volitve." Seveda jih bodo opravili toda kako ? Morebiti bo ravno od tvojega glasu od-«sno, 4» bodo zmagali poslanci protiverskih in pro-t oarkvenih strank! Ce naši Kmetski zvezi tvoj glas manjka, lahko dobi Kmetska zveza enega poslanca manj- 1» ¿e bo v državnem zboru pri glasovanju na-Sa stranka imela enega poslanca premalo, kaj se lahko zgodi? Da ne bomo dobili samouprave Slovenije, da bodo še dalje gospodarili in odirali kmetsko in delavsko ljudstvo veletrgovci, milijonarji, izvozničarji, bankirji Ali hočeš, da dobi kmetsko ljudstvo še višje davke, vojni dobičkarji pa se bodo še dalje valjali v krivične pridobljenem bogastvu? Ali hočeš, da dobimo brezversko šolo in civilni zakon ter ločitev zakola. Ce tega nočeš, moraš iti na volišče in tam vreči krogljico v tisto skrinjico, ki bo določena za našo Kmelsffo zvezo.
Tedtaslit novic*.
Laži samostojnežev. V „Kmetijskem listu" due r. oktobra št. 41 trdijo samostojneži, da so odpravili odpremne izkaznice, ki so ovirale kmetske prebival -stvo pri prometu s kmetskimi pridelki. V izjavi uredništva pa beremo, da si Mrmolja lasti zaslugo, da je posredoval in dosegel v avgustovi krizi izvoz sadja na Dunaj in Bavarsko. .Vse to je kratkomalo le laž! Oboje so dosegli naši poslanci, ki so v ozki zvezi s trgovskim ministrom Ninčičem; posebej! bodo o tem lahko poročali poslanci Vesenjak, Pišek in Hohnjec . Mrmolja in par drugih je prišlo kot deputacija v Be-cgrad, ko je bila zadeva že po posredovanju naših poslancev sklenjena. Dostaviti še moramo, da je bilo ¡•otrebno tudi v ministrskem svetu razprav in tam je naš voditelj dr. Korošec po svoji stari navadi ščitil in zagovarjal kmetske koristi, osobito svojih ožjih ro-} <kov-sadjarjev iz Slovenskih' goric.
Mrmolja ne more pozabiti na beograjsko enke-to in ministra dr. Poljaka. Naš poslanec kmet Brodar je dovolj jasno dokazal, koliko je Mrmolja s svojim nastopom in s svojim hvalisanjem o velikanskih dogodkih Škodoval našim kmetom. Trdil je namreč, da ima štajerski kmet 30.000 K čistega dohodka na zemljišču i ha. Na podlagi teh in sličnih izjav se je odmeril našim ljudem osebnodohodninski davek. Če niso mogli priznati takih velikanskih dohodkov, ker jih v resnici ni bilo, so davčni uradniki ali očito ali pa v svojem mišljenju dolžili kmeta laži, češ, saj je Mrmolja sam povedal, v kakem blagostanju živi pri na3 kmet. To je prvo. Drugo pri tej anketi je Mrmoljevo ožje znanstvo z bivšim demokratskim ministrom-mili-jonarjem dr. Poljakom. Dr. Poljak je delal tako na kosmato, da ga sedaj celo bankirski demokratje ne npajo kandidirati.
Advokatska „Nova doba" si je zastavila nalogo, da zdaj v volilnem boju posebno in po načrtu napada duhovščino. Mi ne bomo branili duhovščine. Vpra Samo samo liberalne advokate krog „Nove dobe" : Koliko kmetov so že pognali na boben brezvestni Ii -beralni advokatje? In: Ali morete imenovati le enega duhovnika, ki je spravil kakega kmeta na nič? Drugi vprašanje: Kdo je na Slovenskem z Raji-ajzenovimi posojilnicami rešil na stotine kmetov in manjših posestnikov iz krempljev oderuhov, kojih potomci se skrivajo pod okriljem Samostojne in demokratske stranke? Ali ne slovenski duhovniki, ki so od leta 1907 s pomočjo Zadružne zveze ustanovili na Spodnještajerskem nad 120 kmetskih posojilnic in zadrug? Tretje vprašanje: Kdo je desetletja branil pro ii nemškemu navalu slovensko mejo na Štajerskem in Koroškem? Kdo vztraja zdaj v neodrešeni domovini, na Primorskem in tolaži naše rojake v laški sužno-sti? Ali ne zopet slovenski duhovniki? Kdo je med vojsko ljudstvu brezplačno pisal razne prošnje? Kdo je brezplačno pisal za naše ljudi pisma vojnlim ujetnikom? Ali ne naši duhovniki? Kdo je branil in re -Sil Prekmurje? Ali ne župnik Klekl doma in bogoslo vni profesor dre Slavič v Parizu? Zakaj so tudi liberalci leta 1918 z nami vred slavili in pozdravljali dr Korošca kot prvoboritelja za Jugoslavijo? Koga pa so Nemci leta 1914 najbolj zapirali in pretepali in opljuvali? Ali ne slovenskih duhovnikov, ki so jih poznali, da delujejo za slovensko ljudstvo in mu hočejo ohraniti slovenski materni jezik? Ali pa je bil zaradi narodnosti leta 1914 zaprt tudi, gospod Spin -dler ali Lešničar ali dr. Kukovec ? Mi nismo nikdar nič slišal' ne čitali o tem. In zdaj očitajo ti ljudje slovenskim duhovnikom, da niso narodni!
Resnica o Škofovih najemnikih. Na umazana in lažnjiva obrekovanja v „Enakosti" je meni kakor zastopniku škofijskega posestva Betnave skoro nepotrebno odgovarjati, ker je vsak razumen človek lahko sam sprevidel, kakšne namene so socijalisti s tem zasledovali. „Enakost" se opira na lažnjive in nesramne vesti, ki jih dobiva od ljudi najslabše vrste, ter hoče s tem pridobiti novih pristašev, kar se mu pa gotovo ne bo v veliki meri posrečilo. Po mojem mnenju/ je Se dovolj ljudi med kmeti in posestniki, ki Lkih opravljanj ne vpoštevajo, dokler niso o tem tudi popolnoma prepričani. Kar se tiče najemnice Ma-r'je Potočnik in Antonije Muršec, bi gg. pri „Enakosti" svetoval, da stopijo sami z njima v stik, potem bi spoznali takoj, s kakimi ljudmi da imajo opraviti, , in kako bi oni z njimi kmetska dela opravljali. Zanimivo bi bilo izvedeti, zaka5 ti dve stranki pri tolikem pomanjkanju delavnih moči nikjer ne moreta dobiti dela in zakaj se jih vsa okolica kot delamržnih ljudi brani, Marija Potočnik je stopila tukaj na podlagi pis-
*iene pogodbe v službo dne 16. aprila letošnjega leta. je še danes tukaj in uživa svoje pristojbine, t. j. star-novanje, kurjavo, polje in vrt, kakor tudi pašnik za svojo živino in je bila do danes na školijskem posestvu zavsem 23 in en pol dneva na delu, pa ne brezplačno, ampak proti odškodnini. Njeno plačilo gotovo ni failo nič slabše, kakor je to pri drugih okoliških posestnikih v navadi, ker je prejela razven že omenjenih pristojbin za svoje delo na dan še 3 K in hrano z vsemi svojimi otroci, ki pa niso delali ničesar Pri tem je pa delala na posestvu s svojimi razposajenimi otroci še veliko škodo. Ker ni izpolnila pogodba in je dražila druge najemnike ter bila slabega ve-dtnja, je bilo oskrbništvo primorano jo odpustiti. O najemniku Muršeou sledeče: Alojz Muršec in njegov sin Franc sta bila v službi tukaj letos od 25. febru -bija t. 1. Dobivala sta skupno s postranskimi dohodki 140 K mesečno in celo preskrbo z ženo in otrokom. Razven tega sta imela prosto stanovanje (a ne luk-/i.lo), prosto kurjavo, brezplačno polje in vrt ter mleko po znižani ceni. Ce je bila žena na delu, je dobivala še 3 K dnevno. Muršec je živel s svojo ženo v vednem prepiru in se je večkrat izjavil, da jo bo za-1 f.ustil in bi bil vesel, če bi umrla. Vsled tega in radi tatvine dveh' vreč ovsa, ki jo je izvršil njegov sin, je Muršec dne 9. avgusta t. 1. svojo službo brez odpovedi zapustil. Kar se tiče njegove hčerke, je ta živela brez vse vzgoje in nadzorovanja ter se je klatila okrog z nemoraličnimi ženskami, da so že sosedje oskrbništvo na njo opozarjali. Muršec je zapustil žene in otroka v stanovanju in stopil sam v drugo službo. Od strani oskrbništva posestva Betnava je bilo stanovanje ženi na tri tedne odpovedano in je bil tu-Alojzij Muršec potom občinskega urada opozorjen, da naj se drži pogodbe ali pa stanovanje tekom 14 dmi izprazni. Ker pa tej zahtevi ni ugodil, oskrbništvo pa rabi stanovanje za druge najemnike, so stanovanje občinski organi izpraznili. Trditev, da je bil občinski sluga po ekonomu podkupljen, bo pa imela sodnjjske posledice. .Vprašam sedaj gg. zaščitnike delamržnih ljudi: Ali je oskrbništvo posestva Betnave samo zato tukaj, da najdejo taki ljudje zastonj sta-vanje, kurjavo in zemljo? Morebiti lahko ti zaščitniki sami vzamejo take ljudi v svojo oskrbo? Sicer pa sem zvedel slučajno za ta obrekovanja, ker na ta u-mazani list nisem naročen in ga tudi ne čitam, da bi se mogel vedno opravičevati. Priporočam tem gg. zaščitnikom, da se o Muršecu in njegovem delu infor -miraja natančneje pri njegovem prejšnjem delodajalcu, oskrbništvu Rogoza, ako meni ne verjamejo. — Al. Lešnik, oskrbnik.
