Dragi tovariši pionirji! Tudi mi smo prav taki pionirji, kot ste vi. Prav tako hodimo na sestanke, prav tako pomagamo v naši borbi. Eden od nas nosi že dolgo mitraljez in je z njim iztrebil že mnogo sovraž- nikov. Prav v vsem smo vam enaki, dragi tovariši. Tudi v tem, da radi čitamo, Slovenskega pionirja." Najbrž ste že čitali v tem našem listu mnogo, mnogo o naših bratcih z juga. Tudi Tonček vam v svoji resnični zgodbi mnogo pripoveduje o življenju na bratskem jugu. Prav tako kot mi ste se najbrž tudi vi večkrat izpraševali, kje in kakšni so ti kraji. Mi vam pa sedaj obljubljamo, da vam bomo vse lepo povedali, ko se vrnemo od tam. Vidite, bratci, saj snao vam po- zabili povedati, zakaj vam pravzaprav pišemo. Mi gremo namreč na drugi Kongres jugoslovanske mladine. Ali si kaj mislite, kako lepo bo tam? Pomislite, z vseh koncev naše domovine bodo prišli tovariši in tovarišice, tudi pionirji bodo zraven. In bratje iz Sovjetske Zveze pa od zapadnih zaveznikov nas bodo prišli obiskat. In veste, kaj bo na Kongresu najlepše? To, da bo prišel k nam naš očka! Ali veste, koga mislimo? Seveda, saj ste takoj uganili. Naš dragi tovariš maršal Tito nas bo prišel pozdravit! Pomislite pionirji, videli bomo tovariša Tita! Pa ne bodite žalostni, saj ga boste tudi vi kdaj videli. In tudi jezni ne smete biti, ker ne greste vsi na Kotigres, čeprav bi si tako želeli. Res ste bili vsi prav pridni, toda pot je tako dolga, da nas lahko gre le malo. Bomo pa še v vašem imenu pozdravili vse bratce in dragega tovariša Tita. Vi pa tacaš pridno pomagajte mamicam, da bodo posadile vse njive. Hodite na sestanke in v šole, učite se, pa pridni bodite. Če boste res pridni, boste pa šli na tretji Kongres skoro vsi. Naj- lepše vas pozdravljamo! »Smrt fašizmu — svobodo narodu! Pionirji, ki gremo na drugi Kongres. 1 ILJIN: 7(fod^e Boj s pustinjo v petletkah Sovjetski ljudje se borijo s pustinjo. Pu- stinjo hodejo narediti koristno. Sredi peska so nastale železnice. A na teh železnicah ne prevažajo topov, da bi z njimi zasužnjevali narode, ki žive onstran pustiuje. Po teh že- leznicah prevažajo vlaki delavec, bodo to pustinjo naredili rodovitno. Ti vlaki pre- važajo stroje, ki so potrebni za dtlo v pu- stinji. Ob železnicah naslajajo polja in na- selja. Sredi pustinje, kjer je bil preje le pesek, rastejo že ogromni nasadi bombaža. In iz bombaža so pa dela blago v tovarnah. Tako dobivajo delavci iz Moskve, iz Lenin- grada, iz Kijeva blaga za svoje obleke iz bivše Gladne pustinje, ki je bila preje ne- rodovitna. Sovjetski ljudje pa še naprej premagujejo puščavo. In kot rabi prodirajoča IMeča Ar- mada strelivo, tako rabijo delavci in kmetje za svoje delo v pustinji najpotrebnejše oroZ- Je — vodo. žmi&i i rtbijjftv fofc' ^ na« osveži. Brez nje delo ni mogoče.'.ALi vegte, da je v vsaki zelenjavi, v vsakem sa- dju precej vode? In vodo rabije tudi rastline, da lahko rastejo. Kake nnj zore sladka ja- bolka, kako naj ra&tejo sočne rreSnje, kako naj uspevajo rumene melone, da! In tndi snega pade mnogo. Saj je tudi sneg iz vode. In to vodo moramo spraviti v pustinjo, da jo bo namakala, da nam bo koristila. Pionirji, pridno pomagajte pri obdelavi naših polj! Rešitev križanke „Tank" iz 2. številke 1. Naš roditelj je tovariš Tito. 2. Partizanska prireditev se imenuje mil ing. S. Našo zemljo moramo očistiti okupatorjev. 