Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1.25 Din. DELAVSKA POLITIKA Izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto. Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Neirankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socialne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335. Stev. 15 Sreda, 19. februarja 1936 l-eto XI Svojo stranko hočemo imeti Iz govora s. dr Ž. Topalovica na beograjski manifestaciji V beograjski delavski zbornici so { sodrugi sklicali sestanek, toda ude- ! ležba. je bila tolika, da se je morala j manifestacija za oživljenje našega po- j litičnega gibanja vršiti v veliki dvo- | rani. Predsedoval je s. Negoslav Ilič, j poročal pa s. dr. Ž. Topalovič. Fašisti love drug drugega Finančni odbor je z enim glasom večine odklonil proračun. Ustanavljajo se novi klubi poleg kluba večine. Opozicija Jevtičeva obstruira, da onemogočila sprejem proračuna. Vedno jasneje opažamo združevanje onih elementov, ki so po petomajskih volitvah pogoreli. Kako je mogoče, da se pri nas vra- j čamo nazaj k reakciji in smo izgubili leto dni političnega razvoja? Prehodni režim traja dolgo Stojadinovičeva vlada je prišla kot I prehodni režim, ki hoče razčistiti ovi- j re povratka k demokraciji ne da bi | posezal po diktaturi. Zato je bila Sto- j jadinovičeva vlada sprejeta s simpatijami. Razumemo, da ima radikalna za-lednica težkoče v sebi, zlasti v radi-kalskem delu, ter da bi te stvari rada uredila pred volitvami. Toda zavlačevanje je v tem oziru le škodljivo. Nagle volitve bi povzročile tudi nagle sklepe in rešitev bi bila mnogo tažja, ker bi ne bilo časa za raznovrstne manevre in intrige. Meščanska opozicija — nacistični ujetnik Meščanska opozicija je, žal, precej kriva zavlačevanju. Svojo politiko je vodila tako, da je danes ujetnica zagrebških nacionalistov, ki imajo nedvomno odločilno besedo v njih taktiki. Problem, ki danes gre zanj, ie predvsem onemogočenje povratka k diktaturi in ojačenje v prid demokracije. Šele potem pridejo v razgovor druga vprašanja in tudi hrvaško. Zagrebški nacijonalisti pravijo, da politično življenje ne zanima in da nočejo sodelovati pri reševanju nobe-nih vprašanj, dokler ne bo rešeno hrvaško vprašanje. In kdo naj reši hrvaško vprašanje? Ali je zato treba 2opet diktature? Ali naj ga reši današnja narodna skupščina? Ali ni morda jasno po izgubljenem letu ob Najbolj bedasti taktiki, v taktiki okri-zanih rok in čakanja, da je treba predvsem ustvariti novo narodno skupšči-?° politični režim na bazi demokracij« v celi državi? .. . sploh: Kdo pa naj danes, brez Političnih strank, rešuje hrvaško P*ašanje in stavi predloge progra-v-j S kakšno politično pravico Da* 1 °vič in Jovanovič brez svojih j^fank načenjata tako važen posel? 1 « edino primerna demokratična ° . to je, da se najprej vrnejo osnov-e politične svoboščine in politične ranke, potem formulirajo program in ,rej.evanl® vseh notranjih vprašanj tudi hrvaškega vprašanja? Pristaši ^emokracije ne morejo priznavati P°ti< kakor postavitev demo-k a ične vlade v državi in svojo bor- bo nju. posvetiti izključno temu vpraša-Volilni uspeh pogorel liznT°^Cen*evanie hrvaškega naciona-a je preprečilo stvarno politično akcijo meščanske opozicije ter uniči- lo moralni in politični uspeh, ki ga je dosegla pri zadnjih volitvah. Gospodje se mučijo, da kot nezaposleni potniki v samostanih vprašujejo za formulo, kako se naj reši hrvaško vprašanje in odreja: do katere meje se sme premestiti uradnik iz Zagreba ali do kam zopet iz Beograda, toda gospodarsko in družabno življenje ne počiva, marveč naprej postavlja ogromno množino problemov, katerih reševanje zahteva najširši življenjski interes širokih množic naroda. Na nekem Davidovičevem zborovanju so ljudje baš to povdarjali. Toda Davi-dovič jih je potolažil, naj počakajo z vsemi svojimi težkočami, dokler se reši hrvaško vprašanje. Razumljivo je, da mora biti svet sit in razočaran nad takim suženjstvom in gnjavljenjem ter da mora akcija opozicije propasti. Svet ob pravem času Zgodilo se ni tako'. Pred letom dni ob času vlaganja kandidatnih list smo že jasno videli politični razvoj. Hoteli smo se udeležiti volitev z me- j ščansko opozicijo in smo zahtevali, da bodi cilj povratek k demokraciji ter da se da zagotovilo, da se akcija združene opozicije ne podredi hrvaškemu nacionalizmu. Zato smo zahtevali ustno in pismeno: da bodi vodstvo združene opozicije v rokah Ljube Davidoviča, in ne drja. Mačka. Mi smo spoštovali Mačka prej kakor slej. Toda ne on in ne njegovo gibanje ni nikjer pokazalo, da so pristaši tega gibanja predvsem boritelji za demokracijo. Prepuščeno vodstvo Ali sploh more zahteve hrvaških nacionalistov pred, med in po volit-tvah kdo drugi reševati kakor narodna skupščina? Nikakor ne! Zato smo rekli, da se vodstvo opozicijskega gibanja, ki mu je cilj demokracija, ne sme prepustiti hrvaškemu nacionalizmu. Nasprotno, te nacionaliste je treba prisiliti, da poiščejo zvezo z demokracijo, da se brezpogojno podrede demokratični poti v svrho reševanja njihovega nacionalističnega problema, da priznajo metodo demokracije v celi Jugoslaviji in