Harmonikafabrikant Vinko Simonič. Fara Sv. Urbana pri Ptuju je tako srečna, da je dala svetu novega veleuma, modrijana Vinka Simonič,. V Vinta-rovskem vrhu stoji revna bajtica^ ki brani v sebi ta osmi čudež sveta. Do sedaj se je le malo slišalo in govorilo o njegovih zmožnostih; samo enkrat je prinesel „Slov, Gospodar" kratko notico, da je šel dragi .Vinko med samostojneže, pa Se takrat so mnogi po pomoti mislili na drugega Vinka Simonič, ki stanuje tudi v urbanski fari in ima po nesreči isto ime kakor naš ljubi Vinko v Vintarovskem vrhu, pa je samo v čast sv. Urbanu. Tako malo je široki svet po znal vintarovskega Vinkota. Vedeli smo pač, da izdeluje razne harmonike, da si pastirji z njimi pre -ganjajo dolg čas na paši; ponujal jih. je tudi v listih. Ob času vojske se je Vinko vrgel na druge stro ke, začel je izdelovati karbidne svetilke in jih j'e celo priporočal v klerikalnem koledarju Družbe sv. Mo horja. Zdaj pa, ko je potihnil bojni grom, je začutil Vinko v sebi naenkrat drug^ vojni\ poklic in zasedel je bojevitega belca in vzel v roke bojno zastavo, postal je agitator ali priganjač Samostojne kmetijske stranke. Sam general Mermolja iz slavne Vertojbe ga je v Ljubljani potrdil za novo, tako častno službo in mu nakazal primerno krasno plačo. In tako roma zdaj bojeviti Vinko po vseh občinah Slovenskih goric in vabi in kliče skupaj bivše štajercijance in libe -ralce, da jim pokaže „Samostojna" nebesa, kjer jim bodo kar pečeni piščanci in praženi pUrani padali v usta. Samo, kdo jih bo dal? Ali Simonič? On jih sam nima. Mi se ne čudimo gibčnosti in jezičnoeti odpo -slanca Vinkota, vsaj ne dela zastonj, vsaj je dobro plačan za vsako stopinjo — kaj n'e, dragi Vinko? Mi se čudimo samo slaboumnosti in kratkovidnosti tistih backov, ki nimajo niti toliko samostojnega spoznanja, da bi spoznali, da je vso Simoničevo delo le laž in hinavščina, le" lov po lahkem boljšem zaslužku, in se mu zato vsedejo ,na limanice. Kar gre za njim, to so ali ljudje, ki so bili že prej kot liberalci sovražniki vsake krščanske misli in so to ostali tudi zdaj, ali pa nerazsodni duševni reveži, ki prej niso vedeli, zakaj so bili štajercijanci, in tudi zdaj ne vejo, zakaj so samostojneži. To je množica tistih,, ki ničešar ne berejo in ničesar ne mislijo in zato ne razloču/3jo, kaj je belo in kaj je črno; podobni so možakarju, ki je prišel v kapelo počastit sv. nadangela Mihaela, pa je prižgal svečo Luciferu. Na eni strani zidajo Bogu kapele, stavljajo križe, hočejo biti verni kristjani, na drugi strani pa se zapišejo hudiču, ker jim obljublja: Vse ti bom dal, cenejši sladkor, koruzo, sol, življenje brez davkov in križe v, po ceni se boš vozil po železnici, samo dra. Korošca zapusti in njegovo Kmetsko zvezo, ter moli mene, samostojnega Boga! In backi odpirajo oči in usita, poslušajo in pravijo: Lepo bo tam v samostojnem raju — in se zapišejo Samostojni. Reveži ne premislijo posledic, kakor jih ni premislila Eva. pol drevesom. Zato tudi zdaj plešo!o, kakor jim gode Simoničeva harmonika; zalo hodijo zdaj za Vinkotom, da jim spoji ali skupaj zlo-ta1 njihove počene butice. Neuki siromaki so, pogolt -ne Jo, kar jim kdo položi na jezik. Kar je pa resnično
kmetskeya, ima svoj kmetski list, svojega JUtogr, Go«
spodarja", „Domoljuba", „Kmetovalca", svojo „Stra -žo"4 žita presoja, obsoja in izbira modrosti, ne poslušaje Simoničeve laži modrosti; ti so v resnioi samostojni, pa ne Mermoljevi, ampak po prostem, samostojnem preudarku prostovoljni in prostodušni pristaši stare, v boju preizkušene Slov. kmetsk» zveze. Ali ste razumeli, vi Simoničevi backi? Ce bi le mala pogledali po svetu ali brali pameten časopis, bi no poslušali laži-preroka. Mi vas samo pomilujemo! ,0-bljubljenega raja ne bote videli.
Demonstracije po Mariboru. Zaradi dogodkov na Koroškem so bili včeraj velike demonstracije v, Ljubljani, zvečer tudi v Mariboru. Ob 7. uri zvečer se je sklicalo od neke strani maniiestacijsko zboro -vanje, na katero pa naša stranka ni bila povabljena* Na zborovaniu je govoril novinar Pire in reč drugiH govornikov. Govorniki množice niso mogli obvladati« ►Tako se je maniiestacijsko zborovanje spremenilo \s demonstracije po mariborskih ulicah. Mi obžalujemo, da se je to zgodilo, ker zato bodo trpeli Slovenci na Koroškem in sploh v Avstriji.
<Qosp®dirs!w.
Kmetijske podružnice, ki še niso izvolite delegatov za občni zbor, nujno pozivamo, da takoj skii« čejo občni zbor. Vsaj 14 dni mora biti občni zbor poprej naznanjen v „Kmetovalcu". Okoli 20 naših po«, družnic še ni volilo. Zakaj taka malomarnost? Po* dvizajte se!
Razstava perutnine iz mariborskega okraja, M jo priredi 23. in 24. t. m. Kmetijska podružnica Maribor in okoliš na Gambrinovem vrtu, bo nad vse zanimiva. Naj bi pa tudi zelo mnogo občinstva, zlasti kmetskega, posetilo to razstavo, ki zasleduje nadvse hvalevreden cilj. Natančni zapiski nemških kurorej-cev kažejo, da daje kura jajčnica v enem letu 5-16-krat toliko čistega dobička, kot je sama vredna. Samo to dejstvo nas dovolj jasno opozarja na veliki gospodarski pomen umne kuroreje. Zato pa naj v prvi vrsti naše kmetsko prebivalstvo vso pozornost resno obrne na to panogo kmetijstva, s kojo se lahko vsakdo bavi, ki je v obratu najceneja in zahteva naj -manje truda. Potrebnega pouka bo dobil po razstavi» ki se bo otvorila v soboto 23. t. m. ob 10. uri dopoldne. Otvoritvi bo takoj sledilo prvo predavanje. Druge predavanje bo popoldne ob YA. uri, tretje v nedelja ob 10. uri dopoldne in četrto popoldne ob YA. uri, nakar se bo razstava zaključila. Udje Kmetijske podružnice naj se razstave udeleže polnoštevilno, dovoljen pa je vstop vsakomur; v prvi vrsti velja va -bilo ženstvu.
Živinski sejem v Mariboru. Na včerajšnji sejem je bdlo prignanih: 4 biki, 76 volov, 132 krav, 4S teleta in 7 konj. Cene so se gibale: prvovrstni voli 15 K, drugovrstni voli 13 K, plemenski voii 11—IS kron, klavne krave (tolste) 13—15 K, breje krave 15 —16 K, po en kilogram žive teže. "Kupčija je bila ze., lo živahna in je bil trg ob 12. uri že razprodan; pa sebno veliko kupcev je bilo za krave iz Dravske doline, za vole iz šentiljskega okoliša., Pripeljano blaga je bilo v obče lepo in je vsled tega tudi lahko kupca našlo.	{
Popis živine in vozov. Našim čitateljem je še gotovo v živem spominu ona od vojaške oblasti svoj čas dokaj nerodno izdana naredba o popisovanju žv. vine in vozil. To naredbo so začeli izvajati na Hr « vatskem, kjer je prišlo do onih znanih krvavo smrtnih izgredov. Pri nas je preprečil gotove izgrede naS poslanec dr. Hohnjec, ki je ostro protestiral proti tel za naše razmere bedasti naredbi pci vojnem ministrstvu v Beogradu. Vojaška oblast je izprevidela svojo nerodnost in ukinila ukaz o popisovanju živine in vo-> zil. Sedaj je izdana nova naredba o popisu živine in vozov, ki se bo začela izvajati po vsej kraljevini 14-oktobra. Ta novo zapovedani popis pa je pameten, na bi razburjal ljudi in kmetje se mu bodo zlahka pokorili. Popisovalne komisije bodo šle od občine do ob čine in izvršile popis. Le prav majhne občine se bodo morale združiti z,večjimi. Ta popis, prd kateremu se ne bo kmetom odvzelo ničesar, je potreben, da dobi vojaška oblast pregled čez živino in vozove vs slu« čaju morebitne mobilizacije.
Vinarstvo.
Situacija na vinskem t^gis.
V Sloveniji -še ni opaziti živahnejšega gibanja;! cene se gibljejo med 10—16 K. Sortirana vina višje« Okrog Zagreba plačujejo mošt od 10—12 K. V Dalmaciji se zahteva 90—100 K za stopnjo alkohola, % Veršacu pa notira vinska brozga po 6—7 K. Cene vi splošnem rastejo. Na Ogrskem so se cene dvignila od 10 K na 20 do 24 K. Zadnji teden so zrastle za 50—60%. Kupci so poslali mnogo prazne posodo na postaje vinskih central, in da je vsaj deloma napolnijo, dovoljujejo višje cene. Vprašanje je, če bo zama gol konzum nositi težo takih cen. Letnik 18 in 19 sa plačuje sd 22—30 K; Zalog) majhne.
Francija in Italija javljate tudi dvigajoče se cene. Producenti držijo z blagom nazaj, špekulacija pa išče blago. Cene v Italiji stoje med 180 do 250 lir za 100 kg grozdja. Na južnem Tirolskem se je v okolici Trienta razprodalo od 24. do 26. septembra 5750 hI mošta po 150 do 260 lir, kakor poroča tamošnji dež* kulturni svet. Nemških, čeških in švicarskih kupce« skoraj ni;, vso blago ide v gornjo Italijo.
14. »klobra 192«.
SLOfîliSIÏ «tIH »JLÄ
Stran 5.
tttfn&a Avstrija beleži aajslnbSb letino *adm|ib' ! let Pridelka bo zelo malo, naloge ao izčrpane. Radi valut« kupujejo samo na Ogrskem, Letnik 17 stan» tf0-70 K, 18 M-4Q K, 19 26-28 K, letnik 20 pa 20 —24 m.