4. Borimo se /a svobodo slovenskega naroda. Našemu naj dražjemu tovarišu in voditelju pa je ime TITO Junaštva V Pivki na Primorskem je bil petletni pionirček skrit za grmovjem. Ko se mu je približal nemški vojak, ga je hrabri pionir pošteno udaril z metlo po glavi. Nemec, ki ni vedel, kdo ga je udaril se je grozno pre- strašil in pričel bežati. Pionirček se je pa vesel vrnil domov s svoje junaške akcije. Pionirska četa v Semiču v Beli krajini je bila na svojih vsakodnevnih vajah v goz- du na hribu. Pri tem so našli pionirji drago- cene vojaške aparate, ki so jih skrili belo- gardisti. Te aparate so takoj oddali partiza- nom, ki jih že s pridom uporabljajo, a pridnim pionirjtm se zahvaljujejo za prispevek. V Litijftkein okrožju na Štajerskem so postavili pionirji na pripravnem mestu za- sedo s svojimi mitraljezi in puškami. Ko je prišla blizu nemška patrola, je mislila, da so jo napadli partizani. Vsa v strahu jo je ubrala nazaj. Pionirji, ki so bili veseli svoje pionirjev zmage, pa so sklenili, da bodo še večkrat napadli Nemce. Bilo je na Koroškem, Dvanajst letnemu pionirju se je nek večer vrnil domov oče, ki je partizan. Za njegov obisk bo izvedeli Nemci. Oče je še pravočasno odšel, Nemci pa so vzeli majhnega pionirja in ga odgnali za hišo. Nemški oficir milje nastavil revolver na prsi in mu grozil, da ga bo ustrelil če ne prizna, da je bil oče doma. A pionirček se tega ni ustrašil in je vse pogumno zani- kal. Po biezuspešnem izpraševanju so ga Nemci morali izpustili. M 9 Ukinil V Smartnem v Savinjski dolini na Štajer- skem si je deset letna pionirka »talno želela, da bi tudi ona lahko pomagala partizanom. Nekoč je dobila letake, da jih raztrosi. Ob štirih zjutraj se je splazila od doma in šla trosit letake. Tudi nalepila jih je na vseh vidnejših mestih, celo na vrata policijske kasarne. 4 Dve in pol leti star piouir Jule iz Palčja v Pivškem okrožju na Primorskem je nelrje našel žepni koledarček, v katerem je bila sliKa maršala Tita. Ko jo je zagledal, so se mu zaiskrile oči. Poljubil je sliko našega najdražjega tovariša ter vzkliknil: »Zdravo, naš Tito!" Zlogovnica E — Ra — na — ne — S — Sta — di — si — št — Os — ral — b — U — ni — N — jev — Glav — lin — ca —- Ru ab — Koti — jin — Ge — mo — A — vo — ni — ta — dil — O — Do — Fron — O — bo _ v — vi — J — II — na. Sestavi zloge in boš dobil te besede: 1. Naša najlepša mali. 2. Otok v Jadranskem morju, grobišče slovenskih internirancev. 3. Kratica za zvezo Protifašistične mladine Jugoslavije. 4. Višji vojaški čin. 5. Pisatelj knjige „Priroda in ljudje*. 6. Maršal Sovjetske Zveze, ki goni Nemce proti zapadu. 7. Naša politična oblast. 8. Kratica za našo vojsko. 9. Najvišje poveljstvo NOV Slovenije. 10. Naši bratje v Sovjetski Zvezi. 11. Vojaška skupina. 