potom nje reševanje vseh vprašanj in tudi hrvaškega- Ne Davidovič ne zemljoradniki niso imeli dovolj politične odločnosti, da bi uravnali politiko v tem pravcu. Le nekoliko več politične volje in odločnosti bi potrebovali, pa bi bili to dosegli, ker bi hrvaškim nacionalistom ne bil ostal drugačen izhod, kakor da se združijo z opozicijo. Sprejeti bi bili morali obenem politično taktiko opozicije. Meščanski demokrati, žal, so pa pustili iz rok vajeti svojega gibanja in postali politični jetniki hrvaškega nacionalizma. Če tega ne bi bilo, bi bili mnogo večji politični faktor in prehodni režim v Jugoslaviji bi trajal mnogo manj časa. Danes tudi en glas v narodni skupščini pomeni mnogo. Ali ne bi bili že zdavnaj imeli volitve, če bi bila opozicija združila svoje sile in jih izvojevala? Kaj naj počnemo? Kaj naj vendar delamo mi? Čakali smo, ker smo verovali, da doibimo kmalu nove politične zakone, ki nam omogočijo samostojno grupiranje. Ko je meščanska opozicija začela aktivno delati za organiziranje svojih strank, hoteli smo mi storiti isto. Imamo pa društveni zakon, po katerem je za politično delo potrebno predhodno oblastno odobrenje za politično stranko. Če bi nenadoma prišle volitve, je vsekakor potrebno, da se pobrigamo za svoje politično udejstvovanje. V tem času se je pokazala omahljivost mnenj. Nekateri so mislili, da bi socialisti lahko šli v meščanske stranke in tam dosegli vpliv, Ta poizkus na Hrvaškem je dal najslabše rezultate. Tam nacionalistično vodstvo blagohotno vpošteva vse najreakcio-narneje želje klerikalcev, toda je absolutno nestrpno napram socialističnim elementom. Socialisti niso le nasilno izključeni, marveč so hrvrški nacionalisti razbili tudi strokovni po-kret in danes po strankinem diktatu delodajalci usiljujejo delavcem celo obratne zaupnike. Meščanski nacionalisti se pripravljajo, da vzamejo delavcem delavske zbornice in delavsko zavarovanje, kakor tudi delodajalcem že jemljejo njih zbornice in ustanove. Ta izkušnja uči, da moramo ustanoviti samostojno razredno gibanje, ki se bo kot neodvisen faktor z drugimi strankami mogel, če mu bo v korist, politično pogajati. Reakcionarna zabloda Druga zabloda je mnenje, da bi se mi povsem odtegnili političnemu delu ter omejili le na strokovno delo. Ta zabloda bi bila zlasti danes nevarna. Strokovne organizacije so seveda za nas izredno važne in moramo jih čimbolj ojačiti. Toda strokovne organizacije potrebujejo politično zaščito. Strokovne organizacije potrebujejo politično svobodo, ker brez nje ne morejo delovati. V gospodarski krizi in nezaposlenosti je gospodarska akcija strokovnih organizacija jako omejena. Zato se je v tem času naše gibanje moralo omejevati v veliki meri na čuvanje in razvoj socialnopolitičnih ustanov. Zaradi tega pa se mu očita odgovornost za nedostatke v teh ustanovah. Danes je povsem jasno, da je položaj del&vca v krizi odvisen izključno od večjega ali manjšega pomena in vpliva delavcev v državi. Tam, kjer delavci imajo politični vpliv, imajo aktivno gospodarsko politiko, ki zmanjšuje nezaposlenost, in imajo zavarovanje za -nezaposlene. Edino tam pa tudi morejo strokovne organizacije stvarno vplivati na delavske plače in delovni čas. Najnižje mezde so v fašistični Italiji, najvišje v Švediji s socialistično vlado. Čist sindikalizem je v normalnih razmerah velika zabloda. Danes bi tako sindikalizem predstavljal skrajno reakcionarnost, ki se mora odločno zavračati. Združitev širokih množic delavcev, zaposlenih in nezaposlenih, kvalificiranih in nekvalificiranih, organiziranih in neorganiziranih, je mogoče samo na političnem terenu. Samo tako se more zružiti delovne plasti bližnje po vrstami mestih in vaseh in samo tako se more priti do političnega vpliva v državi in do reševanja najtemeljnejših življenjskih potreb delavcev; do aktivne borbe z nezaposlenostjo, za zavarovanje nezaposlenih, za pravice samoobrambe, za jamstvo življenjskega minimuma. Naša pot Kar se tiče programa, se ta mora nedvomno prilagoditi političnim in zakonitim možnostim. Glavno je ustanovitev organizacije in gibanja množic. Zavračamo iluzijo, da bi utegnili priti jutri na oblast. Za nas je dovolj, da ustanovimo gibanje, ki odgovarja moči našega najemnega delavstva in njemu bližnjih plasti naroda po mestih in vaseh. V program postavimo le najneposrednejše življenjske zahteve teh slojev. Soglašamo popolnoma Pojasnjevanja s. Topaloviča so žela splošno odobravanje. Predsednik s. Ilič je nato vprašal zbor, če se strinja z referatom in predlogom, da se ustanovi stranka in da se zahteva odobritev ustanovitve Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije? Na obe vprašanji je zbor z burnim aplavzom pritrdil: »Slažemo se!