U»i««i> brat?» je povsod slabejâi, kakor se i» pričakovalo. Ne le samo iz Jugoslavije, Madžarske, ¡Avstrija ia Južne /Tirolske pridejo neugodna poročila, glede množino pridelanega mošta, ampak tudi iz Italije, Nemčije in Francoske. Blaga je malo, kakovost bo dobra, zato rastejo vinske cene v vseli drža-rah. .Vzrok slabe letine je po vsej Evropi isti: pero-nospora, pepel, toda; ponekod prevelika suša, drugod obilica dežja. Vsled teh razmer je Jugoslavija letos ušla vinski krizi in še imamo časa leto dni, da se organiziramo. Hajd na delo! Prihodnja bratev že mora najti trdno in močno organizacijo vseh vino -gradnikov Jugoslavije!
£*lo«i9fi*saa hybrid« (sa s»«Hlm trt«).
(Fr. Rudi.)
Fis* težavah našega domačega vinogradništva »a je poprijelo dosti naših vinogradnikov plodonosnih ameriianskih samorodnih trt, ki so pri nas že precej razširjene pod imenom: Smarnica {Noah zeleni), Clinton in Russ, zlasti po brajdah, pa tudi po navadnih vinskih goricah. .To trsje ima prednost, da je odporno proti peronospori in plesnobi, deloma pa tudi proti trtni uši. To trsje se tudi lahko cepi na Ri-pario ali Rupestris, se bolje upira trtni uši in se kakovost grozdja, oziroma vina, še vsled cepljenja ner kaj poboljša, n. pr. pri Ripariji.
Pa ne samo pri nas, ampak tudi na Francos -fcem in t Švici se bavijo vinogradniki s plodonosni -rai hybrid,imi (samorodnimi trtami) dosti bolj skrbno kakor pri nas. Podam torej izvleček poročila „Progrès agricole et viticole", 32. letnik, Štev. 33, 35, 37, 39, in iz Svioe Waadtlandskega vinograda v Lausa-4iu, Inprimiere Vaudoise. Skupni izvleček teh poro-Silnih dokumentov od leta 1906 do 1915 kaže sledeče:-
Plodonosne hybride (samorodne trte) imajo po -men in lahko nadomeščajo našo domačo trto v slučajih in krajih, kjer se peča kmet v prvi vrsti s poljedelstvom in je treba opraviti nasad na polju: okapà-sije krompirja, koruze, senožetev in škropljenje goric obenem, posebno pa tudi v krajih, kjer nadvladuje .vlažno podnebje.
Da pa morejo nadomestiti plodonosne hybride samorodne trte) recimo samo navadno trto: Gutedel ali beli Burgundec, pri nas še Ranîol, je potrebno , da so v resnici odporne proti bolezni na perju in trt-ui uši pri korenju, potem pa, da je vino iz omenjenih trt močno in da ne vsebuje neprijetnega okusa in vonjave.,
Vinarska štacija v Lausanu ima y različnih legah in krajih osem poizkuševalnih vinogradov, vsaki meri 27 arov in vsaki je razdeljen v tri parcele, kjer je nasad sledeči: 1 Gutedel cepljen na raznih podlagah. 2. Plodonosne hybride (samorodne trte). 3. Stare pristne domače trte in sicer necepljene.
Tozadevna izkušnja je pokazala sledeče: Odpornost proti bolezni na perju in grozdju je pri plodonosnih hybridah brezprimerno večja, nego pri domačih trtah in jako različna pri posameznih sortah, :n le od leta do leta. 2e pri starih sortah, kakor n. pr. Noah Duchess in Huntingdon, je odpornost pre-eej velika. Se večja pa pri Riparia-Gamay št. 595*1, $04, 605 in 701 od Oberlina, jako močnavpri Seibel Btev. 712, 2003, 2007, 2063, 444, potem Couderc štev. 546—51 in Castel štev. 1028. Pri omenjeni odpornosti pâ je bil okus različen in so imele slabi okus: Duchess, Smarnica (Noah), Huntington, Seibel št. 712 S*: 4444 in Castel štev. 1028 in Delaware.
Prekislo vino je bilo od Seibel štev. 2003, 2007, Cauderc štev. 146W51 napram Gutedelnu.
Predrobno grozdje, oziroma jagode, pri Oberlin fétev. 595, v prvi vrsti, sicer pa ima največ črne barve in prijeten sadni okus in dosti sladkorja, 604, 605, I7C.1. Seibel štev. 2007 ima napako, da dozori les ne-k ldostno. V gotovih letinah se razvije divji okus grozdja različno in sicer v meri zrelosti grozdja.
Za Waadflandske vinograde v Švici so priznali torej od 159 sort plodonosnih hy!rid (samorodnih trt) samo 14 sort za zanimive in sicer 8 črnih in 6 belih rrst in te so:
C r n e s o r t e:-1. Seibel štev. 156. Precej odporna napram glivičnim boleznim, dosti grozdja in s kakovostjo: 11.3 —23.3% sladkorja, 7.0-25.0 g vse kisline na 1 liter. Barva bogato svetloče. dobro dišeče vino.
2 Seibel štev. 782. Precej odporna napram glivičnim boleznim, posebno rodovitna, malo kisline, 12 odst.' sladkorja, 16 g kisline na liter, v gotovih letinah prekislo vino.
glivičnim boleznim in rodovitna, debele jagode, precej kisle, 9.3—15.6% sladkorja, 12—18.5 g kisline na 1 liter, včasih lepo in dobro vino, pa tudi vodeno in kislo.
4.	Seibel štev. 2006 Dobra odpornost napram glivičnim boleznim, debele jagode z vinskim okusom pa nekaj kisle, 8.6-22.9% sladkorja, 7.8-22.6 g kisline na 1 liter, povprek dobro in prijetno vino.
5.	Seibel štev. 2007. Dobra odpornost napram glivičnim boleznim, velike jagode, zelo rodovitna, les slabo zori, 10—19.7% sladkorja, 7.8—25.3 g kisline na 1 liter, torej včasih dobro, včasih slabo vodeno in kislo vino.
6.	Seibel štev. 2063. Dobra odpornost napram glivičnim boleznim, velike jagode, 12—18.4% sladkorja, 9.9—15.3 g kisline na 1.
7.	Couderc štev. 7104. Precej kisle, velike jagode. malo odpornost proti plesnobi, grozdje občut -ljivo, 11.8—18.9% sladkorja, 9—20.3 g kisline na 1 liter.
8.	Oberlin štev. 604. Dobra odpornost napram glivičnim boleznim, manjša rodovitnost, sladke in močne barve, male jagode, 20.6—33% sladkorja, 6.7 —15.8 g kisline na liter; dobro vino 11.8—13.6% alkohola v letinah 1911, 1912 in 1913, 22.6-34.4 g ek.s-frakta v 1 litru, in 6.2—8.3 g kisline v vinu.
Bele vrste:
1.	Seibel štev. 880. Precej odporna napram glivičnim boleznim, sladko prijetno grozdje, 14.9—18.9% sladkorja, 7.6—11.6 g kisline na liter.
2.	Couderc štev. 88—51. Dobra odpornost napram glivičnim boleznim, rodovitnost, rdečkasto-belo grozdje, drobne jagode, 14.9—18.8% sladkorja, 7.3— 18.8 g kisline na litru, precej dobro vino.
3.	Couderc štev. 117—3. Dobra odpornost proti glivičnim boleznim, rdečkasto-belo vino, meseno in sladko grozdje in male jagode in manj rodovitno, se rada naleže plesnovica, 13.8—25% sladkorja, 3.9—17 g kisline na 1 liter vina. Precej dobro vino, močno na alkoholu in ekstraktu, z normalno kislino in ne -kaj karamelnim okusom.
4.	Castel štev. 1028. Dobra odpornost, sladke in velike jagode, nekaj moščjakovo-moškatni okus, 15.1 —19.9% sladkorja, 5.7—12.4 g kisline na liter. Normalno vino. Staro vino leta 1911 je imelo 12% alko-heia, 17.8 *g ekstrakta in 5.2 g kisline.
5.	Gaillara štev. 157. Bledo-rdeče grozdje v toplih letinah, jako rodovitno, srednje velike jagode, in sladko-mleden okus, ki spominja na Gutedel. .Trpi nekaj od peronospore in plesnobe, 11.5—21.8% sladkorja, 5.4—17.6 g kisline na liter. Dobro vino, gut-edelskemu enakomerno.
6.	Duchess. Dobro odporno proti glivičnim boleznim, sladko-mledeno grozdje' in srednje rodovitno -slu
Tem sortam bi še pripomnil, da sem imel kot oskrbnik štajerske hranilnice v Podlehniku na brajdah eno drugo belo sorto in sicer Jalabert-Gutedel -Taylor. Ta trs se v vsakem oziru dobro obnaša in je glede širše preizkušnje priporočljiv.
In nazadnje še omenim eno posebno hybrido , katero je vzgojil rajni dr. demente Grimaldi v Mo-
vtč. Nemci so vpisali v Voiilne imenike vse polao ta-> kih oseb, katere niso imele volilne pravice in mnogo od teh že davno počiva pod grudo. Na stotine mrtvih je volilo, to je, za mrtve so volili drugi, ki niso bili volilni upravičenci. Na naše reklamacije sa niso ozirali. Nesrečni Lah je imel vsepovsod svoj» prste vmes. Ljudsko glasovanje na Koroškem se je vršilo v znamenju velikanskih sleparij od strani nasilnih Nemcev, katere so ščitili Italijani in omogočali nemške goljufije. Ko je bil rok za reklamacije davno že končan, so sprejeli v volilne imenike na stotine in 3. Seibel štev. 2003. Dobra odpornost napram stotine takih oseb, ki niso imele volilne pravice. Komisija za ljudsko glasovanje je zavrnila gotovo nad 2000 upravičenih slovenskih reklamacij. Samo t veli-kovškem okraju so nas osleparili za več nego 3.000 glasov. Ugotovljeno je, da je glasovalna komisija še zadnja dva dneva sprejela od nemškega zastopnika nebroj nemških reklamacij, jih takoj za Nemce ugodno rešila in vpisala v volilne imenike tik pred glasovanjem. Iz tega dejstva se razlaga, da je v mnogih občinah presenetilo dejstvo, da je oddalo svoje glasove več oseb, kakor jih je bilo par dni poprej v imenikih sploh vpisanih. Že iz teh sleparstev je bila očividno, da so si Nemci na vsak način hoteli zasi -garati zmago.
