Let Not The Light Of Freedom Be Extinguished! American Home newspaper 100 Years °f Service UL Amerk lzsz-tozzz VA NOtoNITHv ■Ameriška dom SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER and Nationwide, over 200.000 Americanslovenians VOL. 100 - No. 35 ;(U'SPS 024100) AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER 10, 1998 ISSN Number 0164-68X 60C in ‘j- 50 Thousand attend Baraga Saturday activities The Slovenian commu-"■ty of Cleveland took center during Labor Day "eekend and hosted the l"0st magnificent Bishop aga weekend in 50-year ‘’’nals of the organization. The last time Cleveland ^sted the Bishop Baraga Association’s Annual feting and related festivi-f88 was in 1979. People Vere bom, graduated from school and began col-e8e since the last celebra-l0n here. For sure, the peo-^ °f Cleveland were ready, lllng and anxious to put expertise to work to Income Baraga visitors. . d they were successful - an overwhelming way. Reside the annual meet-the secondary object of °stiug the “Baraga Days” felt was to introduce ®venian missionary and f°. , rican frontier hero Fre- lV0 k: an- C °ara8a to those who ■ e not familiar with his ife. ■ And ia that respect, the gening was overwhelm-successful. Every milV, every talk, from JT activity was centered .e|y on Baraga. By Sunday Jn'ng, a large number of e said they were simply j^ed by all the good that Ja§a had done in his life, M f^ey never knew it. ve,° >n that respect, the end was successful f-vgn the National Air ia which was taking ‘n the vicinity, didn’t i)er things. The Air c Planes flew mostly ^ the lakefront or out Hchthe lake, not giving us -i$e interference, noise-V on Sunday, the Oi,K^ral seemed to be hdPro0f. ^ e Baraga activities be- !«Ua ^:30 Slovenian Mass \r^ted in St. Vitus \ ' The front of the out-. the church was deco- s °n Saturday evening yith garlands of floral 'tli "s. Two big pin trees Sv^ e'r bottom halves SuPported a circle of y ciS strung out toward / W r, . ~ ^ rclt- Bernie Ovsenik Vfg/^sual outstanding Mg !n8 job. A banner, Ne<]bh. Tom Zakrajšek, lskop Baraga in the Mh the | | |\ Jj message Kres Dancers in Slovenian National Costume line up before marching into St. Vitus Church on Saturday, Sept. 5th ‘‘One Thing Is Necessary,” which was Father Baraga’s favorite saying and motto. There was plenty of parking in the normal church lot and gravel was laid in the recently excavated former Smole lots that week to hold the overflow of cars. After dislodging their passengers, the buses parked in the Key Bank lot. Those iking pun n the marched into the church dressed in Slovenian National Costume. Dr. Robert White and accountant Mario Percic followed, in front of the clergy. Inside the church an extra row of seats was placed in front of the first pew. Another large cluster of folding chairs was set up on right side of the front of the Baraga Weekend on Channel 8 ' Our super Slovenian television newscaster Dick Rus is making a documentary about the Cleveland Bishop I Baraga Weekend, held September 5 and 6. It will be shown on Fox Channel 8 on Friday, September 11 at 5 p.m. and on Sunday, September 13 at 8 in the morning. procession into St. Vitus Church gathered in the church courtyard. The procession was led by host pastor, Rev. Joseph Božnar and acolytes carrying the cross. Next followed a dozen members of the St. Vitus Catholic War Veterans carrying the American flag with a color guard of rifle bearers. Franci Zalar, dressed in Slovenian costume, carried the Slovenian flag. One of the most amazing sights in the history of Cleveland occurred as 110 men, women and children church between the altar railing and the first row. Beside that, people were standing in the choir loft and in the side balconies. In the back, pilgrims were standing shoulder to shoulder the entire width of the church. It is estimated there were about 1,000 people in the church that very warm evening. The Main Celebrant was Archbishop Dr. Franc Rode who came all the way from Ljubljana, Slovenia to be with us that week. There were four other bishops, plus over a dozen priests and deacon John Vidmar who concelebrated the Mass. Our own Bishop A. Edward Pevec was there to help host, and advise. He attended all Baraga activities that weekend. All clergy were dressed in white vestments with gold trim in keeping with the 50^ anniversary theme of this weekend. The most beautiful music in the world was sung in the choir loft under the direction of John Srsen who directed the combined singers from Fantje Na Vasi, Glasbena Matica, Korotan, and the Lira and Youth Choirs of St. Mary’s and St. Vitus. Organist was Franci Coffelt. Readers were Mojca Gabrič, Mili Odar and Monika Povirk. Servers were Niko Kuhar, Christopher Music, Pamela Ovsenik, Marija Plečnik, and John Polomsky. Head usher was Joseph Baškovič who along with his crew of eight, passed out KSKJ donated song books and program pamphlets to the church-goers. Gift-bearers were Antonija and Frank Urankar, Frances Nemanich and Mary Lunder, and Josef and Marie Lah. The social and hospitality followed in St. Vitus School auditorium. (Photo by Tony Grdine) As the visitors entered, they were directed by Stane Kuhar to either the front entrance or the back door where two tables lined the entire width of the auditorium filled with food. Items available were roasted chicken, Slovenian-style potato salad, tomato salad, pasta salad, klobase with sauerkraut, pizza, ham, salami, prosciutto, various other cold-cuts, breaded pork cutlets, assortment of relish dips, hors d’oeuvres, condiments, cheese and crackers, rolls and white, whole wheat, or rye breads, plus 600 krofe baked that morning by the St. Vitus Altar Society. Four more long tables were filled with a huge variety of pastries and fresh fruits. Iced fruit punch, wine, soft drinks, and coffee were also available. There were FOUR food lines yet so many people came, it took 45 minutes for them to be served. We were expecting about 500 people. Tables and chairs had been set for them. But they kept coming and coming. Five more tables were quickly set up in the Slovenian Room, then 10 more tables were placed outside where folks could place their food down (Continued on page 3) 100 WORDS MORE OR LESS by John Mercina Middle of Cleveland By Rudy Flis On Saturday, Sept. 5*, I found a treasure buried in the middle of Cleveland. Thank you Bishop Baraga for bringing my wife and me into St. Vitus church for your “Bishop Baraga Days” celebration. What a treasure this beautiful church is. If I were to build a church for God’s son, Jesus, I would duplicate St. Vitus Church. If you are able to, attend a Mass at St. Vitus. See and feel the love the Slovenian immigrants must have had for “Jesus,” to build such a magnificent church. The 6:30 p.m. Mass on Saturday was filled, past capacity. Archbishop Dr. Franc Rode, celebrated Mass in the Slovenian language. Our Bishop A. Edward Pevec, with 3 other bishops, and priests and many of the laity in Slovenian costume,, made this Mass seem most special. The wonderful, melodious Slovenian hymns, loudly sung by most people in attendance, lifted my soul so close to heaven, I almost didn’t return. How mysterious, the pleasure I receive from these Slovenian hymns, which I do not understand and could not sing because I do not know the words. I did try to hum, I wanted so badly to be a part of it. At the sign of peace, I turned and kissed my wife, Therese. She looked at me and said, “Oh is that what they said in Slovenian?” A loving wife with Irish wit. Mass over, everyone left St. Vitus Church and walked to the Social Hall. I looked at the large crowd and thought, “No way are they going to feed all these people.” Well, they did. All had a meal, a delicious meal, and there had to be 12 baskets of food left over. Could it be Bishop Baraga multiplied the food so all present left the celebration not only with a happy soul, but also with a full tummy? Saturday had to be a great day for the Bishop Baraga Association and the parishioners of St. Vitus. Wish you could have been there. Next day, Sunday, the 2 p.m. Mass in St. John’s Cathedral was close to full. Mass was celebrated by Cleveland Bishop Anthony M. Pilla, with Slovenian Archbishop Dr. Franc Rode, Bishop Pevec, five other bishops and about two dozen priests. In the procession going into St. John Cathedral were Ohio Governor George V. Voinovich and his wife, Janet, August Pust of the Governor’s office, Dr. Robert White and his wife, Pat, and Judge Ron Šuster and his wife, Pat, John M. Ur-bancich, executive editor of the Sun newspapers and his wife, Candy, and Elizabeth Delene of the Bishop Baraga Association, and Jim and Madeline Debevec. There also were many men, women and children dressed in Slovenian costume. Bishop Pilla’s homily was all about Bishop Frederic Baraga. It was a powerful homily for a great man of God. After Mass, we went over to the Slovenian Home on St. Clair and great tasting food, especially the liver dumpling soup. Emm, good. Great company at our table also. Stane and Elsie Kranjc came all the way from Toronto to sit with us. I am sure more will be printed about this special weekend in this paper. But I must congratulate Jim and Madeline Debevec for the honor bestowed upon them by the Bishop Baraga Association. They were selected as “Baraga Man and Woman of the Year 1998.” An excellent choice for two deserving people. Rudy and Therese Flis are first-time Baraga pilgrims. They participated in all weekend events. (Photo by Tony Grdina) Mti.4 mrSTJCITI^HTS1 1234 Main Street Anywhere, U.S.A. Bill To: CHILD NUMBER 1 1234 Main Street Anywhere, U.S.A. ’’X ' V V:. X i m A i'r V. U ‘1 Statement #: 1 Date: Sept 9,1998 Customer ID: #1 Child < DAILY STATEMENT TO MY CHILD BEGINNING 9/9/1998 Data __________________________ Description Amount Payment Balance SEPT 9 WAKE-UP CALL 1.00 0 1.00 WARDROBE PREPARATION 2.00 0 3.00 BREAKFAST- LABOR&GOODIES 5.00 0 8.00 HELP WITH WASHING/ BRUSHING HAIR 5.00 0 13.00 HELP WITH DRESSING FOR SCHOOL 5.00 0 18.00 RIDE TO SCHOOL 5.00 0 23.00 TAKING MESSAGES ON THE PHONE 5.00 0 28.00 TAKING FORGOTTEN LUNCH BOX TO SCHOOL 5.00 0 33.00 TAKING A CALL FROM THE TEACHER 5.00 0 38.00 SHOPPING FOR SCHOOL SUPPLIES 10.00 0 48.00 PICKING UP DUE TO ILLNESS 10.00 0 58.00 A SHORT VISIT TO THE DOCTOR 50.00 0 108.00 PICKING UP A PRESCRIPTION 18.00 0 126.00 LOWERING THE TEMPERATURE DUE TO YOU HAVING FEVER 2.00 0 128.00 Total $128.00 (THIS STATEMENT ONLY COVERS THE TIME FRAME OF 7:00 AM TO 8:00 AM . I RAN OUT OF ROOM ON THIS STATEMENT. SEE NEXT STATEMENT). Slovenian WCPN Radiothon Slovenian radio program “Slovenian Hour” on WCPN 90.3 FM, with host Tony Ovsenik, is included in the on-the-air fund-raising (Radiothon). If you are inclined to support Slovenian programming on this station, you are asked to call during the program this Saturday, Sept. 12 between 9 and 10 p.m., while the program is on the air, with your pledge. The phone number to call is 216 - 432-3700. Thank you for your support. Congratulations to the AMERICAN HOME on its 100th Anniversary Alice Opalich Richmond Heights, Ohio Spaghetti Dinner St. Mary’s (Collinwood) Holy Name Society will sponsor a spaghetti dinner on Saturday, Sept. 12 at 6 p.m. in the school auditorium. It is for the benefit of the parishes Right to Life activities. The dinner is cosponsored by St. Joseph and St. Helen KSKJ Lodges. Tickets are now available from Holy Name members and in the parish office. Cost is $6 for adults and $3 for children. Polka Cruise April 11-18, 1999 Hosted by HI Markir, umi,I general manager NCI s Norwegian Sea 7 rlag Texaribbean Cruise from $925 pp For Free Brochure Call I 880 659-2662 Eucuor*rafc travbeF*"™ NORWEGIAN < n u i s i i 1 N r 228/8 l akeshnre Rlud. ' ..... .... XX i n n a y • • u »i#«< 1 ’ ‘' Furliri, Ohio 11123 [ c f t ii ti h o a V o tl n ai U: P ta A w Cl i( d V (( tli th th S, h< fc m di $e e\ la b< 1( cl or Tl tvv Hi Hi 'h, til tii % At Hi ‘01 0, br, Ha Pri Ho Ha bit be, ba< Ha %, 81, Of 3 Thousand attend Baraga Saturday activities (Continued from page 1) while they ate under the stars 0n a perfect summer evening- Visitors placed their food trays on the stage and were standing up eating, shoulder to shoulder. Bishop Baraga must have been watching over us be-cause no matter how much food was consumed, the tables were always full. I went ‘nto the kitchen and asked ’he head chef, Linda Plečnik how the food was holding °ut- She calmly looked up ®nd replied, '‘No problem, have plenty more.” Sure enough, at the end °fthe evening, when most of Ibe people had left, an an-n°uncement was made that anyone who wished could Use the take-out containers Placed on the tables, and take what was left home. And they did. The cost of all the food Has donated by the Ameri-Can Slovenian Catholic Un '°n (KSKJ) and prepared ant °nated by the ladies of St 'tus and St. Mar) °Hinwood) parishes anc e various societies withir e two churches, especiall) Sh ^ Vitus Sloveniar c ool parents and students. h d^er most °T ’f*6 Patrons foil ^ned’ a short program owed. Master of Cere-^°nies Felix Gaser intro- *1°St Pastor Eev- J°-ev ®°^nar who welcomed |aei^°ne in the Slovenian bev^Ua8e» while James De-l99gC’ t*le Cleveland Baraga chaj ac* *10c committee o^n, welcomed every-^he v t*1C ^n8hsh language. „ res dancers performed 0 fo|k dances. Ill pCV Alexander Sample ^ xecutive Director of the °P Baraga Association read a history of the &ish ’hen nT fine 8ive, e contributior the o l° association froi Ann razem Sisters, France He {: JosePhine, and Marii '% eU Preser*ted presti^ Plaques to Mari b, r°sic a,1C^ "l056?