« Absolutna zmaga levllarskega bloka Doba reakcije v Španiji kon lana Popolen poraz klerikalizma V španskih parlamentarnih volitvah v nedeljo je šlo za svobodo ali reakcijo. Pri volitvah sta nastopili dve fronti: branitelji republike, socializma in napredka, na drugi strani pa zastopstvo monarhije, klerofašizma in reakcije. Vsi napredni republikanski volilci so v volitvah pokazali, da so siti reakcije, da so se naveličali tri-noštva ter obsodili politiko reakcije s svojim glasovanjem. Vsa Katalonija, kjer je reakcija šla v volitve z avtonomističnimi gesli, so znašali republikanski glasovi okoli 100.000 več kakor oni reakcije. Po prilični presoji bo imela v zbornici levica 225 poslancev, 60 centrom in 135 klerikalni in monarhistični desničarji. Vsi rezultati ob tem času še niso bili znani. Značilna je izjava predsednika, ki je rekel, da se bo vlada pokorila izidu volitev in zahteva od vseh državljanov, da se drže gesla: Obnova vseh ustavnih svoboščin v znamenju pomiritve. Španski oktober je maščevan. Špansko ljudstvo je v svobodnih volitvah obsodilo reakcijo kot edinega resničnega krivca za strašno krvo-prelitje, obenem pa je na najzgovornejši način demantiralo vsa obrekovanja, ki so jih španski klerikalci raz- širili po vsem kulturnem svetu o grozovitostih, ki da jih je zagrešil španski proletarijat v svojem obrambnem boju. Španske volitve so tem večjega pomena, ker so k impozantni zmagi levice pripomogle tudi španske že- ne, ki imajo, kakor znano, volilno pravico. Gospodom, ki so toliko govoričili o katoliški Španiji je ta katoliška Španija dala svoj odgovor: oprala je svojo sramoto! V« Bridko poglavje je bednostni fond“ Samo 13 šihtov! Trboveljska premogokopna družba je razglasila na svojih obratih, da se bo v mesecu marcu delalo samo 13 šihtov. V Kočevju se pa že itak dela samo 10 šihtov mesečno. Tako se glasi uradni razglas TPD. Rudarji pa z obupanimi obrazi gledajo to nesrečno številko 13 in se vprašujejo: samo 13 dni bomo delali? Sebe in družino pa moramo preživljati 31 dni! In tako ne bo samo v marcu, v bodoče zna biti še slabše. Strašno! Od česa naj živimo? se vpašujejo obupane rudarske žene? Groza jih spreletava ob misli, kako bodo morale prositi v konzumih in trgovinah za vsak kilogram koruznega zdroba, za vsakih par dekagramov masti itd. Pa jim bodo rekli: Oprostite, ne moremo, nimate več kredita!« Mož pa s škripajočimi zobmi računa: »13 šihtov bom napravil, 481 dinarjev bom zaslužil, od teh mi bodo odračunali za razne odtegljaje 120 Din; ostalo mi bo za prehrano in obleko za ves mesec samo 361 Din!« Pa vzemimo, da je to vozač, ki bo zaslužil samo 312 Din; ta bo imel odtegljaja 84 Din in ostalo mu bo še Din 228. Minimalno pa bi mora! imeti za samo hrano Din 400! Kako naj živi? Gospodje, na merodajnih mestih, mi vas vprašamo v imenu tisočev teh lačnih naših: Ali kaj razmišljate o nesrečni usodi teh trpečih? Ali kaj razmišljate, kam zna to dovesti, če ne boste pravočasno potrebno ukrenili, da se tem ljudem osigura vsaj skromna eksistenca? Gospodje, mi vas opozarjamo, dvanajsta ura prihaja! Gospodje! Lačna zver je strašna, in zver postane lahko tudi lačen človek. Iz notranje politike Beograd, 16. II. 1936. Narodna skupščina postaja že bolj mirna, piščalke in palice ne obvladajo več tega političnega terena: spravljivo lice dobiva. Tako spravljivo, da so sedaj že lahko pričeli razgovarjati o tem, kako bi pomogli kmetom, ki jim je njena lansko leto vzela in ugonobila posevke Iz junija lanskega leta so postavili tako interpelacijo na dnevni red. Takrat je seljački poslanec upal z interpelacijo dobiti za svoj srez semenskega žita, da bi lahko še lani obnovili neuspelo setev. Sedaj pa je že minila žetev, sedaj je že mesec februar, nov posevek čaka že pomladnega solnca in pomladne toplote v zemlji. To interpelacijo pa je seveda opozicija porabila, da je lahko govorila o nezadostni skrbi vlade za kmečki stan. O zgrešeni kmečki politiki so govorili, kljub temu pa so slišali iz vrst večine, da rajši poslušajo to, kakor pa piščalke in ropot. V tej dobi je bilo zato kar dobro, če je vladna večina preizkusila svojo moč in pri glasovanju, ki se je vršilo poimensko, izglasovala večina, torej večino, ki je ni ugotovil skupščinski predsednik kar tako počez, da bi preštel one, ki so vstali in zopet one, ki so obsedeli. Prav to glasovanje, ki je končalo torej z zmago večine je dalo najbrže ministru Jankoviču povoda, da je lahko zagotovil poslušalce na nekem nedeljskem shodu, da je vlada trdna in da trdno stoji. Po njegovem prepričanju more postati ta večina le še večja, številnejša in vlada zato trdnejša. Minister dr. Krek se je odpeljal s svojim kolegom Drag. Cvetkovičem v Niš. Tam je seveda tudi govoril in prinesel zborovalcem pozdrave tovarišev iz severnega dela države, misleč pri tem očividno na narodne poslance iz Slovenije. Sedaj bo znova čakala skupščina, da dobi v obravnavo sklepe finančnega odbora o proračunu. Pravno in formalno so že tako preštudirali, da ne more priti nobena ovira na pot, da ne bi bil proračun v zaukazanem roku sprejet. JR.Z oa organizatorično še vedno deluje. Ravno zadnje dni se je posrečilo, da so v nekaterih krajih ukinili dvotirni strankin sistem in da so se zedinili pristaši na eno samo stranko. Vidi se, da so za svojo močno stranko in da jim je prav, če se stranka organizira. Videlo pa se bo, če so tudi resnično za to, da se strankarsko življenje v državi kot predpogoj normalnega političnega življenja dejansko izvede. Posebej bo itak pisalo še naše časopisje o prizadevanjih, da se dovoli