Nemci so poslali na glasovalno ozemlje vse polno dobro oboroženih volksverovcev, kateri so se poskrili na podstrešjih ali v skednjih nemških hiš. Ti volksverovci so se vsuli že dan poprej po deželi, grozili Slovencem s požigi in poboji, ako glasujejo za Jugoslavijo, nasprotno so jim pa obljubljali ogromne svote v denarju, obuval, obleke, živil, tobaka, soli in moke, ako glasujejo za Nemce.
Spričo teh nasilstev in sleparstev se ni čuditi, ako prihajajo s Koroške neugodna poročila o izidu glasovanja. Glasovanje v tem trenutku, ko pišem te vrstice, še sicer ni dovršeno, toda lahko se reče, da smo na Koroškem — propadli!
Piscu teh vrst je rekel ugleden koroški rodoljub: Se v svojem življenju nisem v cerkvi tako goreče molil za zmago, kakor danes. Toda navdajajo me temne slutnje. Brezprimerna nemška agitacija, v nebovpijoča nemška sleparstva, nenaklonjenost gla -sevalne komisije napram Slovencem, vse to so dejstva, iz katerih smemo sklepati, da bomo podlegli. Tako n. pr. je dobil moj sosed, sicer dober mož, odna-fcih Nemcev ogromno svoto 100.000 K, da glasuje on„ njegova žena, dva sinova ter hlapec in dekla za Avstrijo. Vprašal sem ga, kaj pa potem, ako Nemci le zmagajo? Odgovor je bil kratek: Koruzo imam še na njivi, krompirja še niseirt izkopal, ker bi ga sicer do-b:li Nemci preveč poceni. Pobasali bomo culice in se podali čez Karavanke.'' Na nadaljno vprašanje, ako tudi Slovence zadene pri tej narodni nesreči ¿aka krivda, mi je slovenska korenina odgovoril prostodušno: „Se celo zelo velika. Naša narodna duhovščina in naše narodno učiteljstvo je sicer, izvzemši nekoliko izjem, vršilo svojo dolžnost, toda bilo je nekako porinjeno vstran, kajti vodstvo agitacije so prevzeli ljudje, kateri so sicer pridno prirejali veselice s plesi, zabavne večere, gramofoni so igrali po gostilnah ob nedeljah In praznikih celi dan in celo noč, nered-nesti, katere so se na ta način zgodile, so bile zelo
velike, a posledice bodo usodepolne. S plesi in vese-
dici "a Italijanskem. Imenuje se ta plodonosna hyb- j iicami'so pač nameravali rešiti naš Korotan, toda iu rida G 953 (Calabrese-Aramon-Rupestris), ii da v	, , ..	.	.	.
Maršali na nnneno hnaa.fih tfeh vinn * hrflsnnrrr«» - Povem' da so dosegh nasprotno, pridobili niso niti 1
Maršali na apneno bogatih tleh vino z brezpogreš nim okusom in doseglo je 16.2% alkohola pri 7% kisline (Vaiarello). >
Zaključek teh vrst je, da morejo plodonosne hybride samo v gotovih slučajih nekaj nadomestiti našo žlahtno, žalibog za bolezni preveč občutljivo trto.
Glasovanj« na Ktreihem«
Nedelja, dne 10. oktobra je bila za naš tužni Korotan zgodovinski dan, kakoršnjega še Koroška ni fcfoživela. Vršilo se je namreč ljudsko glasovanje, ki bi naj po sklepu mogotoev v Parizu odločilo, ali naj naš slovenski Korotan še nadalje ostane pod nemškim jarmom, ali pa mu naj po tisočletnem suženjstvu zašije solnce svobode.
Na dan glasovanja se je zarana zjutraj vršila po vseh župnih cerkvah služba božja, katere so se u-fleležili Slovenci.in Slovenka v obilnem številu. Na vse zgodaj je prihajalo ljudstvo kar trumoma na volišča. Na vozovih in v celih procesijah so prihajali ©d vseh strani. Vse glasovalno ozemlje je bilo tako-rtkoč nastlano z raznimi lepaki in letaki. Nemcem se mora priznati, da so glede narodne požrtvovalnosti
ta. Za glasove so ponujali in dajali po 50.000 in še več jugoslovanskih kron. Na glasovalno ozemlje so spravili cela skladišča sladkorja, usnja, riža, tobaka, podplatov, soli in moke. Vse to blago so oddajali
Korošca. Za poučna predavanj» in za podrobno agi-tacijsko delo se je pa zgodilo bore malo."
Kakor že omenjeno, /še sicer ni znan konečni izid koroškega glasovanja, toda sodeč po neugodnih prročilih, katera prihajajo iz Koroške, smemo sklepati, da smo na Koroškem propadli. Ker so se pa vršila brezprimerna nasilstva in sleparstva v našo Škodo, se smatra to glasovanje za ničevo. Naša vlada naj cono A vojaško zasede in naj se vrši zopetno gla-ranje, ki pa naj bo tako, da bo pristop volksverovcem in nemškim agitatorjem-nasilnežem prepovedan na glasovalno ozemlje in izid glasovanja bo celo druga-
ali brezplačno, ali pa po slepi ceni. Kjer pa ni zaleglo podkupovanje z denarjem in z drugimi življen- Cen- Upamo, da se bo naša vlada ojunačila in stOi t skimi potrebščinami, tam so si pa pomagali z nasilst- j energične tozadevne korake! vi in z grožnjami. Slovencem so grozili, da jim bodo
i -
v trenotku, ko bodo šli na volišča, zažgali domove , odgnali živino in jih pretepli in pobijali na tla.
Nemci so spravili na volišče vse, kar leze in gre. Bolnike so prinesli v avtomobilih, na vozovih in na nosilnicah, pri čemer so zloglasni „volksverovci" skrbeli, da je prišel vsak nemški volilec pravočasno na volišče. Kdor ja bil priča tem nemškim agitacijam
Dopisi.
nedosegljivi, v nasilstvu in v podkupovanju glasov j in nasilnostim, je moral priti do prepričanja, da bi pravi mojstri. Zbrali so po vsej Avstriji in še celo v . se morali zgoditi pravi čudeži, ako bi Slovenci zma-Ncmčiji na milijone in podkupovali na vse mogoče na- ? gali. Udeležba je bila t;Lko velikanska, kakor menda Sine naše ljudi. Agitacija Nemcev je bila tako silna f Še pri nobenih volitvah. Povprečno je glasovalo 90—
Kamnica pri Mariboru.. Že dalje časa zanima narodne Kamničane gostilna pri Kmečki posojilnici", kjer se lahko razgraja in zabavlja čez Slovence. Pa saj ni čuda, ker nje nov t c ^podar Pilih, sam pristen Nemec, odkrito priznava nasproti svojim gostom, da on ne rabi gostov ter se mu sploh ni potreba pečali z gostilno; on ima tako svoj lastni „provizijon", seveda barve rudeče. Upamo, da lastnik gostilne, g* gerent Hitor, ne bo trpel, da bi tak človek okužal ! njegovo narodnost, ampak da bo vzel brezovko ter
in dobro organizirana, da je pač ni primere na sve- i 9£ % volilnih upravičencev, ponekod celo do 100 in še { pometel nemške smeti čoz prag.

U«rMj[a Sv. Kangota. Svečinski zagrizenec g. Paskolo, rodom poleutar, zaklet nasprotnik vsega, k;«- dial po slovensko, bi rad pastal volilec, dasiravno n ma prav nobene zmožnosti in ne pravice za to.. — i red nekaj dnevi je prišel kričat nad našim geren -U>xn g. Volavšekom radi volilnega imenika. V naši občini nima ta Lah prav nič iskati. Čudimo se, da ga It gerent ni nagnal, kakor se spodobi za take vsiljive pritepence. Saj on nima v naši občini prav nič o-praviti Ali vam je znano, g. urednik, da hodijo ne-k- „rodoljubni" gospodje od mariborske sodnije k g. Paskolu sklepat pobratimstvo ? To morajo biti zares lepi aarodnjaki! ?! Vsak otrok ttči ▼ «aSih I r?; ■s.% Paskolom kot za človekom, ki celo svoje življenje, odkar je tukaj, smrtno sovraži slovenstvo.
Si. Peter niže Maribora. Čudno se nam zdi, da s« šentpeterski godci spreminjate kakor luna. Pred nekaj tedni ste se jezili, ker na Malo Gospojnico na Gori niste smeli pri sv. maši gosti. Tako goreči ste bili za sveto stvar. Naenkrat pa se je zgodil z vašo torečnostjo velik 'preobrat: 19. septembra ste že markirali ali boije rečeno z nekim grušovskim kmetom se peljali oa tabor protiverske in proticerkvene Samo -bčojne na Pesnici. 3. oktobra pa ste igrali na taboru Samostojno pri Sv. Lenartu. Ali ste tudi vi med tistimi, ki bi za polič vina ali frakelj žganja prodali tudi dušo? Dozdaj so Sentpeterčani bili vedno odločni pristaši Kmetske zveze. Ali nam boste zdaj vi godci sramoto delali? Potem vas pa tudi mi Sentpeterčani nočemo nič več poznati! Hodite le k samostojnežem , na njihove plese! Mi godcev, ki se prodajajo samostojnežem, ne maramo in bomo naše gostije prav lahko opravili brez njih!
Sv. Jakob v Slov. gor. Zadnii „Kmetijski list" si j» spet privoščil našega zaslužnega g. kaplana. Ne bomo zagovarjali našega g. kaplana, ker „ose se lotijo le dobrega soda." Največji zaslepljenec je pa že itak moral spreviditi, da je „Kmetijski list" brezvcr -s ki list, ki blati vse kar je cerkvenega. Res se nam Čudno zdi, da je v zadnji številki toliko hvalil g. Pe-kiarja. Mislimo, da se bo g. Peklar „Kmetijskemu listu" zahvalil za njegove poklorie. ker ne verjamemo aa bi se g. Peklar dal hvaliti z osebo g. Dolajš, kakor je bilo razvidno iz predzadnjega dopisa. V obče pa je hvala v „Kmetijskem listu" že res sumljiva. Dopisnik nadalje hvali g. Mermolja, da plačuje ¡a -1'olke kilogram že po 1 krono. Privoščimo g. Mermolji da bi mu res vsi samostojneži prodali jabolke 1 kg po kroni, če so res tako zaslepljeni, mi pa predajamo drugim kupcem že 1 kg po 3.40 K. Dopisnik o-menja tudi nekega Cizerla; ta gospod je bjU pa pri nas takrat, ko je imel Schnuderl zadi hlače na knof. Toraj vsi, ki pošteno mislite in vam je za blagor naših otrok, se združimo v najboljši in najmočnejši Kmetski zvezi in dajmo brezverskim samostojnežem pri volitvi zasluženi odgovor.