*1!1"16 An X fr°m the Bisho PreCj a Association in a\ \ < l0n l°r their contribi the Cause of Bisho , Bverx L*Ue st^0ne *oveci the ne\ 6en curtain which ha V nstaHed the previou back wall ttagnTf- Dack wal iy ^'ttcent cultural lav „ of the me life of B Sna?' °ther Slov' X a'les- It was V. by Prof Ed X„- director of I uven: -“^viur >erilReSearch h ^rica. S*ir over 800 people enjoyed a delicious meal with refreshments, and it was all done with absolutely no cost to the Baraga visitors. It was a perfect day proudly presented by our Greater Cleveland Slovenian hosts for the honor and promotion of the Cause for Sainthood of Bishop Frederic Baraga. —James V. Debevec 1998 Baraga ad hoc Committee Chairman (To Be Continued) Left to right sisters Milka Krnic and Ivana Volčjak; Stan Krulc, Antonija Urankar, Marica Lavriša, and Ivanka Rozman look splendid in their Slovenian costumes. Marie Orazem and Josephine Ambrosic, right, receive special recognition plaques from the Bishop Baraga Association. Presenting the awards are Rev. Alexander Sample, III, Executive Director, and Elizabeth Delene, Archivist and Baraga Bulletin Editor. All Photos by Tony Grdina and John Larish Waiting for the procession to begin are, left to right. Matthew. Samuel and mothe Dr. Edward Gobetz, left, Director of the Slovenian Research Center of America, explains some of the Baraga exhibit to Joseph Kastelic of Toronto. Well known trumpeter and radio personality Eddie Mejac holds the traditional Slovenian silk umbrella AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER 10, 1998 AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER 10, 1998 4 Albie’s Visit to Slovenia Our trip to Slovenia was our most memorable vacation. You could get 56 or so people on the Kollander 75th Anniversary polka tour to Slovenia, their stories and experiences. But I’m not writing about the trip but about my experience with the language, people, cities, countryside, and money. My parents came over in 1905 when Slovenia was part of Austria. At that time Slovenia’s language was intermixed a lot with German, since German was the official language of the courts and government. My parents were educated to the 3rd grade and then they had to work on the farms. At an early adulthood they were sent to learn their trades. My father was sent to learn to be a blacksmith and my mother as a seamstress. Life was very hard for the families and many looked to America for a better job and freedom. These early Slovenians settled in the cities of America, like Cleveland, Chicago, Pittsburgh They lived in their own neighborhoods and soon had their own merchants, doctors, and priests to service their needs. Most married their own Slovenian brethren, Their children, born Americans, talked and lived in these Slovenian colonies. As was, these Slovenians had no contact with their homeland and they remained the Slovenians of the 1905’s. We have our daily radio show, Slovenian churches, picnic grounds, and the music of polkas ... waltzes ring in our ears. Our lives center around these affairs and makes us proud to be Americans of Slovenian descent. When we heard of this polka tour to Austria -Slovenia we decided to go. Our 2 daughters - sons-in-law decided to send us as a gift of our 40th anniversary. We had 2 days in Vienna, Austria which we saw the sights of the city and their foods and wines. We also had a half day excursion to the Czech Republic Budweiser Beer plant. Already hearing the Czech border guards speaking the Slavic tongue of “Dobri Dan” made you very anxious to see Slovenia. Upon our crossing on to Slovenia immediately made me feel at home. Never was there a feeling of being in a foreign country. The country was everything we expected and more. We found a modern free democratic society. The cities clean, busy, and full of friendly people The country breath-taking with its streams, meadows, and mountains covered with evergreens. The Alps with their snow peaks and Triglav standing as a giant symbol of Slovenia. Now as I found it only as I through my own interpretations, finding the Slovenia of 1998, thinking now I would find the Slovenians of 1905. There was no Slovenian music on the radio or TV but mostly modern American type. The people were modern dressed as I saw jeans, sneakers, and sandals as in any American city. Their language was returned to all Slovenian words and the mix was gone. Although they understood us and we could catch phrases of theirs as long as they spoke slowly. We were able to communicate although a lot of the merchants did speak English. The buildings and homes are very decorated with flowers making everything alive with colors. In our towns you see new homes or rows on rows but not there. The homes are far and in clusters and their gardens are nearby. A lot of apartments in the center of town. The families live together in their ancestral homes. Generations live in one home. We both saw our homes of our parents. The house where my wife’s father was born in Breg near Ribnica is still in the family. My father’s house in Kušar Kal near Novo Mesto was also in the family, the fourth generation. The money of the new republic was very confusing to us. The tolar needed to buy your daily needs are in such large denominations. We are not used to having a pocket full of large bills. Maybe soon as the Euro-dollar comes about that will be eliminated It was great that most places accepted our plastics (Master Charge, etc ). So I find going so far to see our ancestor home that the Slovenian I was looking for was right here in our own USA. We could enjoy all of our Slovenian customs and peoples at home. —Albert Somrak of Albie’s Place AI Koporc, Jr. Piano Technician (216) 481-1104 GORJANC © SALES wXWUJ '1/// SERVICE t r~ A Name For All Seasons. FURNACES - BOILERS AIR CONDITIONERS ■ HEAT PUMPS GEO THERMAL SYSTEMS RADIANT FLOOR HEATING AIR CLEANERS • HUMIDIFIERS JN AMERICAN Mi STANDARD Built lb A Higher Standard m on m a. Residential - Commercial « ft Vi ■ I Ji Vi Vi I MAJOR & MINOR AUTO REPAIRS FOREIGN & DOMESTIC STATE EMISSIONS INSPECTIONS DIESEL ENGINE REPAIRS 4AWHEEL A FRONT WHEEL DRIVES COMPLETE DRIVE-TRAIN SERVICE FRONT END ALIGNMENT CO SERVICE APPROVED AUTOMOTIVE REPAIR Joe Zigman, owner Society for Slovene Studies 1998 Annual Meeting in Boca Raton The 1998 annual meeting of the Society for Slovene Studies will be held in conjunction with the 30th annual convention of the American Association for the Advancement of Slavic Studies (AAASS). This will take place at the Boca Raton Resort and Club in Boca Raton, Florida, from September 24-27. The Society for Slovene Studies will sponsor the following panels (date, title, chair, papers and discussant): Thursday, September 24, 2:00-4:00 p.m. Slovenia in the 1980s: New Research Evidence Chair: Carole Rogel, Ohio State University Papers: Božo Repe, University of Ljubljana Aleš Gabrič, Institute for Contemporary History, Ljubljana Lea Plut-Pregelj, University of Maryland Discussant: Dennison Rusinow, University of Pittsburgh Friday, September 25, 8:00-10:00 a.m. The Slovene Fraternal Organizations: Kranjska slovenska katoliška jednota Chair: Fr. Blase Chemazar, Holy Cross Papers: Darko Friš, University of Maribor Bogdan Kolar, University of Ljubljana Andrej Vovko, School Museum of Slovenia, Ljubljana Discussant: Dr. Rudolph M. Susel, Slovenian section editor Ameriška Domovina and editor Our Voice newspapers, Cleveland Friday, September 25, 10:15-12:15 p.m. Economic Contexts and their Impact on the Formation of Slovene Ethnic Identity Chair: Karl Kaser, University of Graz, Austria Papers: Andrea Haberl-Zemljič, University of Graz Robert Minnich, University of Bergen, Norway Christian Promitzer, University of Graz Discussant: To be announced Saturday, September 26, 8:00-10:00 a.m. Translating from Slovene: Presentation or Adaptation of 8 Strange Culture? Chair: Peter Scherber, University of Gottingen Papers: Tatjana Žarova, State University of Foreign Literature, Moscow Klaus-Detlef Olof, University of Klagenfurt Andrew Wachtel, Northwestern University Discussant: Tom Priestly, University of Alberta Saturday, September 26, 10:15-12:15 p.m. Transformation of Ethnic Identity among Slovene Inin*1 grants Chair: To be announced Papers: Breda Čebulj-Sajko, Znanstveno raziskovalni center Academy of Sciences, Ljubljana Marina Lukšič-Hacin, ZRC, Ljubljana Zvone Žigon, ZRC, Ljubljana Discussants: Frances Swyripa, University of Alberta, David Stermole, Toronto Saturday, September 26, 12:30-2:30 p.m. Seven Years of Slovene Democracy and Independence Chair: Matjaž Klemenčič, University of Maribor Papers: Jožef Figa, Hamilton College Vera Klopčič, Inštitut za narodnostna vpra-šanja, Ljubljana Samo Kristen, Inštitut za narodnostna vpra-šanja, Ljubljana . Discussants: Ljubiša (Steven) Adamovich, Florida Sta University; Ivan Čizmič, U. of Zagreb Sunday, September 27, 8:00-10:00 a.m. PLEČNIK I: Plečnik and Urban Design Chair: Derek Sayer, University of Alberta Papers: Peter Krečič, Director, Architectural Musc° Ljubljana Robert G. Dyck, Virginia Technical Univer‘ William Singer, Architect, New York City Discussant: Aleš Vodopivec, University of Ljubija113 Sunday, September 27, 10:15-12:15 p.m. PLEČNIK II: Situating Plečnik in his Historical Conte11 Chair: John K. Cox, Wheeling Jesuit University Papers: Andrew Herscher, Harvard University Christopher Long, University of Texas ^ Debra Schafter, Trinity University, San r& Discussants: Caroline Constant, University of Flori Paul Tesar, North Carolina State Un'v ’ll * The Society for Slovene Studies Business Meeting j held on Friday, September 25, from 3:45 to 5:45 P-the Galleria South meeting room. Rudolph a tl C V 4 a: » ai n h ci Jt H hi di at 4( cl el Bt se tic Co Oc w< Co flu an Be en gr< Bo ov it i % Au Bo He Wa tie agc U 7 •e, E* St. Clair Were you there? Did you attend the Annual Picnic of 4e Federation of Slovenian Citizens (Pensioners) on Wednesday, August 19*? A super crowd of over <00 enjoyed a perfect day, anc* a perfect picnic. The leather? Perfectly perfect, and especially so for a pic-n'c- The attendance? The best yet. The food? Delias! Never