socialistična stranka. V Zagrebu pa so bili bitko v trgovski zbornici. Zmagal je kandidat, ki je dobil Mačkov žegen. Udeležba pa je bila tako slaba, da bodo rezultat teh volitev komentirali na različne načine. Eni, da je zmaga Mačkovih pristašev impozantna, drugi, da volitve v stanovska zastopstva nimajo političnega merila, tretji pa, da je oreko kulminacije mačkovstvo. Ali sl 2e poravnal na?o£-nlno? Ako Se ne, stori takof svofo do!2nost! tako piše uvodnik sobotnega »Slovenca« in nadaljuje: »Saj je že ime sramotno in nesrečno. Še večja sramota je to, da je vanj tekel denar revnih, denarja resnično imovitih ni bilo tja. Okrog 24 milijonov se je nabralo iz teh dinarjev in vinarjev in kaj se je za to storilo? Naj pokaže, če kdo more. Javnost tega ne vidi prav nič, dasi so ti milijoni presnelo imenitna vsota. Je pa to samo dokaz, da je ta uredba nezadostna in kot je, tudi krivična,« »Slovenec« torej priznava v celoti, kar smo mi in naše socialne institucije neštetokrat povdarjali in v tem smislu intervenirali. Seveda nas pa same besede ne morejo zadovoljiti. Slovenski radikali imajo danes v Dravski banovini tako močan vpliv in odločujočo moč, da jih JNS nika- kor ne more več zavirati. Zato predlagamo konkretno: 1. Objavijo naj se vse številke, od kod in koliko je prišlo denarja v bednostni fond. 2. Objavijo naj se točne številke, kdo in koliko in čemu je prejel podpore iz bednostnega fonda. 3. Izda naj se pravična uredba o podpiranju brezposelnih, ki naj omogoči tudi trajno kontrolo nad fondom tistim, ki vanj prispevajo. 4. Objavi naj se načrt za razdeljevanje podpor v tekočem letu. 5. Kaznujejo naj se vsi tisti, ki so delili in prejemali podpore iz bednostnega fonda za poliiično-agitacij-ske namene pod svojimi ali fingirani-mi imeni. Kajti najmanj, kar se sme zahtevati, je to, da se ne uganja politična korupcija na račun najbednejših. Za socialna pravice in socialno zaščito Preteklo nedeljo, dtte 16. februarja je sklical Krajevni medstrokovni odbor v Mariboru javen shod v Unionski dvorani, na katerem je .poročal zbranemu delavstvu s. Petejan o poteku kongresa delavskih zbornic in tolmačil zahteve, ki jih je sprejel kongres spričo vsestransko ugotovljenega skrajno slabega socialnega položaja našega delavstva. iDočim na eni strani rase beda in se širi propast, pravi s. Petejan, na drugi strani narašča število bogatašev, kljub krizi in njenim strašnim posledicam za delovno ljudstvo. Število zaposlenih je še vedno za 45.000 manjše kot 1. 1930. Koliko je pravzaprav brezposelnih nihče ne ve, ker v izkazih zavarovanja niso vpoštevani poljedelski delavci, niti letni prirastek prebivalstva. O velikanski brezposlici priča najzgovornejše dejstvo, da se za vsako službo javi kar na stotine ljudi. Brezposlico so izrabili kapitalisti za znižanje mezd.V času od 1925 do 1935 so se mezde znižale za nič manj kot Din 6.78 Obubožanje rodi telesno in moralno propast. Kriminalne statistike govore dov.olj jasno, kako ogromno moralno škodo so povzročile našemu narodu vladajoče gospodarske in socialne prilike. O telesnem propadanju delavstva pa priča statistika obolenj, ki nam pove, da je bilo 1. 1932 na sto zavarovancev 252 obolenj, 1. 1934 pa že 309. Proti brezposelnosti se doslej ni ukrenilo ničesar pozitivnega, ni se ,pa štedilo z obljubami. Delavci nočejo miloščine, hočejo in zahtevajo pa dela in kruha. Dela je povsod dovolj. — Vodi se boj za sanacijo kmeta, pozablja se pa na to, da brez sanacije delavca kot Uonzumenta tudi kmet ne more priti na zeleno vejo. Skrajšanje delovnega časa na 40 tir, zavarovanje zoper brezposelnost ir. dajanje brezposelne pomoči sezonskim delavcem, starostno zavarovanje name-stu beračenja, določitev minimalnih mezd, prenehanje s stiskanjem mezd ipri javnih delih in postopno uvajanje načrtnega gospodarstva. so zahteve našega delavstva v boju zoper krizo, gospodarsko anarhijo in socialno propast. V podkrepitev svojih izvajanj je navajal govornik položaj 45.000 tekstilnih delavcev in delavk? te največje industrije, ki je zrasla sredi krize in ne glede na krizo v ostalih panogah gospodarstva. Mozde v tej industriji so padle od Din 26.32 (dnevno) 1. 1930, na Din 21.69 1. 1935, t. j. za 20.48 odst. Povprečna plača delavstva je znašala preteklo leto v Sarajevu Din 16.36, v Beogradu Din 17.69. v Splitu Din 19.56, v Zaigrcbu Din 22.58, v Novem Sadu 22.51 in v Ljubljani Din 24.94; povprečno Din 22.04. Kupna moč delavčevega zaslužka v Italiji je znašala v preteklem letu 2.05, v Jugoslaviji 3.16 na Madžarskem 3.42, v Avstriji 3.55, v Franciji 5.44, v Švici 6.64, v Angliji 9.76, na Švedskem 9.69 in na Danskem 10.49. — Kako zelo je narasla beda nam kažejo tudi trgov; ske bilance in do skrajnosti reduciran uvoz. Carine od uvoženega blaga so se v letih 1930 do 1934 znižale za 45 milijonov dinarjev. Odgovorni činitelji naj vodijo računa o bedi širokih mas delovnega ljudstva. Namestu, da bi se pretresala ta vprašanja, pa se v parlamentu vodi brezsmiselna obstrukcijska politika okoli osebnih vprašanj. To je predrag špas, ki si ga dovoljujejo gospodje, izvoljeni pri 5. majskih volitvah. Delavstvu ne bo