St. Jakob v Slov. gor. G. Dolajš Ludvik, največji samostojnež pri Sv. Jakobu v Slov. gor., je deli) zadnjo nedeljo neke listeke — pomislite záltonj!!.^ To je menda edina reč, ki jo je on delil zastd^ij. Da ne more biti na tistih listekih nič pametnega, smo si tako' mislili, ker jih je delil Ludvik Dolajš. Norosti, ki jih tam piše neki Urek, spozna vsak otrok, ki ve, da dela:o postave vsi ministri skupaj, ne samo slovenski in onih srbskih, katerim je hodil Urek se poklanjat v Beograd, je veliko več, zato ne mprejo postavam biti krivi slovenski ministri. Zastonj šunta g. drek ljudi, ker danes se živahno razvija trgovina s sadjem in vinom, k čemur pa seveda Samostojna ni nič pripomogla. Ta Urek mora biti presneto omejen človek, ker si misli, da naše ljudstvo ne bo spoznalo šuntarij. Sicer pa častitamo Samoštojni na možeh , kakor je naš Ludvik Dolajš, kdor ga pozna; Ve takoj, kakšni ljudje se zbirajo v Samostojni. Za našo Kmetske zvezo je pa to najboljša agitacija, da je Dolajš Ludvik njen' nasprotnik. Po samostojno pamet k Sv Lenartu so si hodili Dolajš Ludvik, dva mlada Santla in — čudimo se — g. Senčič. Dobro, so vsaj videli, da Samostojna nima pristašev.
Sv. Jakob v Slov. gor. „Pri nas straši". Namreč samostojnežem se prikazujejo razne ponočne prL kazni. G. kaplan bo župnik, Ketiš župan, samostojne-že pa bo srečala pamet.
Sv. Bolfenk v Slov. gor. Dognalo se je, da piše Ludovik Vajdič, uslužbenec v papirni trgovini g. Vilko Weixl v Mariboru, v imenu Bišancev neresnične in sramotilne članke v mariborske liberalne liste. Mi bišečki kmetje odločno ugovarjamo, da bi ta 201etni fantič, ki ga je žal rodila bišečka mati, ki se pa, odkar je zapustil ljudsko šolo, potika po vsem svefu, nastopal pred svetom v našem imenu ip nas imenoval samostojneže. Mi smo bili, smo in bodemo k vesli pristaši svoje odlične Kmetske zveze.
Središče. Z ozirom na naš dopis iz Središča .Slov. Gosp." štev. 38, zadevajoč stanje tamkajšnjega šolskega vrta, smo dobili od šolskega vodstva v Središču pojasnilo, iz katerega povzamemo te-le glavne točke. Vzrok, zakaj šolska drevesnica ni več u -zorna, Je ta, ker se je med vojno tudi v Središču kot po vseh drugih krajih stare Avstrije morala drevesnica vsled oblastvene odredbe opustiti in prostor porabiti za gojitev sočivja. Kar namah sedaj ni mogo -6e, spraviti drevesnice v prejšnje uvozorno stanje . Lotos se je v tem oziru storil prvi korak: šolski vrt tea majhen oddelek divjakov in jabolčnih cepljencev, in prihodnje leto se bo delo na to stran nadaljevalo. Šolski vrt ni „zapuščen", zakaj zemlja v njem ne leži kot jpaha ali neobdelana, marveč so vsi oddelki zasajeni deloma z zelenjavo, deloma s poljščino. Neznaten je v šolskem vrtu le oddelek za gojitev sadnega drevja. Precejšen del šolskega vrta se je vsled «¿lepa krajevnega šolskega sveta prepustil šolskemu
SL9TSMSK1 ®*SPO»AE.	__
i slugi za pridelovanje zelenjave kot priboljšek k nje- j govi plači. Sadjarstvo se na šoli — v kolikor dopuš- j j < ijo razmere — marljivo goji: dečki so se z dobrim j • uspehom vežbali na šolskem vrtu v raznih sadjars- ! J kih delih, zlasti pa v cepljenju, spomladi so v raznih ? sadonosnikih pravilno in-samostojno snažili sadna j. j drevesa in šolski vrtnar je hodil s fanti višjega raz- ' : ,-eda celo na dom cepit sadna drevesa.
Sv. Barbara v Halozah. Prv Sv. Elizabeti v \ Pohorju župnije Sv. Barbara v Halozah smo j obhajali veselo, sedaj tako redko slovesnost. Lična \ cerkev je dobila nov harmonij: in nov bronast zvon, ; \ ki tehta 91% kg in stane 12.600 K Zvon je vlit v Lju- j ljani. Ta lepi dan ostane vsem mnogobrojnim fitdeie- j ; /encern v najlepšem spominu.
Pernice nad Muto. V nedeljo, dne 31. oktobra, ; se obhaja spomin cerkvenih zaščitnikov sv. Simona j l ¡a Jude z dvojnim sv. opravilom. Po drugem sv. o- j pravilu se vrši v šoli občni zbor tukajšnje kmetijske ' | podružnice in volitve odposlanca za glavni občni zbor j v Ljubljani.
Sv. Praačištk v Gornji Savinjski dolini. Tu - j \ «vaj je Samostojna, ali bolje rečeno liberalna stranka | ¡¡a nedeljo, dne 3. oktobra, sklicala shod, ki se pa i sled odločnosti naših pristašev ni mogel vršiti. Sa - l
14. oktobra
tirali in poslali sliko njegovi ženi, ga gatovo ne bi poznala. Kako se je „tovariš" Urek proti pravilom dal izvoliti za podružničnega načelnika in v kako vročih besedah se je že zahvalil, da so [ ga vendar enkrat spravili na stolček in kako je moral za sedaj Š8 reterirati, ne 8snem pisati, ker \ Urek ne mara nobenih časti in deluje »esebično. j £ar je pa resnice na ponajanih 200 K, o kate-I fih trobi Kmetijski list v 37. št, vzame resnicoljubni in značajni Vogrinc na svojo tanko vest. ! £do bi jih le plačal? Najbrž Ekonom. Da biku-I povali glasove, ni naša navada, ampak vaša. Saj se še dobro spominjamo, kakšno vlogo j s igralo i pri nas „samostojno" kornznoi prepričanje. — i Si še dolgo, kar sie se babali: vse je z nami v ' piiečki župniji, samo dve osebi ne. Sedaj, ko je s lastopila taka opozicija K Z. boste morali po-j oraviti, ker nočete lagati. Dobro vemo kako hudo vas boli, da vas ljudje čedalje bolj spozaa-?ajo in vam obračajo hrbet, celo ta. kjer ja vrelec Samostojne, pa vam ne moremo pomagati. ? mostojnežev se je polastil tak strah, da so se takoj i Globoko pri Brežicah. Grozen krik in vik so j ( dpeljali, odkoder so prišli, ko se jim je povedalo, da ! dvignili samostojneži vsled „enoglasne" zmage o pri-? -so tukaj za nje tla prevroča, ker tukaj je večina na- j hki volitve delegatov podružnice Kmetijske družbe. V j Sega ljudstva pri Kmetski zvezi. Prav razveseljivo je i „Kmetijskem listu" se zrcali vsa dostojnost in slika f bilo slišati, ko jih je eden naših zaupnikov povabil I giobočkih samostojnežev. V tem svojem lističu so na-[ na shod, ki se bo tukaj vršfcl v nedeljo, dne 10. t. m. | 'cnpičili toliko gorostasnih laži, da so se gotovo Ure-Posebno se je hotel repenčiti neki Zidarn, po domače j !<u samemu, kolovodji in generalu Samostojne, jezili iiak, iz Smartnega, ki je tudi na zadnjem shodu tako • lasje na glavi, ko je to pisal iti čital. Resnici na lju-imenitn« pogorel, zato je poskusil tukaj svojo srečo, ! bo pribijemo. da se je cela predigra za volitev vrši-i mu pa tudi to pot ni uspela. Ksaverijančani mu j la za „samostojnimi" kulisami. G. Urek in vsa njego-paž prijateljski svetujemo, da svojo politiko ozna - { ^a samostojna garda, zlasti občinski tajnik Lesinšek ;.uje par svojim privržencem, katere je pripeljal > in Kene, so napeli vse svoje že tako izčrpane moči, s sabo. Tukajšnji samostojnež in veleliberalec Irma- ( da bi uveljavili svoje nečedne naklepe. Natolcevanje, nov Tata so pa po nesrečnem shodu nekaterim ose - j zavijanje in terorizem, same lepe samostojne čedno -bam svetovali, da se naj dajo v tretji red zapisati. (■ sti, vse jim je prišlo prav. Da navedemo samo eden
\ smČaj. Ko je prispel g. Vogrinc na volilni prostor , \ sla ga takoj pred vratmi nahrulila Kene in Lesinšek kot samostojna policaja' in ga tako dolgo obsipavala
t otem pa še uaj kdo reče. da niso naši samostojneži * in liberalci pobožni.
Šmartno na Paki. Ce naš občinski tajnik ni u-\ smiljen, potem pač nihče na svetu. Pritepe se cigan-i ska svojat v občino in oblastni g. tajnik kar na svoji o roko dovoli tej družbi, da sme ostati osem dni» v { občini. Vsak pameten človek se brani ljudi take vrste. J | naš vsemogočni g. tajnik pa jih še zadržuje, da bodo i \ !ažjo kradli in škodo delali občanom. Za vsako ško - \ vlo ■ govorni kaj pokradejo.