a doubt with Mia Zalar in command. And then ably assisted by capable Mp in the serving of all 398 dinners... All in a matter of about 45 minutes. Or was it 40 minutes Wow! After the dance floor was Mared of the tables and "Mrs, it was Strike Up The and and the enticing music Set the dancing feet in motion. Outside, the balinca c°urts were busy and fully °Ccupied. Elsewhere groups 'Vere occupied in friendly c°nversation. And yes, get ree Slovenians together j, d you have a singing trio. ef°re the first song is etided, the trio has quickly Sr°wn into a chorus. Even rances Legat was wheeled °Verto join our circle. Truly on this day we had . ah. A perfect Picnic Day. ere you there? ^Our speaker for our Bust meeting was Mr. £ Weber of Weber’s ^ a*th Food Store. His topic Cjas °Ur health and our defi-encies particularly as we ’ ar|d our need and bene- fits of vitamins, herbs and nutrients. By the interest and also the many questions, the members asked that we schedule Mr. Weber again in the near future. Our president suggested that in the meantime, members submit in writing to him, subjects they wish discussed at that time. By limiting the number of subjects on the agenda, they can be more thoroughly covered. Tony Kaus who suffered a stroke and was undergoing therapy at Heartland of Mentor, has been transferred to Gateway Nursing Home in Euclid. You can direct your cards to him there or to his home. 1 am sure he would appreciate a few visits at Gateway, also. Josephine Mohorčič, needing closer attention, is now at Manorcare Nursing Home in Willoughby. Do send her a card. It will be most welcome. Josephine Perpar has gone through some rough times, but I am happy to report that she has left some of that behind. Good to see you back again, Josephine. Happy to report that Frances Nemanich is making good recovery and is slowly making her appearance here and there. She was able to attend our August meeting and received a very warm welcome. She will again take up her duty as recording secretary next month. Our thanks and appreciation to •eg lr) ®rd Blechynden, an Englishman trying to increase the use of u-S., first served iced tea at the Louisiana Purchase 1 (also known as the St. Louis World’« Pair) in 1904. Drive in - or Walk In BRONKO’S Drive-in Beverage 510 East 200th St. DMH Corp. Euclid, Ohio 44119 531-8844 Sported and Domestic Beer and Wine Soft Drinks - Milk - Ice - Snacks Imported Slovenian Wines Radenska Mineral Water -^ We have all Ohio Lottery Games <= Open Mon. - Sat. 10 a.m. - 10 p.m. Sunday (No wine sold) 11 a.m. - 5 p.m. -- Owner - David Heuer Sylvia Plymesser for filling in for Frances during her absence. It was so nice to report that Father Victor N. Tome and member Frances Nemanich were given special recognition and honored this past Sunday, September 6* at the annual gathering and celebration of the Bishop Baraga Association in Cleveland. Each was presented a beautiful plaque for their dedicated service for the cause of Bishop Baraga. Father Tome for 25 years of service and Frances for 23 years. Our heartfelt congratulations to both Father Tome and to our dear member Frances Nemanich. They both are true and sincere dedicated members of the Bishop Baraga Association. Our member Valerie Baznik was also recognized for her participation and assistance to the Cleveland 1998 ad hoc Baraga Committee. Congratulations also to Josephine Perpar, Albina Pozelnik, and any other members who assisted in making the Cleveland Baraga Days an outstanding success. September 10*, the day of our “Picnic in the Park” is here. Valerie Baznik and her committee are handling the arrangements. Hopefully you have signed up for the event. This treat is reserved for members only. Mike Vidmar who now is a resident of the Neff Road Home, will be with us for the “Picnic in the Park.” Remember, rain or shine, the picnic will go on. See you there. Our next meeting will be on Thursday, September 17* in the Kenik room of the St. Clair Slovenian National Home. Meeting is scheduled to begin at 1 p.m. See you there, also. --Stanley J. Frank Slovenian Educator Writes Internet Book A Slovenian teacher in Canada has published a book called “The Busy Educator’s Guide To The World Wide Web.” Marjan Glavač of London, Ontario has received high acclaim from the Toronto Globe and Mail for his 200 page book. The article says, “Every day in schools and homes across the country, hours of valuable time are wasted surfing the Internet. Students bounce around aimlessly like pinballs. Parents and teachers, struggle to keep up. How can students, parents and teachers make better use of their Internet time? “The Busy Educator’s Guide to the World Wide Web by Marjan Glavač, provides a wealth of ideas tips and sites to transform wasted hours into hours of real educational value. “A must-see educational site for every teacher and parent: Global SchoolNet Foundation http://www.actden.com/ delivers gr. 7-12 reading, writing, math lessons and marks tests for you; shows students and teachers how to create cool digital art; presents an introduction to using . the Internet and much more.” Subscribe to his free newsletter The Busy Educator’s Guide Newsletter at: http://www.glavac.com Why do cows wear bells? Their horns don’t work. House for Rent Cherokee off E. 200 St. 2 bedroom brick bungalow, Basement, Garage, Yard. No pets. Security deposit. References. $500/Mo. Call 216/531-6780 (Sep 17) Specialists in j Corrective Hair Coloring tina & brenda’s HAIR SALON 5216 Wilson Mills Road 461-7989 / 461-0623 Richmond Hts., Ohio 44143 One World Day 5 at Cultural Gardens The Cleveland Cultural Garden Federation presents “One World Day” on Sunday, Sept. 13 from 1 to 4 p.m. At 1 p.m. parade gathers in the American Colonial Gardens. At 1:30 the parade proceeds to the Hungarian Gardens. At 2 p.m. a celebration begins at the Hungarian Garden. All nationalities welcome. Refreshments and birthday cake. The only President’s child to be born in the White House was Esther Cleveland in 1893. TAILORS/SEWING SUPERVISORS AND CROSS-TRAINED SEWERS We immediately need Tailors, Supervisors and Multi-Talented Sewing Operators with the following skills for a men’s custom tailored clothing operation: A team-based attitude Service oriented work ethic 54 years of experience Familarity with canvas coats Hand sewing capability English proficiency Cal Mike at (216) 676-8997 to schedule a sewing interview. EXPRESS CUSTOM TAILORS Since JDcuha Howe , "yne m... FUNERAL SERVICE Charles R. Davis The John R. Vaughan |V|ICf 1 Mitchell W. Babcock **** m Network of Family Owned.. Funeral Homes 4154 CLARk AVE. WILLOUGHBY, OH. 942-1122 PERKIN’S RESTAURANT 22780 Shore Center Dr. Euclid, Ohio 44123 216 - 732-8077 Operated by Joe Foster Our near SW side facility is new and fully air-conditioned and our manufacturing approach is: • Modular, single-unit production • Stand-up/hand-off • Quality, not volume, oriented We pay hourly, not based on piece rate incentives and at higher rates than most other sewing operations. We also provide one of the best medical, dental)" life 401(k) and paid vacation/holidays plans. AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER 10, 1998 AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER 10, 1998 Fantje Na Vasi Concert is Near The Slovenian men's chorus Fantje Na Vasi will hold its annual concert on Saturday, October 3fd in the Slovenian National Home, 6417 St. Clair Avenue in Cleveland. Doors will open at 6 p.m. and the concert will begin at 7 p.m. Special guest performers will be the KRES dancers. Admission is $10.00, with children 13 and under admitted free. Reserved seating is available by calling Mark Jakomin at (216) 944-6997. General admission seating will be available at the door on the night of the performance. Following the show, the Veseli Godci (Happy Musicians) will play for your listening and dancing pleasure. Join the Fantje Na Vasi and the Stan Mejac Orchestra for a bus trip to Chicago October 17* and 18* for the Slovenian American Radio Club’s annual Slovenski Dan (Slovenian Day). For further information, contact Tom Srsen at (440) 352-7455. Altar Society Dinner A once-a-year fundraising project of the St. Vitus Altar Society is the Chicken - Roast Beef Dinner. This year it will be held on Sunday, Sept. 13 in the St. Vitus Auditorium, Glass Avenue and E. 62fid St. Serving will begin at 11:30 a.m. and continue until 1 p.m. The dinner will be complete with soup, chicken or roast beef, vegetable and dessert. All this for only $10.00 for adults and $5.00 for children under 12. Camper’s Picnic Slovenska Pristava Camper’s Association is sponsoring its second annual steak and chicken dinner on Saturday, September 26. Dinner will be served beginning at 6 p.m. children’s games are planned and there will be live music for your dancing pleasure. Advance tickets are recommended ($13 for steak, $10 for chicken) and are available from any camper or by calling Mrs. Dana Leonard at 216—481-2985. Come join us as we welcome Fall and say farewell to another beautiful, memorable Summer at Pristava. American Home loo Years CARST-NAGY Memorials 15425 Waterloo Rd. 481-2237 “Serving the Slovenian Community.” Slovenian Radio on WCPN A wonderful Slovenian radio show is being broadcast in Cleveland on Saturday evenings, at 9 p.m. on WCPN-90.3 FM hosted by Tony Ovsenik. The program is bilingual featuring all styles of Slovenian music. For announcements call your host, Tony Ovsenik at (440) 944-2538. In the state of Delaware, counties are divided into areas called hundreds. Meeting Postponed St. Mary Magdalene Lodge KSKJ canceled their September meeting. Please keep in mind the first Wednesday in October as usual at 1:30 p.m. in St. Vitus Social Room. We are looking forward to a nice attendance as a special “event” will take place. --Fran Nemanich President Meeting S.W.U. Branch 47 of Garfield Hts. Meeting will be held on Sunday, Sept. 13 at 1 o’clock in the Public Library in Bedford Heights. —Mary Taucher, Secretary 432-1114 Ann’s Dressmaking and Alterations Tues.-Sat.: 11 a.m. - 6 p.m. (Same Day Serviče) Weddings, Special Occas 'ns 6027 St. Clair Ave., Cleve. Zele Funeral Home MEMORIAL CHAPEL LOCATED AT 452 E. 152 Street Phone 481-3118 Family owned and operated since 1908 Coming Events i--------------------- | Broccoli Slaw j Salad 1 pkg. of broccoli slaw | (garden fresh) j 2 pkgs. Ramen Chi-I nese noodle soup-oriental i or chicken i 1 C. sunflower seeds 1 C. slivered almonds 2 or 3 green onions 1 chopped up (optional) Open noodles and set i aside seasoning packets. i Break up noodles (don’t | cook). | Mix all of the above in-| gredients with noodles. ! BLEND TOGETHER 1 C. Canola oil Vi C. sugar Seasoning packets from j noodles Vi cup vinegar (I use ‘A | rice and V* cider) Pour over broccoli slaw i mixture and refrigerate. | Don’t make overnight. It’s ! best when made the same 1 day you are serving. —JoAnn Kaifesh [ Kirtland, Ohio \ Freeze leftover meats and vegetables in meal-size packages. Serve later as “T.V. dinners." Friday, Sept. 11 Dance at West Park Slovenian Home, 4583 W. 130 St. from 7:30 to 11:30 p.m. Music by Casuals. Saturday, Sept. 12 St. Mary (Holmes Ave.) Holy Name pro-life Spaghetti Dinner in school auditorium at 6 p.m. Adults $6, children $3. Saturday, Sept. 12 Night at the Races, Slovenian National Home, Newburgh. For information call 1-440-243-4062 or 341-6136 after 5 p.m. Sunday, Sept. 13 St. Vitus Altar Society Annual Chicken - Roast Beef Dinner in St. Vitus auditorium from 11:30 to 1 p.m. Adults $10; children $5. Sunday, Sept. 13 Collinwood Slovenian Home, 15810 Holmes Ave., Cleveland, music fest honoring Joey Tomsick at 5 p.m. Friday, Sept. 18 Dance at West Park Slovenian Home, 4583 W. 130 St. from 7:30 to 11:30 p.m. Music by Dan Peters. Sunday, Sept. 20 Vinska Trgatev picnic at Slovenska Pristava. Dancing to tunes of “Veseli Godci.” No sour grapes. Sunday, Sept. 20 Wine Festival sponsored by Slovenian Cultural Soci- ety Triglav, held in Triglav Park, Wind Lake, Wis. Friday, Sept. 25 Dance at West Park Slovenian Home, 4583 W. 130 St. from 7:30 to 11:30 p.m. Music by Tony Fortuna Saturday, Sept. 26 Slovenska Pristava Campers Association 2n(* annual steak and chicken dinner, 6 p.m. ($13 for steak, $10 for chicken.) Advance sales recommended. Call 216-481-2985. Children’s games and live music. Saturday, Sept. 26 7 p.m. Dance / Concert / Program at Resurrection-Ascension Msg. Dooley Auditorium, Eliot Ave., & Woodhaven Blvd., Reg0 Park (Queens), NY. Admission $15 adults, $8 youth. Tickets, information call (212) 674-3442 or (718) 386-5317. Proceeds toward rebuilding Slovenian Horn6 and church in New York. Friday, Oct. 2 Dance at West Park Slovenian Home, 4583 W-130 St. from 7:30 to 11:30 p.m. Music by Orcades Saturday, Oct. 3 Fantje na Vasi Concert, Slovenian National Home, St. Clair at 7 p.m. Information (440) 352-7455. Kres Dancers. Veseli Godci Band-Admission $10 at door. AiLSICFEST Monoring ffoey Zomsick As Musician of Zhe Year At Zhe Collinwood Slovenian Home Among Musicians Particpating will be: Sred Kuhar, fleff Pecan, Zekc 4 Charlie and Others SUNDAY, SEDTEXBED 11, 1998 5:CC DX till ???? Admission is Sree Sandwiches Drinks Available Security in Parking Cot FOB Freedom AND Justice ¥ Ameriška Domovina AMERICAN IN SPIRIT * SLOVENIAN FOREIGN IN LANGUAGE ONLY MORNING NEWSPAPER AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) Thursday, September 10, 1998 Vesti iz Slovenije Iz Clevelanda in okolice Za Jedrsko elektrarno Krško veljajo slovenski predpisi - Slovenska stran želi pogajanja, hrvaška odlaša • Ta teden je ministrstvo za gospodarske dejavnosti poslalo Hrvatom stališča k hrvaškim pripombam k uredbi slovenske vlade o preoblikovanju Jedrske elektrarne Krško v javno podjetje. Hrvati zahtevajo soustanoviteljstvo s 50-odstotnim lastniškim deležem v JE Krško, soglasno odločanje in razne druge spremembe. Težava v zadevi je, da nekatere hrvaške zahteve oz. stališča niso skladna s slovensko zakonodajo. Slovenska stran je hrvaški ponudila skupni sestanek že ta teden, na katerem bi pojasnili vse nejasnosti, kot pa poroča včerajšnje Delo, Hrvati še niso na pobudo odgovorili. Določbe slovenske zakonodaje je mogoče preseči le ob pogoju, da oba solastnika JE Krško sprejmeta in ratificirata usklajeno meddržavno pogodbo. Do te rešitve pa bo glede sedanjih stališč težko priti. Po kvaliteti življenja naj bi bila Slovenija 37. od vseh skupaj 174 držav Tako meni poročilo, ki je ga pripravil urad Združenih narodov. Raziskovalci so upoštevali vrsto kategorij, ki pričajo o kvaliteti življenja. Ugotovili so sicer, da v zadnjih letih kvaliteta živeljenja za vedno večji odstotek prebivalcev tudi najbolj razvitih držav zaostaja. Tako npr. v ZDA živi 16,5 odstotka prebivalcev v revščini kljub temu, da so ZDA četrta država na lestvici. Prednjačijo sicer Kanada, Francija in Norveška, ZDA sledita Pa Islandija in Finska. Slovenija je na tej lestvici 37. (Avstralija je 15., Argentina pa 36.) in tako najvišje plasirana od vseh držav, izhajajočih iz komunistične Preteklosti. Sledijo Češka (39), Slovaška (42), Madžarska (47), Poljska (52), Hrvaška je 76., Rusija je na 72. mestu. Veljavnost raziskave spravlja v dvom, ko je npr. Severna Koreja uvrščena kot 75. na lestvici, torej kar pred Hrvaško, kljub temu da naj bi zadnja leta bilo na Severni Koreji množično umiranje od lakote. Poverilnica izročena - Nazaj na običajno navadno članstvo v VS OZN Pretekli teden, kmalu po prihodu v Slovenijo, je nova ameriška veleposlanica Nancy Halliday Ely-Raphel že izročila poverilnico predsedniku Milanu Kučanu. Izrazila je željo, da bi bila Slovenija u-spešna pri vključitvi v Nato in EU. Prinesla je tudi pozdrave predsednika Clintona. S 1. septembrom je slovenski veleposlanik pri Združenih narodih dr. Danilo Ttirk prenehal igrati vlogo predsednika Varnostnega sveta, kar je sicer bil za mesec avgust. Ponovno bo predsedniško mesto pripadlo Sloveniji novembra 1999, kmalu pred iztekom dveletnega začasnega članstva v Varnostnem svetu. Sovražno stališče do Slovenye Zvezne republike Jugoslavije se nadaljuje Pretekli teden je letalo Adrie Airways prazno poletelo v Tivat in na povratku še zadnjič iz Črne gore odpeljalo slovenske turiste. Beograd je namreč prepovedal Adrii pristajanje v Črni gori. Trenja med sedanjim črnogorskim političnim vodstvom in režimom Slobodana Miloševiča v Beogradu so velika, Srbija pa ima kontrolo nad zračnim prostorom Črne gore. Ukrep bo še otežil sicer v zadnjem letu rastočo trgovinsko menjavo med Slovenijo in Črno goro. Begunci povzročajo vse več preglavic slovenskim policistom - Letos že prijeli več kot 6600 beguncev Do prvih dni septembra so slovenski policisti letos že prijeli nekaj več kot 6600 beguncev, ki so brez dokumentov prestopili slovenske meje. Večina jih je iz Zvezne repubike Jugoslavije, Romunije, Bangladeša, Sierre Leoneja in Šrilan-ke, vedno več jih je zadnje mesece tudi iz Albanije. Vedno več je pa tudi slovenskih državljanov, ki se ukvarjajo z nedovoljenim, a precej donosnim tihotapljenjem beguncev čez mejo. Kazenski zakonik do triletne zaporne kazni za to. V SLOVENIJI SE PRIČELO NOVO ŠOLSKO LETO - Pretekli teden so “zajčki” b svojem prvem šolskem dnevu pogumno dvignili roke v osnovni šoli Trnovo v jub(jani. V ozadju so za ta prvi dan šolskega življenja bili navzoči njih starši. 'Cer so “zajčki” vajeni biti skupaj, kajti mnogi so veterančki vrtcev. Podatki za *°tno Slovenyo kažejo, da je v 445 samostojnih in matičnih osnovnih šolah, 372 ^°drujnjcaj1 |Cr 33 takjh $ prilagojenim programom skupaj 21.500 prvošolčkov. Pr-s ^°lski dan je minil tudi za približno 30.370 mladih, ki so prvič prestopili prag ^ednjih ali poklicnih šol, od tega je gimnazijcev 8987. Dobrih deset tisoč mladih •*e izbralo triletne poklicne programe. (Foto: Delo, 2. sept. 1998) Kosilo Oltarnega društva— To nedeljo vas vabi Oltarno društvo pri Sv. Vidu na kosilo, ki bo v šolskem avditoriju in bo serviranje od 11.30 do 1. pop. Nakaznice dobite pri vhodu, članice in gospodinje so lepo naprošene za pecivo. Vrtna veselica— Pevski zbor Korotan vabi na vrtno veselico to soboto na Slovenski pristavi. Od 5. do 8. zv. bo na razpolago dobra večerja (ocvrti piščanci, na žaru pečeni goveji zrezki), za ples in zabavo bodo igrali Veseli Godci. Vsi lepo vabljeni. Maša za gen. Rupnika— Tabor DSPB vabi rojake na sv. mašo to nedeljo dop. ob lOh za gen. L. Rupnika. Maša bo v cerkvi Marije Vnebovzete. Vinska trgatev na SP— V nedeljo, 20. septembra, prireja odbor Slov. pristave letno “vinsko trgatev”. Od 1. pop. dalje bo servirano kosilo, nakaznice zanj pa si je treba nabaviti vnaprej pri odbornikih. Igrali bodo Veseli Godci, isto popoldne bo pa imel tekme Balincarski klub SP. Za te se bo treba prijaviti do 2. pop., kar na Pristavi. Novi grobovi Julia R. Strnad Umrla je 85 let stara Julia R. Strnad, rojena Gorše, vdova po Edwardu, mati Judith in Linde Hayes, 2-krat stara mati, sestra Ann Cesnik, Edwarda ter že pok. Pauline Ulle, Emme Perko, Mamic Samsa, Louisa, Johna, Franka in Willia-ma. Pogreb bo jutri, v petek, v oskrbi Želetovega zavoda zj. ob 8.45, v cerkev sv. Kristine ob 9.30, od tam na pokopališče Vernih duš. Ure kropljenja so danes pop. od 2. do 4. in zv. od 7. do 9. Jennie Russ Umrla je 101 leto staro Jennie Russ, rojena Košir, vdova po Johnu, mati Mary Zadeli, Anthonyja (pok.), Jean Gorski, Williama in Alberta, 13-krat stara mati, 27-krat prastara mati, 6-krat praprastara mati. Pogreb je bil 5. septembra v oskrbi Želetovega zavoda s sv. mašo v cerkvi Marije Vnebovzete in pokopom na Vernih duš pokopališču. Družina bo hvaležna za darove v pokojničin spomin St. Mary Church, 15519 Holmes Ave., Cleveland, OH 44110. . (dalje na str. ] 1) Baragovi dnevi— Ti so v vsakem oziru zelo lepo izpadli. O njih bodo v naslednjih tednih številna poročila. Danes na str. 8 je nagovor, ki ga je imel na Slovenski pristavi v ponedeljek ljubljanski nadškof dr. Franc Rode. Jutri, v petek, med 5. in 6. zv., bo na oddaji na postaji 8 poročal novinar Dick Russ, poročilo bo ponovil tudi to nedeljo na oddaji, ki se prične ob 8. uri zjutraj. Sestanek MZA— V nedeljo, 20. septembra, ob 2. pop. bo pri Mariji Vnebovzeti sestanek Misijonske Znamkarske Akcije. Sestanek bo združen z obiskom dveh misijonarjev z Madagaskarja (str. 12). “Radiothon”— Slovenska radijska oddaja “Slovenska ura - Slovenian Hour”, ki jo vodi Tone Ovsenik, je vključena v tkim. “radiothon” javne radijske postaje WCPN 90.3 FM, z močjo 50.000 vatov. Če bi to oddajo (in postajo, ki jo omogoča) radi podprli, pokličite med oddajo samo to soboto zvečer med 9. in 10. uro na tel. št. 216-432-3700 in sporočite svoj dar. Enourne oddaje so namreč vsako soboto zvečer med 9. in 10. uri. V tiskovni sklad— Skupina rojakov iz New Yorka nam je poslala $100 za naš tiskovni sklad. G. Frank in ga. Eleanor Zernic s Highland Hts., O., sta pa poslala $20. Darovalcem za njih podporo hvala lepa! Romanje v Frank, O,-— Vsi tisti romarji, ki nameravate potovati v Frank, O., z avtobusom, si morate v naprej nabaviti vozne kartice. Te lahko še dobite, če pokličete enega izmed sledečih: Viktor Tominec: 216-531-2728; Frank Šega: 440-944-0020; Frank Kuhel: 216-881- 5165; Anton Oblak: 216-481- 9150. Avtobus bo odpeljal iz parkirišča Slovenskega doma na Holmes Ave., kjer boste lahko pustili tudi svoje avtomobile, ob 8. uri zj. Na St. Clair Ave. pa se bo avtobus ustavil ob 8.30, pred Sheliga Drug. Prosimo, bodite točni! Sv. maša bo ob 12. uri, nato kosilo, ob 2.30 pa križev pot. Romanje je 27. sept. in sicer ob vsakem vremenu. Z AMERIŠKO DOMOVINO S TE VEDNO NA TEKOČEM AMERIŠKA DOMO VINA 6117 St. Clair Ave, Cleveland, OH 44103-1692 Telephone: 216/431-0628 — Fax: 216/361-4088 AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) 'James V. Debevec - Publisher, English editor Dr. Rudolph M. Susel - Slovenian Editor Ameriška Domovina Permanent Scroll of Distinguished Persons: Rt. Rev. Msgr. Louis B. Baznik, Michael and Irma Telich, Frank J. Lausche, Paul Košir NAROČNINA: Združene države in Kanada: $30 na leto za ZDA; $35 za Kanado (v ZD valuti) Dežele izven ZDA in Kanade: $40 na leto (v ZD valuti) Za Slovenijo, z letalsko pošto, $160 letno SUBSCRIPTION RA TES United States and Canada: USA.: $30 per year; Canada: $35 in U S . currency Foreign: $40 per year U.S. or equivalent foreign currency $ 1 60 per year airmail to Slovenia AMERICAN HOME (ISSN 01 64-68X) is published weekly for $30 per year by American Home Publ. Co., 6117 St. Clair Avenue, Cleveland, OH 441 03-1 692. Periodicals postage paid ai Cleveland, OH. POSTMASTER: Send address changes to AMERICAN HOME, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103-1692. No. 35 Thursday, September 10, 1998 “BOG VAS zivir Nagovor nadškofa dr. Franca Rodeta na srečanju z rojaki na Slovenski pristavi v ponedeljek, 7. septembra Ko sem danes tukaj med vami prvič, da obiščem Slovence v Clevelandu in opazujem vaše življenje, vaše organizacije, sploh utrip slovenske skupnosti v Clevelandu in okolici, vam moram najpreje dati priznanje, iskreno priznanje za vse to, kar ste ustvarili, za vse to, kar delate, za vse to, kar ste. Vidim, da je med vami življenje močno, močno versko, kulturno, narodnostno, in vidim, kako se trudite, da bi v tej skupnosti ohranili svojo istovetnost ali, kot pravimo s tujko, svojo identiteto in sicer slovensko. Vem, da je Cerkev še vedno tista, ki ustvarja prava središča slovenske skupnosti, in v tem okviru vaših slovenskih župnij je potekalo bogato kulturno in duhovno življenje: verouk, razni tečaji, razna srečanja, razne organizacije. In zato sem res hvaležen, hvaležen tudi za to, da se trudite, da bi v teh organizacijah, ki so bodisi vezane na slovenske župnije ali na druge, ohranili slovenski jezik tudi mlajšim rodovom. Glejte, dragi Slovenci in Slovenke, res, da