prišla pomoč od nikoder, ako ne bo samo kovalo svoje usode, združeno v enotnih svobodnih strokovnih organizacijah. Govornika so poslušalci že med njegovimi izvajanji prekinjali s ploskanjem, ki se je še stopnjevalo ob zaključku njegovega govora. Za njim je govoril s. Eržen, ki se je pečal predvsem z vprašanjem delovne zaščite, zaščite življenja in zdravja delavcev. Nado-vezujoč na tragedijo bencolske zastrupitve, ki je zahtevala tri smrtne žrtve, je postavil zahtevo po vsestranskem ražčiščenju tega strašnega dogodka s strani obrtne oblasti, inšpekcije dela in zlasti tudi OUZD, da bo mogoče ugotoviti posredne in neposredne krivce in jih najstrožje kaznovati. Pri tem je opozoril na važnost delavskega tiska, ki se je izkazala baš v tem primeru. Saj je bila »Delavska Politika« tista, ki je teden dni pred ostalimi listi osvetlila tragedijo v delavnici Vinka in takorekoč izsilila diskusijo o tem v javnosti. To važno nalogo vrši naš list tudi v vseh ostalih važnih delavskih vprašanjih. Nadalje je govornik iznesel zahtevo, da se strogo izvaja zaščitna zakonodaja iz 1. 1922, da oblasti najstrožje postopajo pri izdajanju obrtnic in odobritvi delovnih prostorov, da dobe inšpekcije dela zadostne kredite na razpolago, da se v vseh večjih industrijskih krajih postavijo lajični inšpektorji dela iz vrst kvalificiranega delavstva s podporo občin in prispevki podjetij, da se vrne inšpekcija dela v Maribor in da se zastrupitve brez izjem uvrste med nezgode, delavstvu pa da se da samouprava v« socialnih institucijah. (Živahno odobravanje.) V smislu svojih izvajanj sta govornika prečitala resolucije, ki jih je s. Karner, kot predsednik shoda, še podkrepil s par besedami povdarjajoč potrebo svobode organizacije, zborovanja in tiska, nato pa dal na glasovanje. Po sprejetju resolucij, ki so jih navzoči pozdravili z živahnim pritrjevanjem je predsednik zaključil pomembni shod. B. Traven, Bombaš XI. Knjiga Prevaja Taipa 54 . Toda nameščenci so patent vendarle zme-j dobili mezdo, jaz jiin vendar ne bom ubežal. mjer Doux se je ponosno potrkal na prsa. »To je še vprašanje. Saj bi lahko kavarno ir pod roko prodali in pobegnili z mezdami. To-t, kaj takega se morda ne zgodi. Kar pa se je alno dogajalo, pa je. da ste zmeraj po več ted->v zadržavali denar in s tem denarjem, ki je bil st natakarjev, trgovali, ne da bi jim za to pla-;vali obresti. Kako pa pridejo ljudje do tega, da ttn brezplačno posojajo denar? To se miora se-aj nehati. In še veseli ste lahko, da ne zahte-imo da bi morali izplačati mezde ob sredah zve-m in sicer za ves teden, tako da bi vsak pol tve-al. Toda pustimo, naj se izplačujejo ob petkih, e boste z ljudmi lepo ravnali, vam ne bo nihče dregnil z enodnevno mezdo. In če bi se kaj tanga tudi kedaj pripetilo, radi tega še ne bo le ropadli. Torej — to vprašanje je rešeno. Naj->lje je, da greste sedaj kar hitro domov in vse po pripravite, da boste svoje goste zadovoljili. Senjor Doux je zapusti! pisarno in odšel Dtnov. »Prav pametno sj napravil,« mu jč proti pričakovanju rekla senjora Doux. »če bi šlo po moje. bi" si vse to lahko prihranila.« Po tvoje?« je senjor Doux začudeno vprašal. Saj je šlo vendar vse po tvoje. Svetovala si mi'vendar, naj pomeČcm vse natakarje ven v češ, da jih je dovolj na cesti, ki bi bili veseli, če b; sploh dobili delo.« »To je tudi res, je odvrnila senjora l)oux. »Saj so vendar zmeraj prihajali prosit za delo. Da pa nenadoma ne bo nihče več prišel, razen obeh potepuhov, si nisem mislila. 1 o je bila edina napaka v mojem računu. Nu. pa pustimo, bova že nadoknadila denar; ga bova pa izvrtala iz slaščičarne in pekarne. Tam delajo dostojnejši ljudje, kakor so natakarji, tam ni boljševikov.« In tako se je tudi zgodilo. Pekarna in slaščičarna sta morali nadoknaditi vso škodo. Senjor Doux je dal mnogo na reklamo. V kinu in v časnikih je dal inserirati, kako dobre kruhke peče, kako dobra je njegova pogača in njegove torte in kako izvrstno je njegovo pecivo. To pa je povzročilo, da smo morali vsak večer začeti z delom ob enajstih, ob sobotah pa že ob desetih in smo na to nenehoma delali do štirih ali petih popoldne naslednjega dne. Tak delovni čas je postal že kar pravilo. Komur ni bilo všeč, je smel oditi..To pa je bilo senjoru Douxu prav povšeči. Potem je namreč izjavil, da ne more dobiti nobenega novega delavca, in potem smo morali vse delo kar sami opraviti, čeprav sta včasih tudi dva izstopila iz službe. V resnici pa ni senjor I)oux tako dolgo nadomestil odišlega, dokler se je le dalo. ua bi si prihranil njegovo mezdo. Kajti včasih smo poslali k njemu kakega človeka, ki ga pa ni maral sprejeti v delo, češ, da ni nič prostega. Toše je godilo toliko časa, dokler se enostavno nismo več marali brigati se za naročila. Kadar je šlo za naročila, ki bi morala biti do rojstnega dne ali godu gotova, tedaj je imela senjora I)oux zmeraj neprijetnosti. Mož se je znal v takih trenutkih izmazati, žena pa se je morala prepirati z odjemalci-Končno pa ji je že vse skupaj začelo presedati in najela je enega ali dva, kajpak zmeraj najcenej-šega, ki se ni na pekarijo prav nič razumel ni Ki tudi ui bil dovolj premeten, da bi se česa naue.il- Pa tudi s senjorom Douxom je imel mojster skoraj vsak dan kako prerekanje. Enkrat je začelo na primer nedostajati sladkorja. Mojster j stopil k Douxu in mu rekel, da potrebujemo dv Sto kil sladkorja. . . >Žc dobro,« je odvrnil senjor Poux, »ga bom takoj naročil.