Šmartno na Paki. Naš občinski tajnik izvrstno varuje uradno tajnost. Vsebino dopisov in odlokov, ki zadevajo samo občinski urad ali posamezne osebe in torej javnost prav nič ne briga, vedo njegovi prijate-bi in sosedi cele tedne prej. Ifakor prizadete osebe . G. župan! Pridite vendar večkrat gori iz Griž in poučite svojega liberalnega tajnika, katerega ste tako samooblastno si izvolili, ne da bi vprašali nas druge občinske može. čeravno ga plačuje cela občina in ne samo vi, g. župan, da je kot občinski tajnik dolžan molčati c vsebini strogo uradnih dopisov in odlokov, ki ni.so za javnost. Ce pa tega ne zmore, naj pa kar občinske tajništvo odloži, se bo že gotovo našel drr-gi, ki bo imel več srca za ljudstvo in mu bode bolj po volji F'
Sv. Miklavž nad Laškim. Poročali ste prod kratkim o treh župnijah trdnjavah naše stranke. Pa iudi naša župnija spada v vrsto takih trdnjav naše stranke, kjer nasprotnikov no poznamo, čeprav smo v bližini železnice in tovarn. Ljudstvo je zvesto za -stavi naše krščanske stranke.
S^dkagtua, Samostojneža J. Hudoiin in J. Orač sta si najela zaradi dogodkpv dne 22. jan. 1920 v Habjanori dvorani pri šmarski sodniji odvetnika Dr. Zabukovšeka in bi bila rada, da bi plačal g. kaplan. Okrožno sodišče v Celja je
t s samostojno dušno hrano, da je pri zborovanju mo-: r al dati pismeno izjavo, da z današnjim dnem odsto-i [>i od Kmetske zveze ter pristopi lc Samostojni, he o-ziraje se na to. da je dal g. kaplanu dvakrat častno '»esedo, da je bil pri Kmetski zvezi in da ji ostane i naprej zvest pristaš. Častitamo g. Ureku in vsem glo-, ki jo bodo cigani napravili v naši občini, ste od- | !>očkim samostojnežem, da imajo v svoji sredi tako vorni vi, g. tajnik, in nad vas bomo prišli, če nam ; značajnega moža, kakor je g. Vogrinc in celo za de-
; legata. To se reče biti samostojnež. Za svoje nemo-žato in izdajalsko delo je dobil g. Vogrinc^ največ gla-i sov kot diplomo, seveda s pomočjo vseh liberalcev'in komunistov, ki jih je pobasal g. Urek v svojo samo-S .SiOjn« malho. Sicer se je g. Urek že par dni poprej
hvalil, da mu je \ogrinc rekel, da je kaplana nala ; gal. Jako lepo! Dična Samostojna! Kakor sledi iz ' „Kmetijskega lista", naslednika ranjkega ptujskega . .Štajerca", ima g. Urek v Globokem cel kinemato -t>raf, ko je videl pri belem dnevu goreti kresove, nabasane možnarje, bakljade in bogzna kakšne pošasti še, ki so mu prizadjaie toliko nepotrebnega sfrahu . ; Res je, kar povdarja v „Kmetijskem listu" neki navzoči član, da ima laž kratke noge, toda prvo je treba ' očistiti svoj prag, potem šele druge!
Srornlje. Tukaj se je ustanovilo katoliško izobraževalno društvo. Kmetje in delavci, zlasti pa fan-i tje in dekleta, pristopite v obilnem številu k temu za s \ as koristnemu društvu!
Knlztvnost.
i	„AJiao mi Sokoli" ... je naslov brošuri, ki
j prav v poljudni in' z dokazi podpreti besedi slika So-| kola kot našo mladež zastrupljajoio organizacijo. Bro i šuro priporočamo vsem orlovskim organizacijam, da bodo imele tudi duševno orožje zoper sokolske napade \ pri rokah. Zelo podučljiva je knjižica tudi za naše ... ,	. ,	v ,	.i starše, ki lahko iz te brošure uvidijo, kam rabredo
pa razsodilo d«e 10. sept., da naj sezeta v s«, oje < otrok ako je pri 8okolu. Brošuro jo založila Katoliš-
žepe, če že Hočeta prispevati v prazno blagajno ' l-a liga v Ljubljani.
Palltičal kateri»««, stane 6 K, za drn«va K 4.50. Naroča seu Tajništvo SLS v Ljubljani, Jugo-f slovanska tiskarna. Knjižica podaja najpotrebnejše . kar mora vsak državljan vedeti o politiki: o glavnih
hvaležiismu zagovorniku.
Gi«b*ko pri B elicafe. V kakšni nevarnosti je bile ob priliki občnega zbora kmetijske podruž niči pri volitvi delegatov „domovje posavskih samostojnih prvoboriteljev", četudi so jim ko- l ministi pomagali — demokrat Umek, papirni trgovec iz Brežic, nečlan, menda le ni bil za to povabljen, čeravno silno rad pOBuja v trgovini Kmetijski iist priča dopis v Kmetijskem listu * št. 36. Odkar so naši Samostojni zvedeli, da se K. Z. udeleži volitev, so bili v takih strahih, da so še ob 11, ali 12. uri sanjali o naših agita-i torjih, „navzoč«! član" dopisnik pa laže tako ) j debelo, da še sam tega ne verjame sedaj, ko si je od strahu nekoliko oddahnil. V tej nevarno-f: sti je celo najzanimivejše pozabil. Pozabil je poročati, kako je „tovariš" Lesinšek hotel zabra- j niti, da ne bi prišel „imenik" podružničnih čla-' nev v roke „zvezarjem". To je seveda njegeva tajnost. Ker je pri njih le „samostojno" mišljenje Merodajne, ga je sram poročati, kako so ; Vogriac Vinka i% Bojsnega prisilili, prav kakor judje Simona iz Cirene, da je moral dati že med občnim zborom v predsobi pismeno izjavo, da izatepi iz Kmetske zveze. Krko rad je podpisal, jc pričal njogov preptoi obrAz. Ko bi ga fotogra-t ; ■ ..
strankah v naši državi, o valutnem,(denarnem) vprašanju, o vzrokih vojske. V uvodu prinaša glavae nauke o folitiki. o ustavi, o gospodarskih r»7!merah v Jugoslaviji, o važnosti politične naobrazbe.
Priredit**.
Sv. J e 'd er t nad Laškem, Citahiioa pri Sv. Jederti nad Laškem priredi v nedeljo 24. vinotoka gledališko predstavo „Večna mladost" in burko ..Zdaj gre sem, zdaj pa tja". Začetek takoj po večer-' nicahv K obilni udeležbi vabi odbor.
Laško. Izobraževalno društvo v Laškem ima v nedeljo dne 24. oktobra svoj redni občni zbor.
Anton Pevo.
K živiMPiitki tnkiti.
TIT.
Pri enketi je nekdo sprožil misel, da je kmetom. treba dati zagotovila, da se bodo plemenski biki vsi-kdar dražje plačevali, kakor ostala živina, — tedaj bo vsakdo rad vzrejal bike. Referent je temu predlogu ugovarjal, da takega zagotovila ni mogoče dati iz različnih vzrokov. Glavni vzrok bi pač bil, da bi i-meli v takem prineru preveč bikov, čim bi jih ne mogli oddajati na debelo na Balkan ali drugam manj
-


14. •ktdhrs
SLOVENSKI «®»F»»Aft.
Rt*w« 7
*»remet*&im tujcem, sreča, kakoršno so uživali nek -¿aj Švicarji, jaz sem pri tem razgovoru omenil danski nafiin nakupovanja in vzdrževanja bikov (z ozi -rom na državni prispevek v te svrhe), ki je tudi za «as uvažanja vreden in katerega naj zato razmotri-ra i SirSa javnost: je sicer za nas nekaj novega in vsak« novost se v prvem trenutku neopaženo spre -gleda ali pa silno pobija ter šele čez leta pobere v smeteh in tedaj silno hvali.
Danei — največkrat živinorejska društva — icupujejo in plačujejo bika z dvojno ceno: ena se plača takoj na roko, druga šele čez tri leta in le pogojno. Imam pred seboj poročilo skupnega vodstva — po naše: Zveze — živinorejskih in kontrolnih društev v okraju Kolding za leto 1903-04, ki izkazuje 43 društvenih bikov. Takojšna (kontant) cena za posamezne bike je znašala: najnižja danskih K 200 in najvišja 2000 K. Pogojna cena pa je znašala: najnižja danskih K 75 in najvišja K 200. Računši obe ceni skupaj je najcenejši bik po tem poročilu stal danskih 300 K in najdražji 4000 K; vsi so danske do-mačfc reje in pasme. Odkod taka ralika v cenah in ¿akaj dvojne cene?
JTakoj je plačati bikovo zunanjost in starost in koristne lastnosti (n. pr.: visoka mlečnost, jaščnost, Ud.), rodovine, oziroma njegovo namišljeno plemensko \ rednost; pogojno pa se bo plačala njegova prava ali resnična plemenska vrednost, oziroma njegova indi -vidualna potenca (spolna zmožnost poedinca) pri po -dedovanja, čim se prepričamo o njej na njegovih potomcih. Tako postopanje je znak poštene trgovihe , k er prodajalec noče oslepariti kupca in kupec ne o-škodovati prodajalca; če bo bik kot plemenjak veliko vreden, mi ga plačaš drago; če se bo izkazal kakor slab plemenjak z ozirom na prenašanje svojih koristnih lastnosti na' potomstvo, mi ga plačaš, kolikor bi za njega mi dal mesar Cim bolj stara ali po krvi zenacena je bikova rodovina in v čim večji meri so koristne lastnosti v njej izpopolnjene in utrjene, tem tiražj« se more plačati bika takoj in za tem višjo pogojno ceno se moremo pogoditi, ker je upanje, da bo tak bik lastnosti svoje rodovine v tem večji meri in s toliko večjo gotovostjo prenašal na potomstvo. Pri mladih rodovinah je gotovost prenašanja lastnosti man'Ša, ako se bik slučajno ne odlikuje z izredno individualno potenco (spolna zmožnost poedinca). Po gornjem poročilu je znašala takojšna cena bika štev. 15 danskih K 200 in pogojna, še ne plačana, 400 K, ker je prodajalec stavil vso nado na individualno potenco in ne na starost (krvno zenačenost) bikove rodovine.