12. Voditelj vseh svobodoljubnih narodov. Če čitaš po vrsti vse začetne črke boš dobil to, na kar se danes mla- dina najbolj pripravlja. NKOJ je kratica za Nacionalni Komitet Osvoboditve Jugoslavije S JOHOJV [vUfio^clafe... Drugače pa pomagamo, kjer le moremo. Treba je snažiti razbite hiie in naša četa ]e stalno na delu. Srečamo partizana, lepo ga pozdravimo 7. dvignjeno pestjo in našim lepim pozdra- vom »Smrt fašizmu!44 Saj vemo, da moraj•> pionirji vsakega partizanu popravili. Tovariš nam pove, da rabijo na komandi mesta nekaj pionirjev, ki bi nesli poŠto v bližnje vasi. Jagode so lepo obrodile. Ia vsa nas;i četa hodi na pravcate pohode proti rijim. Vsak dan jih uabirnrno, da imamo polne posode. Potem pa gremo vsi v partizansko bolnico. Obn^emo ranjene tovarlSe, ki so zelo veseli, ko vidijo kako jih imamo radi. In kako so i.ele srečni in vcscfi takrat, ko jim ponudi- la o sladke iu sončne Po gozdu so razmetali bežeči četniki mnogo muntrije. Požrtvovalni pionirji jo pri- dno pobirajo in jo nosijo na komanda inesta. t; Mladina bo priredila miting. Pionirji se živahno pripravljajo; obveščajo o tein mla- dino v okolici, se uče deklaracije in pes*ii ter se vadijo z lesenimi puškami. Z ozemlja, kjer se zbira sovražnik, ni skoro nobenih vesti. Ne puste na osvobojeno ozem- lje prav nikogar. Samo mladi pastirček nam je prinesel nekaj nevic. Shranili smo naše ledeno orožje, jaz sem imel pravo pištolo, zato sem jo shranil pod obleko. Tudi kapo smo shranili in odšli. Ker so pričeli Nemci z ofenzivo, je pokli- cal Narodne Osvobodilni odbor prebivalstvo naj prekopava ceste. In naši pionirji začno z veseljem rušiti važno pot. Na sestanku naših pionirjev smo skleni- li, da bodo Šli trije opazovat sovražnika. Jaz tn dva tovariša smo bili določeni za to delo. Brez strahu smo korakali po cesti. Ko smo se že približali sovražnikovim peložajem, smo zavili na travnik in se pridružili pastir- jem, ki so gnali čredo s paše domOv. Za gov»ami grme naši f©p©wi Zadnjic so popoldne trije pionirji kopali za hišo majhno gredico, da jo bodo posadili in na njej pridelali kaj za naše partizane. Cele gruče ljudi so hodile po cesti mimo hiše. Tudi stara mamica in sestra Ančka sta prišli domov. Povedali sta, da sta bili na volitvah! Takrat je zagrmelo za hribi. Tudi stara mamica je slišala, čeprav je malo gluha. Pogledala je po nebu in rekla: »Le kje grmi, ko ni nobenih oblakov?" Ančka pa se je oglasila: wTo je najbrž Rdeča Armada, ki preganja Nemce! Saj smo na sestanku slišali, da ni več tako daleč!" Pa je rekel Joško, ki je zelo priden pionir: „Mamica veste, ta nevihta je res precej huda. Naši zavezn iki najbrž spet mečejo bombe na Zagreb ali pa kam drugam!* Marjanček pa je poučil sestrico, ki je že osemnajst let stara in je bila na volitvah, pa se na orožje le nič ne razume: »Veš, Anica, topov Rdeče Armade pa zdaj še ne moremo slišati. Kmalu jih pa bomo. Saj nam je očka Stalin po radiu povedal, da so naši bratje Rusi že prišli obiskat češkoslovaške pionirje, ki že šest let stradajo pod nemško oblastjo in ki ne smejo govoriti po češko, kot so jih učile njihove mamice. Pa tudi v Romu- niji je že Rdeča Armada in prihaja vedno bližje. Jutri bomo že mogoče slišali njene topove!" Pa se oglasi še Tonček, ki je najmlajši: „No, če ne jutri, pa pojutriš- njem. Tako je bolj prav, jutri še mi nimamo časa. Saj še ta naša njivica ni prekopana!" Vladimir Nazor: Tovariš Tito Kar bilo je pod pepelom v naših srcih plaho skrifo, v kres mogočen je raznefil naš tovariš Tito, Tifo, Speljal razne je potoke v eno strugo zmagovito, in ustvaril silno reko naš tovariš Tito, Tifo. Presejal je našo moko skoz rešeto in skoz sito, kruha novega nam mesi naš tovariš Tito, ' *X Tifo. (Prevedel Mile Klopcič.) " kh 3 8 //