jezik ni nujno vezan na narodnost. Jaz sam, če vam lahko zaupam, pri šestnajstih letih skoraj nisem več znal govoriti slovensko in takrat sem imel izredno močno in ostro slovensko narodno zavest, ko sem komaj še bil sposoben izreči kakšen slovenski stavek. Res je to, res je tudi, da vzamemo drugi primer, da so Irci izgubili svoj jezik in prevzeli jezik svojih zavojevalcev - Angležev. In neki Irec je rekel, da se pač nad Angleži maščujejo na ta način, da govorijo in pišejo angleščino veliko bolje kot Angleži sami. Je pa tudi drugi primer, in to so Židje, ki so po dva tisoč letih obudili svoj narodni jezik. In glejte, jaz mislim, da so vse te misli, ki ne vežejo nujno narodni občutek, narodno zavest, na jezik, v tem, da se da tudi v drugi, tretji, ali četrti generaciji Slovencev, ko mogoče že ena ali dve nista govorili slovensko, prebuditi po zgledu Židov, zopet slovenščino v novi mladi generaciji, tako, da skušate ohraniti tudi svoj jezik. Tukaj srečujem Slovence, ki ne znajo slovensko, so pa silno ponosni, da so Slovenci. Včeraj sem srečal nekoga in ko sem mu rekel: “Your face is typical Slovenian”, je odgovoril: “I am Slovenian, and I am proud!” Kakorkoli že, saj dva človeka nista enaka, vsi smo različni. Jaz mislim, da je glavno to, da lahko rečemo: “I am Slovenian, and I am proud!” Torej res moja hvaležnost in moja pohvala vam za vašo lepo skupnost, za vaše dejavnosti, tudi za vaše folklorne skupine, za ohranjevanje jezika, predvsem pa za ohranjevanje tega slovenskega ponosa, ki je - verjemite mi - pov- sem upravičeno. Glejte, slovenski narod ni imel lahke zgodovine, vendar v tej zgodovini smo se izkazali kot klen, močen, resen, delaven, pošten narod. In če smo lahko na kaj ponosni, smo lahko na to. In mislim, da je razlog našega ponosa bolj upravičen, kot če bi slavili ne vem kakšne bitke, kjer smo pobili toliko in toliko sovražnikov. To je razlog za naš pristni slovenski ponos. Drugo, kar bi lahko rekel - in to mislim, da treba dosti poudarjati: Amerika je vaša druga domovina. Tukaj, vem, se počutite dobro. Včeraj sem vprašal neko gospo, kako jim gre, kako se tukaj počutijo, in je rekla: “Sijajno, predobro nam gre!” Ne vem, če ste vsi istega mnenja, vendar vaš položaj ni slab in mislim, da ste lahko Bogu hvaležni za to, kar imate, za to kvaliteto življenja, ki ste jo dosegli, in da se skušate, kolikor se da, izogibati asimilaciji in utopitvi v tujih vodah; pač pa je treba delati za integracijo -vi ste del te ameriške družbe, vi sodelujete pri gradnji te ameriške družbe, pri njenem političnem, kulturnem, družbenem življenju, in mislim, da je tu nekaj, kar vas lahko tudi obogati, če boste ohranili svojo slovensko identiteto. Torej - hvala vam, dragi rojaki, za te dni, kar sem jih preživel med vami, ki so bili lepi in v katerih sem dobil toliko lepih vtisov in tolikov razlogov, da vas izredno cenim in da vam dam vse svoje priznanje. Priznanje za to, kar ste zgradili. Čudovite cerkve, ki jih redkokje v Sloveniji vidiš: v Jolietu imate cerkev sv. Jožefa, kar dva stolpa ima; tukaj imate cerkev sv. Vida, izredno lepa, mogočna kot kakšna katedrala; cerkev Marije Vnebovzete - in gotovo še druge, ki jih nisem imel priložnost spoznati ob tem svojem potovanju. Vse to ste zgradili: narodne domove, svoje domove, lepe domove, lepe položaje imate tukaj. Dajte tudi - bi rekel - iz tega svojega položaja narediti, da bo vaše življenje lepo, smiselno, pošteno in da bo lahko v ponos vam in v ponos vsemu slovenskemu narodu. In dejansko ste tukaj izredno dobro zapisani; lahko izgovarjate imena velikih Slovencev, kot so Friderik Baraga, ali Frank Lausche, ki so pripomogli in prispevali ogromno ameriški zgodovini. Tukaj niste uboga, obrobna populacija, ki nič ne velja, ki ni spoštovana. Tukaj ste spoštovani, tukaj ste sprejeti, tukaj ste dostikrat - vem tudi - občudovani. Želim samo, da ostanete vedno na tej višini v vaše veselje in v veselje in ponos vaše prve domovine Slovenije. Bog vas živi! ■ (Nadškofov nagovor - govoril je brez teksta - je za objavo pripravit od videotraka ob sodelovanju snemalca g. Ivana Hauptmana g. Stane Šušteršič iz Washingtona, D. C. Včeraj dopoldne pred odhodom je prepis zaključil in posredoval uredniku. Obema se najlepše zahvaljujem. Naj dodam še, da je nadškofa Rodeta navzočim na Pristavi predstavil dr. Mate Roesmann, predsednik Slovensko ameriškega sveta, ki je srečanje v ponedeljek organiziralo, in da je na kulturnem programu odlično in pestro sodelovalo več kulturnih skupin. Urednik AD) Svetovni slovenski kongres vabi Srečanje slovenskih zdravnikov po svetu Svetovni slovenski kongres bo ta mesec organiziral prvo srečanje slovenskih zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev, ki živijo in delajo v tujini. Sestanek bo potekal od 16. do 20. septembra na Bled in na Otočcu na Dolenjskem. TRST/GORICA - Namen srečanja je predvsem v medsebojnem spoznavanju in povezovanju slovenskih zdravnikov doma in po svetu ter predstavitev dosežkov slovenske zdravniške stroke širši javnosti. Na srečanje vabi Slovenski slovenski • kongres zdravnike iz tujine in domovine ter druge strokovnjake, ki delajo na področju zdravstva, npr. direktorje zdravstvenih ustanov, medicinske sestre in drugo zdravstveno osebje. V osrednjem delu petdnevnega programa bodo potekala predavanja priznanih slovenskih strokovnjakov s področja zdravstva iz tujine o temah, kot so staranje, rak in prehrana, etika v medicini; na razni okroglih mizah bo tekla razprava na teme: predstavitev raziskovalnega dela slovenskih zdravnikov po svetu, možnosti mednarodnega sodelovanja, reforma zdravstva, poudarek na pregledu sistema zdravstvenega varstva v raz- ličnih državah in s predstavitvijo problematike zdravstva v Sloveniji (npr. privatizacija). Organizatorji bodo pripravili tudi brošuro z izvleški predavanj, s seznamom in naslovi udeležencev in v sodelovanju s slovenskim ministrstvom za zdravstvo posebno knjižico s pregledom zdravstva v Sloveniji. Poleg osrednjega strokovnega dela bodo med srečanjem tudi priložnosti za družabna srečanja in pa turistične ekskurzije. Prvi tak dogodek bo spoznavni večer 16. septembra v plesni dvorani Kazine na Bledu, naslednji dan bo kulturno-dru-žabni večer s koncertom v cerkvi na Blejskem otoku in z večerjo v vili ob Blejskem jezeru; v soboto, 19. septembra, pa se bodo udeleženci zbrali na pikniku na Trški gori na Dolenjskem. Srečanje slovenskih zdravnikov doma in po svetu se bo začelo v sredo, 16. septembra, v plesni dvorani hotela Golf na Bledu, ko bo na vrsti pred-seminarska okrogla miza z naslovom Mednarodno sodelovanje, specializacije in študijska izmenjava. Na tej okrogli mizi bodo nastopili zdravniki Mladen Šolar iz New Yor-ka, Marco Križ iz Argentine, Zoran Arnež, ki je predsednik Zdravstvenega sveta Republike Slovenije, Matija Horvat iz Ljubljane, Borut Gubina, ki bo predstavljal slovenske študente medicine, Marko Bitenc iz Zdravniške zbornice Slovenije ter Pavel Poderoš, ki bo zastopal Slovensko zdravniško društvo. Ob 18. uri bodo v Plesni dvorani Kazina gostitelji -Upravni odbor Slovenskega svetovnega kongresa - Prl" redili spoznavni večer za vse ugledne goste. V četrtek, 17. septembra, bo ob 9. uri v hotelu Gol uradni začetek srečanja in z znanstvenimi referati bodo nastopili zdravniki Veronik® Ravnikar iz ZDA, Malti® Peterlin iz ZDA, Leonard Sicilian iz ZDA. Ob l5-3U bodo udeleženci odšli °a otok sredi blejskega jezer®’ kjer bodo imeli koncert. V petek, 18. septembri1’ bodo udeleženci blejske? srečanja odšli na Dolenj® kjer bodo na Otočcu v 0 telu Šport imeli javno glo mizo o reformi zd stva, na katero so P°va L, zdravniki Silvester L®n* Zsyecki J ministrstv3 Republike Slovenije za vstvo, Majda Kregelj nik, poslanka v Državn^ zboru Slovenije, Jurij (dalje na str. 9) ni iz ZDA, Janez državni sekretar jateVs 'rharn.aj Clair & E. 68 St. 361 |L^ UAMO TUDI ZDRA RAČUN POMOČI^ ’avi? nmo Pričevanje o izrednem človeku in duhovniku v avstralski slovenski skupnosti Priprave na krajevne volitve Pater Bazilij v spominih njegovih rojakov ti Baragov dom je bil mnogim (ne samo slovenskim) fantom ob prihodu v Avstralijo prvi dom - oziroma košček domače hiše. Pater Bazilij je vsakemu nudil svojo pomoč in bil vsem kot dober in skrben oče. Kljub temu, da so v do-mu živeli fantje različnih narodnosti in tudi veroizpo-Vedi, sta v njem vedno vla-dala red in disciplina. Vsi s° vedeli, da je pater dober P° duši, a hkrati strog nad-z°rnik, zato so upoštevali Pravila doma. V cerkev ni nikogar silil, bil pa je vesel, je pri maši videl kaj svojih” fantov. Pater je imel rad veselo družbo. Kadar je videl svoje nilade rojake sredi domačega kramljanja ali celo petja, Se jim je rad pridružil. Vsi So mu bili pri srcu, zato * je hotel nekaj podariti. mesecu septembru je organiziral srečanje vseh fan-lov iz Baragovega doma z družinami. To se je odvijalo dolga leta v veseli družbi v dvorani pod cerkvijo. V Baragovem domu sem Z'Vel nekaj manj kot dve le-1 tudi sam, ker sem se malu po prihodu v Avstra-'j° z dežele preselil v Mel-ourne. Z mano je bila tu- * utoja mama. ki je v Ba-ragovem domu dobila zapo- Srečanje zdravnikov B, (nadaljevanje s str. 8) lz Argentine, Rafko Dolhar ^ Trsta, Marko Bitenc, ki _CL Predsednik Zdravniške °rnice Slovenije, Andrej Brčan iz Kliničnega centra Mubljani. j ^°Poldne na isti dan bo-(j°j na Otočcu še predstavili pQ slovenskih raziskovalcev svetu naslednji zdravniki: 1^. 'da Klampfer iz ZDA, 0i|rianr Lango iz ZDA, : an Schlapper iz Avstri- 6r Matevž Kržan iz ZDA, |joan*to Zorn, ki ima za sa-j>a . dolgoletno izkušnjo v Mia!!1! '° scdaJ deluJe v 'ju' ter e .m Khničnem centru, tanka Ovčak Deržič iz jiiCarcdavala bo tudi zdravic Jožica Paddle Ledinek Ztk Vslralije, za njo pa Ciril Godec iz v H(tC| . soboto bodo imeli Sr£ča?etlCi srcčanja družabno gorj *ifi piknik na Trški Pogy lla katerem se bodo C*ativn>ri * ° ustanovitvi ini-Z°van'C^a odbora za pove-koy ie slovenskih zdravni- ^delj^013 *n P° svetu. V se l 20. septembra, pa d0 Sj ^Čni °^edali samostan v ntaše zdravniki udeležili v Novem mestu rez podpisa, a najbrž iz pisarne SSK v Ljubljani NOVl GLAS, 27.8.1998 slitev kot čistilka sob. Pomagala pa je tudi sestri Emi, ki je bila kuharica za to veliko družino. Hrana je bila dobra in domača, saj so se tudi fantje, ki so stanovali drugje, radi prehranjevali v kuhinji Baragovega doma. Pater je marsikateremu fantu pomagal pri iskanju službe, tako tudi meni. Spominjam se, ko sva šla v tovarno plastike v Hawthorn vprašat za delo. “Veš, v tej tovarni je veliko fantov iz Baragovega doma dobilo delo,” mi je zbujal upanje. Ko je v tovarniški pisarni delodajalec vprašal, če tudi jaz mislim samo začasno, kot večina drugih fantov, je pater tako prepričljivo govoril, da je delodajalec dejal: “Če fant misli resno, lahko začne kar jutri.” Približeval se je slavnostni dan za slovensko cerkev v Kewju - ponovitev nove maše patra Stanka Zemlja-ka. Še nikoli nisem imel svojega fotoaparata, še manj pa kaj vedel o tej stvari. Ker sem si želel, da bi to enkratno slovesnost sam slikal, sem vprašal patra Bazilij a za nasvet. Takoj se je strinjal. V soboto me je vzel s seboj, ko je šel nakupovat hrano. Zavila sva se v trgovino Chemist, podobno lekarni. Mislil sem, da si bo pater kupil kakšna zdravila. Ko je pater povedal uslužbencu, kaj si njegov spremljevalec želi, je ta odprl omarico z aparati in začel razlagati. Odločil sem se za povsem preprost aparat Kodak, katerega mi je seveda priporočil pater. Slike so bile lepe in prav take dela fotoaparat še danes. Čas je hitel svojo pot in z njim so prihajale spremembe. Z mamo sva se preselila nazaj na deželo, v Monvell. Mama je neozdravljivo zbolela. Ker sva ob odhodu iz Baragovega doma prekinila s plačevanjem zdravniškega zavarovanja, je pater Bazilij uredil vse potrebno, da je zavarovalnica krila vse stroške zdravljenja. Bolezen je zahtevala svojo žrtev in dve leti kasneje je pater mamo tudi pokopal. Želja, da si ustvarim družino, me je popeljala na