Način nakupovanja in oddaje bikov po Kmetijski družbi ali kaki drugi podobni korporaciji (druž -bi) ja — po mojem naziranju — prav umesten, če ne naravnost škodljiv: prodajalcu se odvzame vsak ri-ziko in istega nalaga kupcu, oziroma odvzame tudi slednjemu s tem, da se mu da bika za polovično ali dvotretjinsko ceno, — zunanje pa napravlja utis, kot da so nakupovalni organi oblagodarjeni z nadčloveško nadarjenostjo v presojanju plemenske vrednosti bikov, ali pa da smatrajo tudi plemenske bike /a nekako tvorniško blago, kot- umetna gnojila ali poljedelske stroje. Ce se goji le glupi formalizem (zunanjost) in sodi vso bikovo plemensko vrednost po njegovi zu-nanj' lepoti, je tak način preskrbe bikov še kolikor -toliko opravičljiv, — nikdar pa, če se zavedamo, da predstavlja misel plemensko vrednosti nekak naraven •umotvor, uganko, ki je ni mogoče povsem jasno kv .razložiti. Najbolj pravilno in resnično bi mogel .oa-ni;o centralnega nakupa (p.- ptiravanje, da se mora nakup osredotočiti) plemenskih bikov opravičiti takole: z državnim denarjem je lahko gospodariti in nakupovati; če bi šlo iz mojega žepa, bi st desetkrat premislil kupiti bika na slepo srečo ali kakor je kdo sam pripoznal „kot mačka v žaklu."
Oddaja bikov za polovično ceno posestnikom po dežeh vodi k demoralizaciji; bikorejec zasluži v takem primeru največ, če žival čimprej mesarju proda in največji zaslužek je vendar cilj vsakega gospodarstva, proti kateremu se tudi glede plemenskih bikov ne smemo zoperstavljati. Plemenske živali, domače ali uvožene, smemo oddajati po znižani ceni le ple -menskim središčem, s katerimi ima država večletno m jasno pogodbo, izjemoma tudi živinorejskim društvom, nikdar pa posameznikom. Z biki za polovično cenc je najbolj oškodovan razumen živinorejec, ki si je zredil morebiti prav posebno dobrega bika doma, iri ga hoče zato obdržati kot plemenjaica za domačo vas; ta ne dobi nobene odškodnin« iz tozadevnih državnih prispevkov: zanikeren živinorejec pa, ki si ne zna zrediti nobenega dobrega bika doma, on dobi zato bika za polovično ceno, da ga čimprej zopet u-niči in pri prodaji mesarju dobro zasluži. Bikorejce bi se smelo podpirati kvečjemu s tem, da se jim nakaže vsako leto primerno svoto, nekako polovico letnih vzdrževalnih stroškov za enega bika; druga polovica pa se pokriva s skočnmami in z vrednostjo dela, ki ga opravlja bik; tedaj ne bodo imeli nikake koristi oi tega, ča prodajo bika že zgodaj mesarju . Kot pravilo za bodočnost naj bi veljalo: državni prispevek k vzdrževalnimi stroški za bika se nakaže le društvom ali zadrugam za vsakega premovanega bika, nikdar pa posameznikom: za zadostno število na-\adnih (nepremovanih) skakačev morajo skrbeti občine, premovane pa naj pokupijo živinorejska društ-•ta. katere je osnovati v vsaki večji občini.
Ce bi bili uvozniki bikov iz državnih sredstev pri njih oddaji za polovično ceno delali v minulih desetletjih z zadrugami ali društvi in ne s posamezniki, bi se bilo križanje s tujimi pasmami ali boljše obneslo, ali pa že zdavnej opustilo.
OREHE - FiZOL
kupuje p« dittvni ceni tvrika
tflako timtek, Maribsr,
Kwlktl tri «. 87S
S*ke geta
mw, kwaa» ter »m drag« ¿«teku pi-faüfe» k »jaja 4f*»rUa
s Simoni
Sfvtr k Ka*#-,
M«Ut«U. 848
j liirikii aprnÉm
•	Šttvft», iz MMÍ4*|» k ¡ms»
Ima ▼ Mi«fi. Juto» Bokiotak, iz- , ceMMtia^f» btag» ▼ | Ometa. ó »tet. m isialMt}» ia | o- | rifctg». Cerne od iM kron naprej. ; n	830	;;
i j^MJÜñ"!
teto fanti pest redil-Kastin. O» poaassj-, ha i« uys»aM(«j«
dvribrat Dirtetikal je dek& Mgrtye
MdMMTtk T LI « j MM ,
r Pansa, t ia m Tbott	¡»»alije M Mita,
h* ga eMNt jr»»»k km se ia ga MfM r*Mf* I »V««« |>M»a iadetw|e M I bmmt ali veta. Abe m p*i Tm ' lit »»lili ia We-»e doki, pótese fa miiCh pe yiM. I savejev Maetia« N M ye*twtai preti» mi ita. Mil
t» l)«Mi gwje, tataj, arkeéiee. Ufe« koVusi,	Pri Mrki
mM fif]f. 9o Ittétk ^t K IS*). f.itlMM flMMM,
Ljakljaaa. t 5i Zraven rotor ta.
SIllÉM,
feag^ mko msoiiao po M^B&ik
CHÉ,
CAWL SHtA, P0U&UÍE.
jLavtiifci gexiw ptztrl
Kiot deti »rak geedm, Umi« fssróaíi, p»od«t! pe»oao«ga 5»« «rffroe, oig aaaUvi a st&-redko »»2fcecti gaeda, tossdwM
jsnadfcs aa oprr.ro liste. 60?
wmám mm i
i
M trnaote trti mtm listata ji Mqjsw> mm ««Mta r Vftránt, t Hat«
BiáTEQ 80 doŠlfl
TiDimaMliafaiz
Catee	Kave Bli
■aad«Hsie oa^Mtedo	»te
PMTRM	Sosheas
lairaB	Ke»iak lu
■eM4«	SUvoTke
PlH	Silve
Psratifatk	Krone
fiOKiSM	areée
Bliave Llaoae	T«tf««*H lioplo
Peauraada	«attee
pore uprava.
882
Pi*Afl a sklopilai Siavcr-£ I UUA »e j9r í¡yftlni gtroj
s 6 predali, zareso ga d?«je okeaj slata (eipetka it damrka ura. j
Sloreaika diet 87, prjtliéje, Sí a-	i
ribor.	891	:
ProdjAse^'vv;::1;;: í
I ite, ietrt are ed iel. peitaje pro- ; áa ie xarelje preielit»». Te¿ le iife pri geip. latea Tiáler, trg Lenkerg, p. Podplat.	S»t
Ti«egradv..°iSi-» ¡
■peiarsko peelepje, prtta, etáe-aeiaik, le« w preda. KeUik M., ■tadeaei pri Marikera, laika eeita I.	tiS
Anton Močnik
CEDE, SLAVKI TRG.
mmmmmimmmmmmmwBBa
Fraac Cvilak, Slav. Bistrica
kelilaioa TOika, okrt atedt ia ro-£4eaia, le pripeieta taititi da-keriiiai in eeaj. edjeaaleea ia > vajtetaeji» peitreške, iiTriije ▼ i okraieaik iidelkik reitaae i<eie pi aajriiji eeai. Za lirrstae ka-keveit nei m jamii ter te prl-perefo m klafekotae aakleajeaeit. | 888
! Po j ako nizki ceni \ Slft«fcli# i
dekite Tie »rite lepega, aerega, aioiaefa aafleiktga ia itelijaa-skeft blaga r talegi g. Fraaca j lepil, Ljattaer.	8Si
l Ccnj. «bčinst?*
aljada* aaaaaajaai, da iea etr#-} ril dtlaraiee xa icdeleraaje kU-: kakev ia «lanaiker dmikik ia aietkik. Kariker, Meljtka e. 74. T salegl iaaa redae aere ,Ve-leir-Gantei ia Filz". SprejeMam ■tare t pepravile aa aajaeTeji« •klike.
Se priporoča 8S8	ITA« K Ti 8.
I
mm
Petrslejske kante
dve t zabujer	plačamo po 68 E
posaTnesue pu	¡9 K, Taska želea-
ni&ka postaj,',.	er A Kom., Lja-
bljnnn.	877
Oikrkiik»,
4 delarae atii, kateri iaia veielje do peljedeljitra, iiritoreje in ■Tiaor^je »• iprejaie ket tamo-•tajaejj aa niji peieitro na
Sped. Stejeriken. kot plata bi bila peterico debiika pri iirini pri »riajah pa pe dogoTora V aiii i»» prosto (tacoranje, drra, in porMd nap«]jani vodovod. Slnika bi bila trijaa. Sprejae ee le poštena in delarni druiina. Naslov pove upravniitvo, f59
Služkinja, Ž Z
hišna dela, katera ee pri kabanja tadi razume, ee sprejme t večjo trgovsko hiSo. Dobra pomoč go-spodinji, se plača dobro. Takojšne : ponudbe prosi Miroslsva KoBtsnj-šek v Mozirju. Sar. dol. 862
Viničiirja ^¡m?' močmi rpr^jme grof Babna, Frauen- , hof, Gornja Kungota.	864
Zavicjograjééino
v blftini f»lja »• lítate ra ii-vnten ko»aí m kovanje reiev ia pedkaTanje kenj ia aa «preten koter, «ka ta megeíe t raijo od-twk> drmauo, ki ki kila porakoa xa y») jeia hi rii>e«radska deia na grAjSiiai. Oka dobita prosto ata-aoTanje ea neka) Mmlje zalastni rabo ia ki mela prevuiaati tedi déla ai okcüéaas aa lutní ia£ta Osteli pegoji •»taene. fajataila daje Ivan Mr bardé, edvetnik v C»ljB.	8>S
UCCfflt-íi fcita aprejíte tekej
Praae OviWk, «aditar ia «yetar v »ta», títatrloi.	«87
Družina
molka) «e iSíe ia eao gMpodar-
»t»e. Naatop 1. novembra. Tpral»
se Gosposka oliea 69/11. taro Maribor.	880
Viničarja tü
odvetnik v Mariboru, Sodna alica
14, za vinograd v Bazranja pri Maribora.