« (Da,je prihod(lti le politična. Ce je iskrena, pokajo bližnji dogodki. ^^lika. V Nemčiji preganjajo kle-aj?e in duhovnike, ker zahtevajo ‘no zase, dasi po Hitlerjevih za- K I I » O večjih bojih poroča tudi ! Reuterjev dopisni urad. Italijani ho-; čejo zasesti nekatere prehode proti I jugu. Na južnem somalijskem bojišču se nadaljujejo majhni boji v največjem obsegu, ki ovirajo naklepe Graziani-ja, da bi prodrl še dalje v notranjost j Abesinije. konih to ni dovoljeno. Klerikalno časopisje piše sedaj o mučenikih. V Avstriji so se delavci borili za veljavno zakonodajo proti kršilcem zakonov. Ti delavci so bili tolpe in roparski revolucionarji. Katera suvereniteta ali državna oblast je prava in kje so mučeniki in revolucionarji? Odgovor na ti dve vprašanji bi bil po logiki sicer lahek, po dejanjih pa težgk. Poljski zunanji minister Beck pojde v Bruselj in London, Obisk poljskega zunanjega ministra v Bruslju in Londonu pomeni, da se je poljska ljubezen do Nemčije znatno ohladila, ker je skoraj neverjetno, da bi Poljska hotela posredovati med Nemčijo, Brusljem in Londonom. Obisk ne velja samo podpisu trgovinske pogodbe med Poljsko in Belgijo. Litvincv pojde v Tokio, Japonska ekspanzivnost v soseščini ruske Sibirije razburja Rusijo. V svrho poravnave politične napetosti potuje Lit-vinov v Tokio. Japonci so večkrat tudi prekoračili mejo. Spore bodo skušali poravnati s posebno komisijo. V Rusiji sejejo z aeroplani. Za Zedinjenimi državami ima Rusija največ aeroplanov. Z aeroplani so v Rusiji posejali 110.000 ha njivske zemlje ter 2 milijona hektarjev zemlje očistili malarijinih okuževalcev komarjev, Redno letalstvo opravlja letos 85.000 km dolge proge v osebnem in tovornem prometu. IZ NAŠIH KRAJEV Za pomo£ brezposelnim Velik shod delav* stva v Beogradu Delavstvo enodušno v boju za izvedbo sklepov kongresa Delavskih zbor- j nic Beograjske svobodne strokovne organizacije so sklicale preteklo soboto, dne 15. t. m. shod v dvorani Delavske zbornice, ki se ga je udeležilo toliko delavstva, da so bile polne ne samo dvorana in galerije, ampak tudi veže, stopnjišča in sosedna restavracija, kjer so zborovalci poslušali govornike potom zvočnika. Govorili so tekstilni delavec ss. Anton Denžič, Milorad Belič in Živko Topalovič in Pavičevič. Glavna zahteva zborovanja je bila nujna pomoč brezposelnim. Govorniki so želi za svoja izvajanja obilo priznanja, O ogromnem obisku na tem shodu piše tudi vso beograjsko dnevno časopisje, Volna v Afriki Abesinska poročila pravijo, da je mesto Makale obkoljeno. Iz Rima pa poročajo, da so Italijani izvojevali južno od Makale večjo zmago. >- P "Fl Na sto moSklh 85 iensk V zadnjič -omenjeni razpravi navaja Haberle razmerje med moškimi in ženskami med ljubljanskim delavstvom. Na 100 zaposlenih moških pride 85 zaposlenih žensk. Moški so bili zaposleni v 1573 delavnicah, a ženske v 3644. Iz tega se vidi, -da ponekod zaposlujejo samo ženske. V gospodinjstvu je bilo lani .zaposlenih 25 moških in 2986 žensk, v industriji 1659 moških in 1665 žensk, v svobodnih poklicih 422 moških in 595 žensk, v gostinskih obratih 278 moških in 635 žensk, v obrti 4804 moških in 1350 žensk, v trgovini 1589 moških in 1113 žensk itd. Ženske torej marsikje prevladujejo moške 'po številu, drugod so jim zelo blizu. Feministke neprestano zahtevajo, da mora biti ženskam odprt dostop v službe. No, tej feministični zahtevi je v Ljubljani ugodeno v znatni meri. Iz tega se vidi, da bi morala biti zahteva glede ženskih služb popolnoma drugačna: zvišanje plač. Žensk se ne sme jemati v službo zato, da si delodajalec kopiči večji profit in da propadajo delavske družine, ker očetje ali izgubljajo službe ali pa sq radi konkurence cenejše delovne sile tako slabo plačani, da ne morejo oskrbo: vati družin. Iz tega nujno sledi nauk, da bodo morale naše delavske organizacije posvetiti mn)o-£-o več časa, truda in sredstev za delo med ženskim proletariatom, ki je v veliki večini pod klerikalnim ali nacionalističnim vpliv,om. To delo se pa ne sme vršiti v znamenju su-iražetskega gesla: žensika proti moškemu, temveč treba je konkretno se truditi za organiziranje žensk v strokovnih organizaci- Mubljana iah, boriti se za zboljšanje njihovega gmotnega položaja in kulturno jih dvigati v znamenju socialistične ideje, ki pomeni osvobo-jenje človeštva brez razlike spolov. Tu nikakor ne moremo hoditi skupaj z meščanskimi feministkami, ki uganjajo svoj feminizem bodisi radi tega, ker si iščejo neke časti, bodisi radi nekega -športa, da preganjajo prosti čas, ki ga imajo v izobilju, ker delajo za nje ženske-delavke. Spor v »Iliriji«. SK »Ilirija« ima sposobne -gospodarje in vplivne prijatelje. Saj ji je mestna občina, ki je sama v veliki zadregi s svojim gospodarstvom, velikodušno podarila zemljišče za njeno kopališče. In hotela gradi in posebne zadruge