dopust v domovino. Tam sem se poročil, vendar žena ni mogla takoj z menoj v Avstralijo. Ko sem patru povedal novico, mi ni takoj verjel. Pripomnil je: “Ko bo žena prišla, bom pa vpisal v poročno kroniko.” Takrat pater še ni bil preveč navdušen, če se je šel kdo poročit v Slovenijo. Ko je žena prispela za velikonočne praznike, pa mi je nagajivo dejal: “Ivan, ravno na veliki petek si dobil svoj križ.” Kmalu se je družina povečala in pater je tudi najini hčerki podelil zakrament svetega krsta. Življenje je šlo svojo vsakdanjo pot. Pater je prihajal vsak drugi mesec v Monvell, kjer je daroval sv. mašo za tamkajšnje rojake. Pred njo je obiskoval slovenske družine. Ko je zaslutil, da me skrita želja vleče k pisanju verzov, je bil ob teh obiskih moj prvi učitelj, kajti tudi sam je bil pesnik in pisatelj. Podal mi je začetno osnovo - oziroma temelj, na katerem sem pozneje gradil naprej. Dostikrat sem mu ponudil kakšno pesmico za Misli, vendar z njo ni bil takoj zadovoljen. Poučil me je: “Napisano pesem dobro zbrusi in tudi dozoreti mora, preden gre v objavo. Sčasoma sem spoznal, da je imel pater prav. Imel je tudi svoje “sito”, s katerim je presejal, kaj naj bi bilo za objavo. Tudi krajše črtice sem se lotil prenesti na papir. Ko je objavil mojo prvo pesem in zatem še črtico, mi je dal pravo veselje in zagon za nadaljnje snovanje. Ob nekem pogovoru mi je ves vesel dejal: “Veš, Ivan, tista (dalje na str. 10) Napovedujejo oblikovanje koalicij za volitve novih županov MARJAN DROBEŽ V Sloveniji med poletnimi počitnicami ni bilo velikih dogodkov na domačem političnem prizorišču, toda voditelji strank so vendarle napovedali teme, ki bodo najbrž v središču kampanje za krajevne volitve v nedeljo, 22. novembra. Najbolj aktualen in pereč je spor med Slovenijo in Hrvaško o vseh vprašanjih medsebojnih odnosov in sodelovanja. Pričakovati je, da si bo vlada v obdobju pred lokalnimi volitvami močno prizadevala za izboljšanje odnosov, ki so zdaj na najnižji ravni v celotnem obdobju od ustanovitve obeh novih držav. To bi bilo koristno za Slovenijo, saj je rešitev spornih vprašanj s sosedi ena izmed zahtev pri vključevanju Slovenije v EU, napredek v odnosih s Hrvaško pa bi seveda koristil tudi Liberalni demokraciji Slovenije oz. izboljšal njene možnosti na volitvah. Lokalne volitve naj bi pokazale, kolikšna sta moč in vpliv posameznih strank v Sloveniji, izidi pa bodo lahko uporabljeni kot izhodišče za parlamentarne volitve leta 2000. Že zdaj je gotovo, da pri lokalnih volitvah ne bo delovala koalicija vladnih strank, torej LDS in SLS, ker ima pač vsaka od teh strank svoje ambicije in težnje, ki se med seboj izključujejo. Politične stranke nasploh poudarjajo, da se bodo volitev udeležile samostojno, s svojimi listami, potem pa bodo glede na volilne rezultate sklepale morebitne koalicije za nove župane v 192 občinah, kolikor jih je zdaj v Sloveniji. V obdobju do volitev bo več pomembnih dogodkov, do katerih se bodo stranke opredeljevale, pri čemer si bodo poskušale pridobiti podporo, razumevanje in simpatije volivcev oz. javnosti. Državni zbor bo imel v mesecu septembru eno ali celo dve izredni zasedanji, ki so jih zahtevali Janševi socialdemokrati in Peterletovi krščanski demokrati. O-bravnavali bodo pomanjkljivosti pri popotresni obnovi Posočja, kjer dejansko vlada prava zmeda. Vlada je skladno z zakonom uvedla prispevke, ki jih morajo plače- vati vsi davkoplačevalci, o tem pa so nastala različna mnenja, tako da bo o primernosti in utemeljenosti takih prispevkov odločalo Ustavno sodišče. Žrtve omenjenih in drugih nesporazumov glede obnove so seveda predvsem prebivalci Posočja. Pri tem dodajamo, da je še zmeraj neporabljenih nad 200 milijonov tolarjev, ki sta jih za potresence zbrala človekoljubna organizacija Karitas in Rdeči križ Slovenije. Na drugi izredni seji parlamenta pa naj bi obravnavali domnevne nepravilnosti v ministrstvu za šolstvo in šport, katerih glavni povzročitelj oz. krivec naj bi bil minister na tem področju, Slavko Gaber. Državni zbor bo v predvolilnem času morali izvoliti tudi dva nova člana Ustavnega sodišča, s čimer bi ta najvišji organ za varstvo u-stavnosti in zakonitosti postal popoln ter bo lahko normalno pričel delovati. Zelo pomembna bo tudi izvolitev novega generalnega državnega tožilca, saj bo Antonu Drobniču, ki zdaj opravlja to funkcijo, ob koncu leta 1998 prenehal mandat. Kandidatov za njegovo nasledstvo je sedem, vsi pa uživajo manjšo ali večjo podporo posameznih političnih strank. V nekaterih o-koljih menijo, da bo izvolitev novega generalnega državnega tožilca sploh najvažnejši dogodek letošnjega leta v Sloveniji. Ugibanja o volilnih koalicijah in kandidatih za župane na Primorskem Ob koncu počitniškega obdobja v večini slovenskih občin še ni znano, kakšne morebitne volilne koalicije bodo politične Stranke oblikovale ter kdo naj bi bili kandidati za nove župane. Izjemi sta le Ljubljana in Maribor. V slovenskem glavnem mestu se obeta zagrizen boj za župansko verigo. Viko Potočžnik (LDS) bodo v Ljubljani poskušali premagati Anton Jeglič (SDS), Primož Rode (SKD), ki bi ga podprla tudi SLS, Vasilij Cerar (ZLSD) in morda tudi Danica Simšič (Demokratska stranka). - Sedanji mariborski župan Alojz Križman (Lista za (dalje na str. 10) Vladimir M. Rus Attorney - Odvetnik 6411 St. Clair (Slovenian National Home) 391-4000 Dr. Marko Kos Ljubljana Smo po nihanju med ekstremi končno našli svoje mesto? Slovenija je država kontrastov. V nobeni drugi državi v tem območju Srednje Evrope ni pokopanih toliko lobanj nasilnih žrtev, da bi iz njih zgradili nekajkrat večjo Čele kulo, kot so jo Turki v Nišu. Vendar Slovenci niso kruti niti neracionalni. Njihova država leži pač na prepihu, kjer so se od pamtiveka pretakale vojske in njihovi krvoločni vodje. Drug primer: človek, ki je največ prispeval k oblikovanju slovenskega javnega mnenja in narodne zavesti, ki je tako rekoč propagiral slovenski narodni ponos, je nosil nemško ime Bleiweis. Pa vendar je bolj kot kdor drug s pristnim slovenskim priimkom utrdil slovensko javnost, da je postala nosilec ljudskih taborov, ki so vnašali slovensko narodno zavest v sleherno vas. Tako je oblikoval Slovence novega veka. Pričeli so brati časopise in knjige ter se tako pretvorili v Slovence sodobnega časa, sposobne za graditev zgodovine in usmerjanje na nove poti samostojnosti. Tega danes ne znamo ceniti, kot da je do tega prišlo samo po sebi. To so bile največje zgodovinske inovacije slovenskega naroda. Vendar Slovenci niso bili bojeviti niti niso postali zavojevalci, ki bi zatirali sosedne narode in v njih pustili sovraštvo do današnjih dni. Vso zgodovino so se morali braniti na svojih tleh. Čedalje več svojega prostora so morali prepuščati zavojevalcem in se umikati v čedalje manjše osrčje dežele. Vendar niso znali občevati z zunanjim svetom. Do V BLAG SPOMIN DVANAJSTE OBLETNICE FRANK ORAZEM Umrl dne 14. sept. 1986. Že 12 let Te zemlja krije, v temnem grobu mirno spiš. Srce Tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš. Nam pa žalost srca trga, rosijo solze nam oči. Dom je prazen in otožen, odkar Te več med nami ni. Žalujoči: Družina in prijatelji. Cleveland, Ohio. 10. sept. 1998 današnjih dni so zadržali bolj ali manj Bleivveisov model: v sebi samem utrjevati svojo moč, duha, zavest, ponos, strogost bolj na pasiven, ponotranjem način. Niso se znali prilagajati svetu, niso bili medsebojno strpni. Vsaka stran je zagovarjala svoj prav in ga gnala do ostrine noža. K sreči niso (bili) tako bojeviti kot severni Irci, da bi se stepli; v odločilnem trenutku so se vedno umaknili in pomirili, streznjeni in osramočeni. I-majo močan občutek sramu, morebiti kot del njihove zadržanosti in zaprtosti. Zato niso zgradili učinkovite in briljanjtne družbe, ki bi obvladala vse, za kar bi se odločila njihova kolektivna volja. Ta volja je bila redkokdaj sinhrona. Vsak Slovenec je individualist. Zato se niso nikoli dvignili do ekonomske moči, do skupne strategije zavojevanja tujih trgov. Nikoli niso strnili svojih moči in nikoli dosegli pomembne znanstvene in tehnološke teže kljub svoji majhnosti, kot so jo znali Izraelci. Vendar se vse to le spreminja. Zavest, da so država, je zbudila občutek realnosti o svetovni medodvisnosti. Državnost in državotvornost sta postala nova pojma, do zdaj prav nič domača. Večina se zaveda, da niso samo “v" svetu, ampak da morajo biti del igre, da “so” svet. Slovenija se bolj spreminja, kot se zaveda. Njena vlada je pod ogromnim pritiskom EU, da se prestroji, da spremeni predpise. To pa zahtevajo tudi ljudje zaradi neučinkovitosti uprave in gospodarske brezizhodnosti. To ni samo rezultat propada, ampak je 50 let zaprtosti režima napravilo čudež, da je Slovenija ozdravljena dolge zgodovine mednarodne odtujenosti. “Hladna vojna se je končala - in Slovenija je zmagala.” Ironija je, da se je njena zgodovina dumpinškega izvoza in brezobzirnega polašča- Joseph L. FORTUNA r POGREBNI ZAVOD 5316 Fleet Ave. 641-0046 Moderni pogrebni zavod. Ambulanca na razpolago podnevi in ponoči. CENE NIZKE PO VASI ŽELJI! nja prostora na tujih trgih začela s socializmom, ki je zgradil ogromno industrijo in v njo vključil skoraj ves kmečki sloj, saj je njegov delež v komaj treh desetletjih padel od 53 odstotkov na 5 odstotkov. To je bila trda šola za ves narod: šola dela in znanj, kolektivnosti in odvisnosti od sodelavca, sindikalizma, stavkanja in osebnega oblikovanja. Brez kolektivnosti ni napredovanja, ni oblasti nad ljudmi in ni teorije ter prakse menedžmenta. Kmet ne more napredovati v tem smislu, da odgovarja za vse več ljudi. Da Slovenija ni izkoristila tega bogastva, je druga zgodba, zgodba o režimu, ki ni znal vpreči vsakega po znanju in sposobnosti, marveč je bil politično skorumpiran. Vse to seveda precej prepoenostavlja zgodovino. Vendar lahko razumemo bistvo. V vsej dobi, ki jo lahko štejemo za sodobno, Slovenija nikoli ni imela normalnih odnosov z drugim svetom. Nihala je med ekstremi - vojno in podvrženo-stjo. Končno je dosegla točko ravnovesja. Kot samostojna država, o kateri še Bleiweis kljub svoji viziji ni upal niti sanjati, je integrirana v svet do stopnje, katere ni še nikoli dosegla in ne da bi odstopila svojo suverenost komu drugemu. Kar je do zdaj še vedno storila v prelomnem trenutku. To je ključna točka, katera mora biti sidro vsakršne strategije. Slovenci so doumeli, da je rešitev samo v prisvajanju zahodne tehnologije in socialnih sistemov, s katerimi bodo lahko dosegli vrh V BLAG SPOMIN ob prvi obletnici, odkar nas je zapustila naša žena, mama in stara mama Francka A. Hribar Umrla je 12. sept. 1997 Sonce naj na trato sije, kjer počivaš, mama, Ti. Duša pa naj srečo uživa, tam v rajski večnosti. Žalujoče sorodstvo: Mož - Lojze Hčerke - Sandy, Olga, in Frances Zelje - Kenny, Jim in Igor Vnuka - Danny in Matjaž Vnukinje - Erica, Christina, Jessica in Brianna Sestra - Majda Hribar, v Sloveniji Brat - Jože Avžlahar, v Sloveniji in nadvlado nad drugimi kljub majhnosti. Na izbranih področjih je po zgledu Izraelcev lahko doseči konico. Pogoj je usklajenost namer in podrejenost posameznih želja cilju. V tem je državotvornost. Slovenci morajo premagati svojo zakotno sebičnost in zaprtost. Multinacionalizacija slovenskih podjetij ne nepovratna, v lastni ali tuji režiji. Evropa je postala pod njihovim vplivom srečno področje prosperitete. Duhovni pomik Slovencev v tuje področje je prav tako dramatičen. Mladina je posvojila kulturo sveta. Še pred nekaj desetletji so šteli bolj mednarodno usmerjene direktorje kot okužene z virusom meščanstva. Danes je dolga prekomejna izkušnja pogoj za visoka mesta, kar občutijo starejši uradniki v podjetjih in bankah, ko jih prehitevajo mladi kolegi z mednarodnim leskom. Tu je premik najgloblji, čeprav ne zapažen. “Slovenski” menedžment vse bolj zamenjuje globalna opleme-nitev stilov. Danes direktorji skrbe za stopnjo donosnosti in plačajo ljudi po dosežkih in ne po tarifnih pravilnikih. Njihov stil