Opramik^aT
»tva, živinoreje, rinaritva ia vrt-narttva, »e «prejme pri Kd. Sn^-pau, Prišteva.	868
Kdor «1 i »H nabaviti prittee ia mu
kskik« rti«
«e M kkfeveli podaMi ,ím kale&e tegevta« t vitem A.ate Ker«»j »k ia éraf pri Iv. Barkari
▼	BalMttk.	Ml
Zlata }*m*
■«KHÜ prodam »veje lt oratav ekeefajeta pe«e«tv« a (Hita«, TtletefoviM • sadjem, slstadÜU la a VMmi dragimi, medetae wre-jeaimi trgevakimi ia §e*podar-•Wsai prMtari Kk ioleMflke pedaje Ét. Il¿ v Sle', for. Ker «« ke «a te) teM aale driteve ru-vtta kajaa trgoviaa, ki kla meja ' peeeet date ja «a xa vsakega ped-jeteega VUveaea. Takim kapee, da *e egltri|je eeekao aH pleaaea«. Ivaa Pelak, trgevoe m geetUtar
▼	tt. lija t Slo r. ger.	N4
Malo ptststTf,
oao aro ed Mariken aa vetíW •wá eo proia tekej.	Mi ,
Ceplje»© trt«
aa prodaj ia sieer «ledeta vrste:	'
veliki riile«, eopljea aa Hebriede	:
1«/U; ilaktaiaa (Oatedi), eepljea	i
aa GO be k«li rafol, «epljea aa	^
Bip. portelis. Ka aaktevo taii me-	;
iaae vrste. Preda se tedi veí	I
til té lepo rodeviteo vkoMaiieae	•
imaraiee (lelkittrüger) i« tadi	! vkcreaičeae dirjake Hekritde 16/10, eeta po dogsvora. Frase Zeleike, trsaíóar, Vodel Í9, peita J arria ei pri Ptaja. 881
PíuTiinA dobro okcaajea, A IMHIMU, 69 preia, Kje
Por tland cement
t«č v*.fomov rava« ¿tilo pri
Ivo Ais dr as té
Mari¥«r, Ttiaiki? trg 4. 895
PrtttHa ín ztli MéNi éma in btfa
DALaiATINlKA M2
vinr
m M|« h lawi Muk tu» pri tal-
Mátiiifci iftkfl
Olaral tvff S. PMsbM énia vkw xa slabtkrri«.
„SVARILO"!
Kdor ž»li d«bro blaje pi znani mi kipiti naj pride r
it*9®wm9 p m
tik f«rn» cafhve y CaUju.
V zalogi je r«dno r obilni izberi sledeče: bela ia rnjavo plata», tiakaviaa, hlaiaviaa, Tiakovrstae rata, soško in žoaiko ankao za obleke ia keitise, arajce, asga?icer sukanec iti. Ker iiesm prvovratne trgovske stike mi jo dana možnost, po konkmrenčnih cenah predajati. Priporoča se za obilen ebisk z odličaim spoitorasjem
694	A3«Jz«| O^ofenik.
CavM«	v
émkmlénUm (giniSc) obleko »•rilo
^lililí tofblco zm aUÜIRI!	mtnm kot«re
rasno «alant. blogo t ar vrvi iz orava konoplje
kaiilta najcanaia pri
Jnkobu Lah« Maribor
NAJCENEJE!
kofi
GLAVNI TRG 2.
805
lekarna
v M»riboru.
Slavnemu občinstva uljtidno naznanjam, da sem odprl i«t6
lekarno na Glavnem trgu 20, v Mayerjevi hiši.
Lekarna je moderno urejena in naložena z vsemi zdravili in zdravilskimi potrebščinami.
ffili. pb. Ivin Vidmar,
lekarna „pri sv. Areha".

¿fciii» 8
S T. O v ENSK f G i> S P G D A R
kt->!
i A
Ki 20
sis
stradaj 1
hmmim
' M«piti!
B&tesfell»©?
i&niljfeTlSSlLMil)
vse dotissS, mfH 14 & 22 os, ihm v m
mizki mm mmmm Mm&imm
PINTER&LENARD
mmmm, MMmmmmm c. 32-34
Veletrgovina Btmeoki rsnjež e celo aihgo pizrtz«, «g&ja, twkauine, *okw, fcraž»v!*>e ia 5 »in a v ostaa-
i»3 ter raqpstifijfl iate {>o eoiovito wa8to«i oeni v «T^iii po 500 K »a 1690 K. Blago j® aaeleHreg», *wst»sfo?ga j»" HsifjeiiSregfc ia-wn. Kfti a« irajjt »e sajenj* v®is denar. Pri naroftfta vci zavojev se priSciijo raun* darila.
ia immim
n jjj^SiMt

VABIL® 118
subskripcijo delnic druge
m & e
misiie. • ■
Izredni občni zbor Gospodarske banke v Ljubljani, ki se je vršil dne 9. julija 1920, je sklenil v smisla § 7 pravil na predlog upravnega sveta zvišbo delniške glavnice
od 4 milijonov «• 8 milijonov kroi
s izdajo nadaljnih
10.000 (desettisoč) delnic p
400 kron
nominalne vrednosti. Ob enem je občni zbor pooblastil upravni svet, da določi pogoje oddaje ter kurz novih delnic, katere se imajo vsekako polno v gotovini vplačati,
Na podlagi tega pooblastila je sklenil upravni svet razpisati subskripcijo te druge emisije pod sledečimi pogoji:
1.	Druga emisija obsega 10.000 (desettisoč) delnic s K 400'— nominalne vrednosti.
2.	Dosedanji delničarji imajo pravo prevzeti (optfrati) na dve delnici prve emisije and delnico druge emisije.
3.	Kurz za optirane delnice znaša K 450 —, za neoptirane K 520"—. Poleg tega se mora plačati za vsako delnico znesek K 30"— kot prispevek k emisijskim stroškom.
4.	Subskripcija se vrši pri blagajni Gospodarske banke v Ljubljani, Dunajska cesta 38/1.
5.	Subskripcija se začne 27. septemcra 1920 in traja do vštevši 16. oktobra 1920.
6.	Subskribent mora izkupilo za podpisane delnice in emisijske stroške takoj pri prijavi polno v gotovini vplačati, sicer njegova prijava ne bi prihajala v poštev.
7.	Dosedanji delničarji, ki hočejo pri subskripciji uveljaviti opcijsko pravico za delnice druge emisije, morajo pri prijavi predložiti potrdilo o dodelitvi delnic prve emisije.
8.	Dodelitev delnic po končani subskripciji si pridružuje popolnoma upravni svet Gospodarske banke.
9.	Nove delnice so deležne dividende od 1. januarja 1921, ter so opremljene s kuponom za leto 1921.
10.	Vsakemu subskribentu bo izdala Gospodarska banka potrdiio o številu subskribiranib delnic in o celokupnem vplačanem zneska.
11.	Po dodelitvi delnic se izroče subskribentom proti vrnitvi potrdil o subskribiranih delnicah začasna potrdila o številu dodeljenih delnic. Subskribentom, katerim se sploh niso mogle dodeliti delnice ali pa ne v znesku vplačane vsote ob subskripciji, se vrne 1, novembra 1920, tozadevni znesek, ozir. prebitek.
12.	Znesek, vplačan za dodeljene delnice, bo Gospodarska banka obrestovala od 1. novembra do 31. decembra 1920 po 3'/*.
13.	Delnice se izroče pozneje proti vrnitvi začasnih potrdil o dodeljenih delnieah.
14.	Kolikor znaša izkupilo za novo izdane delnice več kakor njihova nominalna vrednost, pripada v smislu § 7 pravil po odbitku emisijskih stroškov rezervnemu zakladu,
V	LJUBLJANI, dne 14. septembra 1920. «
Upratsti sv«!
Gespodsfi&e fomk® v Lisi£-$ianL
V	smislu § 16 pravil daje na občnem zboru vsakih 5 delnic 1 glas.	762
kolonUatnliii bi asom
I & V. Jarea v Mariboru
j	Gss&oska ulica 28.	878
i PvtrHdi! se bom, da postrežem c«nj. odjemalce
| z najboljšim in cenim blagom, Priporoča se P. EfZiR.

ORGZE
689
Tovmm zn špirit
m DROŽE ».DRUŽBA
¥
m
pHjK.s^ž» «vaj® £s3S«fke«
T»Tii ligSKffSKSSLI
ZNAI
i
d s se v ?f?!elrs®$RS žnaaufakfiirnega blaga
Karal-» Wm sciie«
š Harife»?, ti*s»«ti£s!$a uiica ^clilfi vsakovrstno maBufafeHG blago v
nahniP po isairaiiiSfis cer mh
OTVORITEV
mmmm.
Nfczaanj&m ulj a dno cenj. p. n. občinstvu in Maribora in okolica, da Bim ■ 1. oktobrom zopet otroiii svoja
'¿raovln® z tni8*Mfa§tfag?§fita biaaem«
Opingož le as. n«ja »veječaiao laauo dobro i* recimo trgovsko po-»lovaaje, upam, i» mi kodo moji c«ij. odjemalci tudi še v prihodnje izkiMli s r*jo saspaaje ter se priporočam s odličnim spoštovanjem
jisip SuSterič, - MflRISIR, - Glavni trs št. 17.
sr- IVAH HAJNV MARIBOR
ileksincSmvs cesta 4S, nasesti glavnemu kolodvoru, prip&roia cenjenim posestnikom svojo veliko zalcso samo p&^©vrstnlh
POLJEBELJSKIH STUDIEV
kot: vitle, mlatilnice xs roini pogoa, na vitel, tttae čistil» mline, irijerje ali žitne od blralnlke, elamoreanice, izvritne sadne mHae, gr»«dne ntllae, stiskal»! e, kerome rob kar je večje in tudi znanji«, kakor slika kal«, r^oreaaite, tmiver«»lne pl^ge, gnojaične črpalke iivretae pooinkane brropa»iJnike v velikoati 50 do 160 1, ielecse ketle, bakrene koti« « iganje kuhati in stali 6 tw prevešajoče motorje. Priporočam tndi iavrstne mlečne centri fnge ali «eparatorje. Oafcib.-n Blamoi»*n« soie ter popravila 'igakovrutoih stroje». Postreiba i	točna in solidna. Na pismena vpraiaajn dajem odgovor.
Q$g&f(tfXJi uradnik Frar-i^ Žabci,
fedajatoijt m s&ldkik Kat^tiakonu»
Tlak	m. €Ms6 y M&di»»^