ustanavlja v ta namen, Morda je radi te velikopoteznosti nastal v tem starem ljubljanskem meščanskem klubu tak spor, da na enem občnem zboru niso mogli voliti odbora, pri drugem občnem zboru je pa pri volitvah opozicija zapustila občni zbor. Katoliški profesor in bivši podžupan Jarc je hvalil v posebnem predavanju Hitlerjevo Nemčijo, kakor poroča »Slovenec«, ki v isti številki toži nad preganjanjem katoličanov v Nemčiji. Katera stran »Slovenca« ima zdaj prav; ali prva, ali četrta, ali športna? G. profesor bo predavanje še ponavljal pri društvih primorskih Slovencev. Delavski prosvetni večer »Zarje« ne bo v soboto 22. t. m., temveč v soboto 29. februarja. Preložen je za en teden iz tehničnih razlogov. Pridite torej v soboto 29. februarja. Maribor Kar naprej pošiljajo! Naročnik našega lista nam piše: Ne vem, kje so gospodje, ki izdajajo novi klerikalni »delavski« časopis iztaknili moj naslov, da so mi ga začeli pošiljati. Ali to naj bi končno še bilo. Nikakor pa ne morem razumeti, da nočejo nehati s pošiljanjem lista. Čeprav sem jim vse prejšnje številke vrnil, so mi zadnjo zopet dostavili. Baje gospodje nočejo verjeti, da njihovega časopisa mikdo ne mara in se pritožujejo nad ubogimi pismonoši, češ, da kar sami pošiljajo list nazaj, namestu, da bi ga dostavljali naslovnikom. Meni pa se zdi, da hočejo gospodje z vztrajnim pošiljanjem lista dokazati, da je prav za prav obligat-en, da ga ni mogoče zavrniti in da, če ga vrneš skozi vrata, prifrči pri oknu v stanovanje nazaj, Zaupniški tečaj. V sredo, dne 19. t. m. predava s. dr. Reisman o socialni zakonodaji. Opozarjamo vse tečajnike in ostale zaupnike na važnost tega predavanja. Izvoz perutnine in jajc v Nemčijo je popolnoma ustavljen. Kmetovalcem je s tein zadan sicer navidezno hud udarec, dejansko pa ne bodo utrpeli velike škode, ker so Nemci slabi plačniki oziroma ostanejo dolžni blago, ki ga nakupijo. Malo več resnosti! Krščanski socialci so z bombastičnim naslovom v svojem listu oznanili vest, da so v predilnici Doctor & drug dosegli velikanski uspeh in s tem preprečili mezdni spor. S tem uspehom je tako kot z miklavževim darilom za odrasle na kakšnem miklavževem večeru: Velik omot papirja; človek odvija in odvija, da zadosti svoji radovednosti in nazadnje najde --oglodano koščico. S takim poročanjem zgublja strokovno gibanje na resnosti. Saj se vam razen delavcev, mora smejati vsak, ki razmere pozna. Azilski dinar! Stanovanjska nabiralna akcija protituberkuloznega dinarja je v mesecu januarju t. 1. dosegla vsoto Din 210.115. Vsem iskrena hvala! Za v mesecu februarju t. 1. nabrane prispevke pa se prične že z žrebanjem nagrade, nakar se občinstvo že danes opozarja. Po tozadevnem pravilniku lahko dobi nagrado vsak vpla-čevalec PTL dinarja. Nabiralne pole dostavljata inkasanta, dobe pa se tudi pri vratarju v palači OUZD, nasproti sodišču, ali na telef. naročilo, telet. štev. 2165. Rekrutacija mladeničev tujcev. Naborni obvezniki, roj. leta 1909—1916, ki stanujejo v Mariboru, niso pa v Maribor pristojni, vendar želijo udeležiti se nabora v Mariboru, se pozivajo, da se zglase v mestnem vojaškem uradu. Slomškov trg 11, desno, soba štev. 4, med nradtiitn časom, a najdalje do 25. t. m. S seboj je vzeti domovinski list ali potrdilo o začasni nesposobnosti ter 5.— in 20.— Din kolek za prošnjo, da se od pristojnih voj. okrugov pribavi dovoljenje. 53 kaznjencev je bilo te dni pogojno izpuščenih iz mariborske moške kaznilnice. Med izpuščenimi se nahajajo tudi taki, ki so že odsedeli po 10 let ječe. Samomor. Te dni se je obesil izvošček Konrad Pukl, ki je že lansko leto izvršil poskus samomora. Celje Tako ne gre dalje! je geslo velikega strokovnega shoda, ki se bo vršil prihodnjo nedeljo, dne 23. t. m. ob 9. uri dopoldne v veliki dvorani Narodnega doma. — Pa tudi res ne gre več tako dalje, kakor se godi proletariatu zadnje čase. Ni dovolj, da je kapitalizem s svojim grdim pnofitarstvom povzročil to strašno krizo, ki je spravila ob kruh in eksistenco tolikih delavskih družin. Nesramen je dovolj, da sedaj to ljudsko nesrečo še do skrajnosti izkorišča in poslabšuje delovne pogoje še tistim, ki jih kriza ni postavila na cesto. Po statistikah delavskega zavarovanja se vidi, da je padla delavska povprečna mezda v dobi krize za celih pet dinarjev dnevno. To prihaja odtod, ker kapitalisti izigravajo vedno brezposelne in groze z njimi zaposlenim, da jih bodo pri delu zamenjali. V tem nečloveškem pritisku Stoji delavstvo skoro brez vsake obrambe. Edino njegova strokovna organizacija mu poskuša rešiti, kar se rešiti še da. Zato jo kapitalizem sovraži in dela vse mogoče, da bi jo razcepil in razdejal. Ce se mu pa tudi to ne posreči, pa poseže po sredstvih sile.. Tam, kjer ni organizacija dobro zasidrana, poskuša ostrašiti delavce, s tem, da sekira pot samezne izobraženejše delavce in jih prestavlja k slabšemu delu, ali pa napravi tako. kakor je napravila neka tovarna, ki je krat-komalo postavila dva delavca na ulico, o katerih je sumila, da sta organizirana. Kaj briga takega gospoda delavska zaščitna zakonodaja, ki delavske organizacije na celi črit priznava. Saj