dela, mišljenja in obnašanja postaja nezadržno čedalje bolj evropski. Nov pogled se razširja na trgovino. Slovenija se je liberalizirala v presenetljivi stopnji od 80. let, otresla se je večine carin in uvoznih dovoljenj, tako da nudi trg točno isto kot na Dunaju ali Milanu. Zavezništvo med državami na tem področju je trenutno zgled geopolitike. Ostaja stabilna zveza O p. Baziliju (nadaljevanje s str. 9) tvoja črtica, ki je bila v Mislih, je bila objavljena v ameriškem slovenskem listu.” Patru sem iz srca hvaležen za vso pomoč, ki mi jo je nudil. Nikoli se nisva s patrom pogovarjala o političnih stvareh. Dobro sem vedel, da je na generacijo, ki je rasla v času takratnega režima, gledal skozi drugačna očala. Tega mu nisem nikoli dal vedeti, pa tudi zameril mu nisem. Patra Bazilija sem spoštoval kot zvestega dušnega pastirja, kot zavednega, čeprav včasih svojestranskega Slovenca, predvsem pa kot rojaka, ki se je razdajal s svojim delom za sonarodnjake. Nikoli se ni bal svojih načrtov; kar si je zamislil, je za vsako ceno tudi izvršil. Žal pater pri tem svojem poslanstvu ni imel časa zase, še manj pa za svoje zdravje in je dolga leta skrivaj prenašal svojo “pokoro” - kot je sam -- čeprav malokdaj - dejal. - Ivan Lapuh MISLI maj 1998 Kav Victoria Avstralija med Vzhodom in Zahodom, med preteklostjo in prihodnostjo v simboličnem pomenu, med močjo nadvlade nove sile celine - EU in sproščenimi ekonomskimi silami na drugi strani. Najpametnejši ljudje obeh strani to vedo. In tega ne bodo zapravili. Kakšna bo videti “nova Slovenija? V bistvu nič drugače od stare, vendar pa se bodo njene sile drugače iz-ražale, povezovale in nastopale. Razdelitev moči bo drugačna: vlada bo stopila v ozadje, saj bo njen delež lastnine vse manjši, nioč multinacionalk, med katerimi jih bo precej slovenskih, Pa vse večja. Prizadevanja za izgradnjo nove industrije namesto delovno intenzivne in zastarele bodo velika, nič manjša, kot so bila ob prvi izgradnji-Slovenska podjetja bodo ve dno nekoliko bolj izoliran3 kot njihovi zahodni tekmec1’ celo če bo kakšen Francoz ali Nemec ali Avstrijec yo dil podjetje. Pa kaj? Kakšn3 (dalje na sir. II) Krajevne volitve (nadaljevanje s str. 9) Maribor, morda tudi SDS)’ ki bo spet kandidiral, pa ° najhujša tekmeca imel . Tonetu Partljiču (LDS) in Borisu Soviču (ZLSD). Na Primorskem je ° Prl pravah in kandidatih za °. kalne volitve znano le ne 3 podrobnosti. Predstav^ Zveze za Primorsko je $ vil, da bo ta stranka v občinah postavila svoje ka^ didate za nove župane, danji župani bodo po v6<^_ ponovno kandidirali. P° ših informacijah sta >^5 piranski župan Franko lC in župan Ajdovščine mir Bavec, ki bosta ob s rajšnjem koncu man ■-opustila politično de lova r V Vipavi pa naj bi za pana kandidiral tudi P nec SLS Branko TomaZ1 ^ Tudi v Novi PoriC1vCga več kandidatov za n° župana. Kot kažejo kušnje, bodo za prom posameznih kandidatov ^ žili tudi razne dogodke-^ ^ je zlasti proslavljanj6 ^ nice obstoja Nove 0 „ Pii tem je najbolj ^ g. sedanji župan Črtomir 0 capan. Nič še ni znanC^oVe kandidatih za župana )ci občine Šempeter-Vrtojb^ bo pričela delovati v ku leta 1999. Novi glos, 27.8-1& Anton NILA VRISKA Attorney-at-La (Odvetnik) 18975 Villaview R°9 at Neff 692-1172 Complete Legal I Hrvaški kardinal Stepinac ali linčanje pravičnega Trst/Gorica - 3. oktobra bo Janez Pavel II. v Mariji Bistriški na Hrvaškem proglasil za blaženega preganjanega kardinala Alojzija Stepin-ca. Ta dogodek je že. povzročil različne odmeve. Medtem ko so nekateri-Judje, ki jih je kardinal rešil smrti, prosili Yad Va-shem, naj počastijo Stepinca kot “pravičnega med narodi", italijanski komunistični list II Manifesto obtožuje kardinala prijateljstva z ustaši, kolaboracionizma s fašistično vlado Ante Paveliča, češ da je vodil politiko prisilnega spreobračanja srbskih pravoslavcev in da je rešil Jude samo za to, da bi jih spreobrnil h katoliški veri. Msgr. Milan Simčič, bivši podtajnik Kongregacije za duhovnike in globok poznavalec svoje domovine, je izjavil: “Vračamo se v staro, na enostranski način razlage zgodovinske resnice.” V dokaz neresničnosti in zmedenosti članka v omenjenem časopisu, pravi msgr. Simčič, zadostuje že to> da pišejo, da sem bil tedaj (način citiranja neposrednih besed tak tudi v ori- dar so ob koncu vojne komunisti začeli s procesi po Stalinovih metodah, je kardinal odgovarjal tem lažnim obtožbam tako: “S kom sem se lahko pogajal, z vami, ki ste bili v gozdu, ali z zagrebško oblastjo, od katere je bilo odvisno reševanje ali osvobajanje oseb, za katere sem posegal? Med temi osebami so bili komunisti, hrvaški Judje in antifašisti.” Komunistične obtožbe proti Stepincu ne držijo in zadostuje dokazano dejstvo, da je Hitler osebno zahteval Stepinčevo glavo, toda Pavelič se je dobro zavedal, da bi se ljudstvo uprlo proti takemu postopku, ker je Stepinac užival izredno popularnost in prestiž. Resen in podroben pregled zgodovinskih dokumentov odvrača obtožbo, da je Stepinac vsiljeval spreobračanje srbskih pravoslavcev. Katoliška Cerkev priznava krst, ki ga podeljuje pravoslavna Cerkev, zato tu sploh ne gre za novi krst, kvečje- Smo po nihanju... ginalu, op. ur. AD) ravnatelj Zavoda sv. Hjeronima v Ri-mu> danes pa da sem upokojenec v Zagrebu. Resnica pa je ta, da ni-Sem bil nikoli ravnatelj ti-ste8a zavoda, pojasnjuje Simčič, v tisti dobi sem bil bogoslovec v Lateranu, sedaj Pa sem v pokoju v Rimu 'n ne v Zagrebu. Kdor prikazuje kardinala Stepinca kot kolaboracioni-sta, ne pozna zgodovine, nadaljuje msgr. Simčič. Že ^ Polovici leta 1930 je mla-' zagrebški nadškof ožigo-?a* poguben Hitlerjev nauk n je organiziral pomoč jurskim beguncem iz Av-st'je, Češke in Poljske. . Tu sta dve ločeni realno-?tl' hrvaška država, ki jo je °tel narod v celoti, in u-j^teški režim, katerega pripadi niso presegali 3 odsto-e prebivalstva. n Obtožbo, da je kardinal ^tepinac sodeloval s fašistič- shT re^mom’ zanikajo dej-a" Titovi partizani so teed vojno večkrat navajali jjj stavke Stepinčevih pri-8 ali pastoralnih pisem. obe Vscm tiste dele, kjer je itj.°ja* grozodejstva nemške, tinske in ustaške vojne. ot nadškof je v tem ča-tijo rTl°ra* *meti stike s teda-kaK pblastjo, ni pa govora o rsnikoli kolaboraciji. Ka- (nadaljevanjc s str. 10) škoda pa naj bi bila to? Vsa podjetja v svetu iščejo najsposobnejšega, kjer koli ga najdejo. Še vedno pa bodo živeli v ozadju zavesti kot svarilo stari duhovi. Slovenci - ne bodo nikoli odpustili Italijanom, da so hoteli izkoreniniti njihovo narodnost in pobiti nešteto sonarodnjakov kot talce, zapornike v koncentracijskih taboriščih ali kar tako, preimenovati družine in izbrisati slovensko pesem in celo molitve. Tega se ne pozabi, to živi v slovenski zavesti kot tiho opozorilo. Tem bolj ker Slovenci česa takšnega niso povzročili do zdaj še nikomur. Toda tudi ta strašeča zgodovina se bolj ali manj uspešno potiska v ozadje. Izginila ne bo nikoli, kot nemo svarilo bo vedno pred čuječimi očmi na steni -mene, tekel, fares. In opominjala k nezaupanju. Italijani in Avstrijci bi lahko mnogo prispevali k onemogočanju teh strahov. Zapuščina Graziolija in Rtisener-ja z njunimi grozljivimi razglasi o stoterih ustreljenih talcih bo omenjena v zgodovinskih knjigah. In tam naj ostane. Delo, 29. avgusta 1998 Sobotna priloga BRICKMAN & SONS FUNERAL HOME 2l9°0 Euclid A ve. 481-5277 Between Chardon & E. 222nd Sl. — Euclid, Ohio mu za prestop iz pravoslavne v katoliško Cerkev. Pred nečloveškim nastopom ustaških skrajnežev se je hrvaška Cerkev pod Stepinče-vim vodstvom nahajala pred veliko dilemo: na eni strani kanonično pravilo, ki predvideva prestop pravoslavnega človeka v katoliško vero le, če je ta korak svoboden in storjen v polni zavesti; na drugi strani pa življenjska nevarnost tisočev Srbov, ki so prosili za vstop v katoliško Cerkev, le da se rešijo pokola od strani ustašev. Stepinac je prosil Rim za nasvet in tako je prišlo do odločitve, da so sprejeli tiste pravoslavne, ki so bili bili v življenjski nevarnosti, ostala pa jim je svoboda, da se vrnejo v pravoslavje, čim bi ne bilo več nobene nevarnosti. Na ta način so rešili na tisoče življenj. II Manifesto navaja tudi Paveličev sprejem pri Piju XII. Tudi tu se potvarja resnica. Pij XII. ni nikoli blagoslovil politike spreobračanja pravoslavcev in ni nikoli podpiral tega Paveličevega režima. Znak za to je, da Sv. Sedež ni nikoli priznal ustaške vlade. Ni bilo diplomatskih stikov s Paveličevo vlado, v Zagrebu ni bilo nuncija Sv. Sedeža, bil je le opat Mar-cone pri hrvaškem episkopa-tu kot apostolski vizitator. Ustaška propaganda pa je skušala na vse načine stru-mentalizirati zasebni obisk kot kolaboracijsko dejanje. Obstoja nešteto priznanj in poslanic zahvale od strani judovskih združenj kardinalu za vse, kar je naredil v njihovo obrambo med preganjanjem. Prav pred kratkim je izšla knjiga Ljubice Štefan, ki podrobno dokumentira vse, kar je naredil Stepinac v obrambo Judov. Nekateri Judje, ki jih je on rešil, so poslali dokumentacijo Yad Vashe-mu, da bi mu dali priznanje pravičnega med narodi. Zakaj taka ostra gonja proti kardinalu Stepincu? Dejstvo je, da mu ne prizanesejo, da je imel pogum javno ožigosati kratenje svobode in hudo preganjanje Cerkve. Že leta 1946 je bilo ubitih več kot 600 duhovnikov in redovnikov, nešteto pa je bilo preganjanih. Tito je predlagal Stepincu, naj bi se ločil od Rima, od katoliške Cerkve. Stepinac pa se je ostro uprl temu vsiljevanju. Kipar Ivan Meštrovič MALI OGLASI FENCES - OGRAJE Any type of fence. Chain link, wood and ornamental iron. Railings for steps. Porches, balconies. We have our own surveyor. Call: JOKIC FENCE CO. 944-6777 Med svetim Dujem in blaženim Stepincem Pastirsko pismo hrvaških škofov pred papeževim obiskom3 O! Hrvaški škofje so ob prazniku Marijinega vnebozetja objavili pastirsko pismo o neposredni duhovni pripravi na pastoralni obisk papeža Janeza Pavla II., ki bo od 2. do 4. oktobra drugič po letu 1994 obiskal Hrvaško. Pismo - javnosti sta ga v petek, 14. avgusta, predstavila predsednik Hrvaške škofovske konference zagrebški nadškof Josip Bo-žanič in njen tajnik, požeški škof Antun Skvorčevič - v ospredje postavlja pomembni osebnosti, ki kot dva zgodovinska nosilna stebra povezujeta starodavno izročilo katoliške Cerkve na Hrvaškem, sv. Dujma, škofa v Solinu in zavetnika Splita, in nekdanjega zagrebškega nadškofa, kardinala Alojzija Stepinca, ki ga bo sveti oče prav med oktobrskim obiskom v romarskem središču Mariji Bistrici uradno razglasil za blaženega. Tako bo papežev obisk, razpet med Splitom in Zagrebom, med zgodovinskimi koreninami hrvaške vernosti in njenim odličnim sadom, ki ga pooseblja mučeniški kardinal Stepinac, opozoril na številke razsežnosti hrvaške krščanske preteklosti, ki jo je že od 7. stoletja zaznamovala tesna povezanost s Svetim sedežem. V neposredni pripravi na papežev obisk škoije zlasti opozarjajo na vlogo in pomen Alojzija Stepinca, ki s svojo držo zagovornika človekovih pravic ne glede na narodnostno, versko, rasno ali politično pripadnost, ter požrtvovalnostjo, s katero je ohranjal povezanost Cerkve na Hrvaškem z vesoljno Cerkvijo, zgled tudi ljudem našega časa. Stepinčevo ravnanje v prelomnih med- in povojnih časih naj bo, kot so zapisali hrvaški škofje, spodbuda sedanjemu rodu hrvaških katoličanov, da si bodo dosledno prizadevali za spravo in sožitje v tem delu sveta, za eumenski in medverski dialog, kar od njih pričakuje tudi sveti oče. Stepinac je jasno nastopal proti slehernemu sistemu, ki je teptal božje, človeške in naravne pravice, s tem, ko ga bo papež razglasil za blaženega, pa ta njegova odločnost postaja merilo, h kateremu je v javnem delovanju poklicana tudi današnja hrvaška Cerkev kot zagovornica “krščanskih in občečloveških vrednot v javnem življenju, v družbi, ki po zlomu neuspele komunistične družbene in gospodarske ureditve oblikuje demokratična razmerja in - ne brez nevarnosti in nepravičnosti - tržno gospodarsko”. Škofje v pismu med drugim navajajo besede kardinala Franja Kuhariča, po katerih Stepinčeva beatifikacija ne pomeni samo poprave krivic, ki so jih povzročili njemu osebno, ampak na simbolni ravni zadostitev za vse zunajsodno pobite nedolžne žrtve ter za vse, ki so jih preganjali zaradi verksega prepričanja in krščanskega domoljubja ali pa v katerem koli že političnem sistemu zaradi zvestobe svoji vesti. Po odločitvi, ki so jo hrvaški škofje sprejeli na junijskem zasedanju, se je neposredna duhovna priprava na papežev obisk začela dan po objavi pastirskega pisma, torej na praznik Marijinega vnebovzetja. B. Š. Družina, 30. avgusta 1998 je med drugim zapisal v svojih spominih: “Potrebno je bilo dati neko zadoščenje Srbom, ki jih je ustaški režim preganjal, in hrvaškim partizanom, ki so se borili v i-stem režimu. Niso prišli do Paveliča, kot žrtvenega kozla so vzeli Stepinca in s tem hudo prizadeli hrvaško Cerkev. Generalni prokurator Jakov Blaževič, ki je vodil obsodbo proti Stepincu, je v raznih intervjujih povedal, da so pripravili proces proti Stepincu . v Beogradu v najmanjših podrobnostih in vsak večer je poročal Titu in sprejemal navodila.” Današnji nasledniki ‘ted^ njih nasilnežev pa ponavljajo iste laži kot pred leti. Laž pa ima kratke noge. Ob Stepinčevem grobu v zagrebški stolnici je vsak dan veliko molilcev in svežega cvetja. Najlepši in najbolj zgovoren odgovor na vse te laži daje prav ljudstvo s svojo stalno prisotnostjo pri grobu. Ljudstvo je torej prehitelo to, kar je potem Rim potrdil in bo Janez Pavel II. slovesno proglasil na hrvaški zemlji. Stepinac je blaženi, je mučenec, a.j. MLADIKA, 7/98 NOVI GROBOVI (nadaljevanje s str. 7) Mary L. Laurich Umrla je 84 let stara Mary L. Laurich, sestra Anne Kovach, Anthonyja ter že pok. Johna, Antonije St. James in Ludwiga, teta in prateta. Pogreb je bil 9. septembra v oskrbi Želeto-vega zavoda s , sv. ,mašo v cerkvi Marije Vnejjovzete in pokopom na Vernih duš pokopališču. Družina priporoča darove v pokojničin spomin župniji Marije Vne-bovzete ali Hospice of Western Reserve. Misijonska srečanja in pomenki 1247. Prihodnje dni 18., 19., 20. in 21. septembra bosta med nami dva misijonarja z Madagaskarja: g. Lojze Letonja in g. Tone Kerin. V nedeljo, 20. septembra, bomo imeli sestanek združen z njunim obiskom, kar bo ob 2. uri popoldne v šolski dvorani pri Mariji Vnebov-zeti. G. Lojze Letonja se ne bo vrnil na Madagaskar, pač pa bo šel pomagat g. Tomažu Mavriču v Rusijo, v Sibirijo. Verjetno vsi veste, da je g. Mavrič, ki je bil par leti kaplan pri Brezmadežni v Torontu, nato pa nekaj časa v Ljubljani, zdaj v Sibiriji. Kar malo obširno pismo je naslovil revijo Duhovno življenje, in je zelo zanimivo. Naslov pismu je dal: “Nismo tukaj po naključju”. Prepisala sem tekst, ki sledi: “Minilo bo že osem mesecev, odkar sva s poljskim sobratom prispela v mesto Nižnji Tagil, več kot polmilijonsko mesto pod Uralom v azijskem delu Rusije. Na robu mesta naju je čakala le lesena kapelica, ki so jo postavili Nemci 13. maja 1997 sredi opustošenega pokopališča in jo posvetili fa-timski Materi božji. V temelj so vgradili čudodelno svetinjo in s tem tudi ves misijon posvetili Mariji. Naselila sva se pri eni izmed katoliških družin in začel sem se učiti jezika, poljski sobrat ruščino že obvlada od prej. Z jezikom pa se je začelo tudi komuniciranje z ljudmi. Težko je opisati srečo in veselje še posebej starejših ljudi, ki so dobesedno izmolili to misijonsko postojanko in duhovnike. Pripovedujejo, kako so se vsa leta komunizma na skrivnem srečevali po stanovanjih, pokopališčih, v parkih in podobnih krajih ter molili še posebej za duhovnike. Ljudje imajo resnično v zavesti, da so izmolili misijon, pa ne le živeči, temveč tudi tisti, ki ga niso učakali, a so vseskozi upali v to. Prav ti ljudje so sedaj začetek obččstva, ki nastaja, pridružujejo pa se tudi novi verniki. Začenjamo obiskovati sosednje kraje, kjer se javljajo katoličani in se oblikujejo v občestvo. Dežela je revna, na severu je še slabše. Resnično se borijo za vsakdanji kruh in to dostikrat neuspešno, saj tisti redki, ki imajo zaposlitev, marsikdaj niso dobili plače pol leta in več. Zime so mrzle in dolge, tako o-staja le malo časa za obdelavo polj in temu primerna je tudi rodnost. Mnogi se preživljajo kar z nabiranjem sadežev v gozdu. Slabe gospodarske razmere in sedemdeset let verskega zatiranja - to dvoje je pustilo v ljudeh hude posledice. To se izraža tudi v veliki zasvojenosti ljudi z alkoholom in v siceršnji apatičnosti. Družba tako ni zdrava, posledice vsega tega pa najbolj čutijo najmanj krivi otroci. V mislih imam otroke, ta nedolžna bitja, ki se že od spočetja dobesedno borijo za svoj obstoj. Zrak je izrazito onesnažen, mnoge nosečnice pijejo, so podhranjene, predvsem pa nimajo denaija za vitaminsko hrano. Po rojstvu ni nič bolje. Otroci se znajdejo v glavnem v razbitih družinah, mnoge vzamejo k sebi revni stari starši, veliko otrok pa matere pustijo kar v porodi-šnici in se jim odpovedo. Sirotišnic je veliko. O božičnih praznikih smo obiskali eno blizu naše kapele. Tu živijo otroci do šestega leta. Mnogi niti ne govorijo drugi pa obiskovalcem v prazno kličejo mama, očka. Človeka to gane in boli. Starejši otroci si najdejo dom na ulici. Pozimi prezebajo po kleteh ali ceveh kanalizacije. V hiši, kjer stanujem s sobratom, sem pogosto srečal fanta, ki je pozimi večkrat prišel prespat v vežo k radiatorju, ker sta bila starša pijana in sta zaklenila stanovanje. Devetletna punčka z dvema mlajšima bratoma mi je pokazala dohod do kanalizacijskih cevi, kjer z drugimi otroki pozimi prenočujejo. Človek ne more verjeti, da je pri temperaturi 40 stopinj pod ničlo to sploh mogoče. Vendar kljub vsemu ostajamo z upanjem. Moč nam daje izmoljenost našega misijona. Nismo tukaj po naključju, temveč, kot pravijo naši verniki: “Bog je hotel tako.” Optimizem nam vliva naša izročenost Mariji. Pogosto se spomnim misijonarja, ki mi je ob obhodu v misijone dejal, da Bog že dolgo deluje v Rusiji, treba ga je le odkriti. Deluje, prepričan sem, in odkrivamo ga skupaj. Pa še nekaj bi rad prosil vse, ki boste brali te vrstice: namenite kakšno deset-ko rožnega venca za sibirski misijon - bolj poredko ali pogosto, v družini ali v samoti in onemoglosti, vedno bo dragocena. Ko pripovedujem našim ljudem, da kdo zanje moli, so navdušeni. Človek si sploh ne more predstavljati, kaj pomeni ljudem, ki so bili odtrgani od sveta, da kdo nanje misli. Ko nas je obiskal sobrat z Irske, so bili presenečeni, nekdo se za nas zanima, jim je rojilo po glavi. Z veseljem bom povedal pri nedeljski maši, da v Sloveniji, v Kanadi, v Ameriki, v Argentini in še kod mislijo na nas. Tudi tukaj se vas bomo spominjali v molitvi, tako bomo postajali eno. V hvaležnosti za vse vaše molitve in skrbi vam iz Sibirije pošiljam iskrene pozdrave!” Preberite in se zamislite, koliko je vredna vsaka molitev, vsaka žrtev, kolikim lahko na tako lahek način pomagaš. Ko Mati Marija prosi za molitev, ve, da bo nekdo prejel dobroto po-tej molitvi, zato nas kar naprej prosi, da molimo. V nedeljo, 20. septembra, pa ne pozabite se oglasiti v šolski dvorani pri Mariji Vnebovzeti! Če Vam ni mogoče priti, pa svoj dar lahko oddaste podpisani -in hvala že vnaprej! Marica Lavriša 1004 Dillewood Rd. Cleveland, OH 44119 MARK PETRIČ Certified Master Technician Petrie's Automotive Service Foreign & Domestic General Auto Repair (216) 942-5130 33430 Lakeland Blvd., Eastlake, Ohio 44095 / LOCATED IN REAR Dr. Zenon A. Klos E. 185,h Area 531-7700 — Emergencies -Dental Insurance Accepted Laboratory on Premises - Same Day Denture Repair COMPLETE DENTAL CARE FACILITY 848 E. 185 St. (between Shore Carpet & Fun Services) Po osmih mesecih molka Na okopih v krvavečem Burundiju (Op. uredništva Novega Glasa: Naš rojak, misijonar Danio Lisjak, nam je pred dnevi poslal po telefaksu pretresljivo pismo iz čme Afrike. Objavljamo ga tudi zato, da bi vsi vedeli, kako težko delo opravljajo misijonarji. Spomnimo se jih tudi v molitvi!) Prisrčen pozdrav iz Burundija! Iz dežele državljanske vojne in hudih krivic in pobojev me je nemalo strah karkoli napisati, saj ste novice o podobnih morijah že kar vajeni poslušati in videti na Kosovu in drugod po svetu. Preveč smo daleč in majhni v osrčju Afrike, da bi se kdo z nami ukvarjal. Skoro sedem milijonov od vojne izmučenih ljudi, ki jim je vojaška klika manjšinskih Tutsijev pred petimi leti nasilno umorila demokratično izvoljenega predsednika Ndadaja, ubila sleherno upanje in porinila deželo v državljansko vojno in poboje, ki so terjali dvesto tisoč žrtev v štirih letih in so nemalo botrovali pobojem v Ruandi 1-1994. Lansko leto sem z grozo pripovedoval dogodke iz septembra 1996 v našem misijonu Rukago na severu Burundija, kjer smo sedaj štirje misijonarji slovenski salezijanci: Jože Mlinarič, Gusti Horvat, brat Vilko Poljanšek, ki sem ga pripeljal kot mizarja s seboj v misijon, in sam, ki vam pišem po osmih mesecih molka. V misijonu so tudi sestre Sv. Doroteje - Furlanke. Dogodki izpred skoraj dveh let so se ponovili 30. julija letos ob pol petih zjutraj. Gverila, tokrat že močna in organizirana, je obkolila veliko gričev misijona in neusmiljeno požigala in pobijala vse, kar ji je prišlo v roke. Predvsem so morili bogate Tutsije in njihove milice ter vojake ob naši občini. Število pobitih se po enem tednu približuje petdesetim. Okrog dvajset ranjenih sva s sestro Bernardo Cucit iz Krmina z avtomobilom prepeljala v provincialno bolnišnico Kayanza. Okrog 30 tisoč ljudi je zbežalo v vse smeri. Ostali smo sami, saj nam je bilo prizaneseno, kot nam je zagotovil komandant gverile, ki nas je poklical na vrata misijona. Pošteno pa so obdelali hišo sester, ki so se v paniki zaprle v eno sobo skupaj s sestrami domačinkami-Šele ko je Gusti opazil, da se nekaj dogaja v hiši sester, je takoj opozoril komandanta - oblečenega v vojaško uniformo in s prenosnim telefonom - da so sestre v hiši m da ni lepo, kar delajo. Takoj je dal ukaz za umik z njihovega dvorišča. Tudi v naši mizarski šoli so zanetili ogenj v suhih deskah, vendar nam je uspelo ogenj pogasiti, sicer bi utrpeli ogromno škode na stavbah. Požgane so tri osnovne šole (14 razredov), požganih je veijetno čez 200 hiš. Vojska je utrpela velike izgube, saj je v petek, 31. julija, nedaleč stran od misijona ves dan potekala srdita bitka. Zvečer so me vojaki “prosili”, naj odpeljem s karnjonetom ranjence na zbirno mesto pred občino. Videti mlade fante s prebitimi nogami od protiosebmh min... Strašno! Ti 56 ne bodo več bojevali, če bodo sploh pteživeli. Bilo mi )e grozno pri srcu in tudi nemalo strah. Ko bi bilo vsaj zadnjič, si mislim... Hvala Bogu smo torej preživeli te strašne trenutke, 10 vam jih ne bi privoščil. Burundi je bolna dežela; bolnik ki potrebuje nego in pozornost. Oblastniki, skoraj vsi P°, stavljeni na silo po puču leta 1996, so vsi zbežali. Sedaj pa izvajajo represalije in maščevanja nad nedolžnimi. ^°V na čarovnice, bi človek poimenoval njihove rafinirane lik datorske igrice po gričih. Pred nami pa taka hinavščm • Celo našega starega Januarija, voditelja legionarjev in h1® jega sodelavca v Karitas, so spravili v keho (pretepanje mučenje) na občini, potem ko so ga dobili na njegov6 izropanem domu. Bojim se zanj, saj je naš župan Tutsi borožen - kot tudi večina Tutsijev, ki jih je oborožila n> hova vojska pred napadom - in je izgubil vsako razs nost... Upam, da ste me razumeli. Kdo bo obnavljal porušene šole in hiše? Lani sem J pozidal čez 300 stavb. Ljudje so izropani vsega in sC strahom vračajo iz močvirij in s hribov, kamor so se u^. knili. Jutri bodo na vratih misijona. Kaj vsega bodo P. li! Burundijska Karitas skorumpirana (sami Tutsiji!) 11 in je na nas pozabila. Slovenske duše naj vedo, da ^ na okopih v krvavečem Burundiju v boju za zmago re • ce, pravice za vse teptane tega ljudstva, za zmago Uu^e nad sovraštvom. Molite za mir v srcih Burundijcev! a Vsem pridnim na uredništvu in bralcem Novega S ^ zbogom! - Danilo L