obrtni zakon celo predvideva, da kolektivnih pogodb drug sploh ne sme sklepati, kakor svobodna strokovna združenja. Zakon o zaščiti delavcev pa celo predpisuje, da je članska legitimacija strokovne organizacije polnovredno nadomestilo za delavsko knjižico. To se pravi, da zakon o zaščiti delavcev priznava strokovnim organizacijam javni karakter. Takih in sličnih izigravanj zakona mora biti konec. Odločili smo se prinesti vse slične zadeve pred vso javnost in pred vse državne oblasti. K temu shodu, na katerega pozivamo vse naše čitatelje, da se ga udeleže v množicah, da razvijejo zanj najžilavejšo agitacijo, kli-čemu tudi mi: Tako ne gre več dalje! Uradni dan ekspoziture OUZD v Celju, ki bi se imel vršiti preteklo nedeljo, ni dosegel svojega namena, ker je delavstvo z imenovanjem ravnateljstva okrožnega urada do skrajnosti nezadovoljno. Ker nima dru- gih prilik, da bi proti takim načinom protestiralo, je porabilo pač ta uradni dan, :ia katerega je poslalo svoje zastopnike, da pre-čitajo protestno resolucijo in konferenco demonstrativno zapuste. Pripominjamo, da se je akciji svobodnih strokovnih organizacij pridružilo tudi v drugih organizacijah organizirano delavstvo. Narodni socialisti uradnega dne sploh niso hoteli udeležiti, zastopniki krščanskih socialistov so pa skupno z našimi zaupniki moško in trdo odkorakali. Delavstvo noče biti več pohleven objekt dnevne politike. Naučilo se je, da mora koristi svojega razreda enotno braniti. To je tudi tokrat v Celju sijajno dokazalo. Športni ples S. K. Olimpa obeta biti prireditev, ki bo združila pod svojim okriljem mlado in staro, delavce in nameščence in sploh vse prijatelje športnega udejstvovanja. Nič socijalnih razlik, je geslo te prireditve. Nobenih frakov in idakov! Vodstvo prireditve že v naprej svetuje, naj se posetniki prireditve tudi prireditvi primerno oblečejo. Ženskam priporoča domačo narodno oblačilo »dirndl« ali dečvo, ali pa priprosto izletniško obleko. Prednost imajo seveda smučarski kostumi, tako pri ženskah, kakor pri moških. Za prireditev je že tako veliko zanimanje, da ne bo manjkalo niti enega Olimpovega simpatizerja. Mnogi ne bodo šli in ne gredo na prav nobeno pri- ■ reditev, na Olimpovo, pa vsi do zadnjeag. Tako je tudi prav, bomo zopet enkrat veseli, svoji med svojimi. Slovenska Bistrica Delavsko predavanje. Podružnica Saveza metalskih radnika Jugoslavije v Slov. Bistrici sklicuje za nedeljo, dne 23. februarja s pričetkom ob pol 10. uri dopoldne v hotelu »Beograd« predavanje, na katerem bosta poročala predavatelja iz Maribora. So-drugi in sodružice udeležite se predavanja v čim večjem številu. Hrastnik , podružnice ZRJ. V nedeljo, dne 23. febr. ob 4. uri popoldne se bo vršil v dvorani Konzumnega -društva -rudarjev občni zbor podružnice Zveze rudarjev Jugosla: vije. Opozarjamo vse člane in tudi ostale rudarje nečlane, da se občnega ibora udeleže. Nečlani naj pravočasno -poravnajo pristopnino in članarino, da tako dobijo glasovalno pravico na občnem zboru, NaSa akcija za svobodno strokovno organizacijo in „Deiavsko Politiko" Dve lepo uspeli predavanji — 56 novih naročnikov Statistiko o nezaposlenosti treba izpopolniti Prikrita brezposelnost V sedanji gospodarski krizi je nezaposlenost veliko zlo. Borza dela v naši državi objavlja tudi statistiko o številu priglašenih in odglašenih ne-zaposlencev. Tako je po tej statistiki julija 1935 znašalo število nezaposlenih delavcev in nameščencev okoli 30.000. To je oficielno število nezaposlenih v informacijo' domači in mednarodni javnosti. Razumljivo je, da se nahajajo v teli podatkih le pri borzah dela priglašeni nezaposlenci, ne pa oni desct-tisoči nezaposlenih, ki se pri borzah dela ne morejo priglasiti ali se niso priglasili in ne oni, ki so že izločeni iz seznama nezaposlencev. Domača in mednarodna javnost s terni podatki ni inforformirana o resničnem stanju števila nezaposlenih službojemalcjev. Čehoslovaška socialna demokracija. dasi vodi čehoslovaška republika bolj točno statistiko o nezaposlenosti kakor pri nas, zahteva kljub temu izpopolnitev te statistike, ki naj bi jo izvajale občine. Nepopolna statistika ne kaže prave slike gospodarstva in socialnega položaja. Zato je nujno, da se statistika o nezaposlenosti izpopolni. To nalogo bi najlaže prevzele občine. Šele po resnični statistiki bi dobili pravo sliko o socialnem položaju v državi. Senovo V nedeljo, dne 16. t. m. se je vršilo v Delavskem domu v Senovem predavanje o socijalni zakonodaji, o potrebi strokovne organizacije in delavskega tiska, ki je v vsakem oziru lepo uspelo. Predavanje je bilo napovedano za 9. uro. Rudarji so zasedli gostilniške prostore do zadnjega kotička. Pred predavanjem so se udeleženci tečaja, ki ga je obdržal s. Pliberšek, slikali pred Delavskim domom. Ganljivo je bilo gledati starejše in izčrpane rudarje, kako so stali poleg mladih sodrugov in sodružic, ki so ckozi 14 dni s svinčnikom v svojih žuljavih rokah bistrili svoj um in pridno .posečali tečaj. Nato se je pričelo predavanje, katerega je dvoril in vodil predsednik tečaja, ki je po kratkem uvodnem nagovoru podal besedo s. dr. Reismanu. Predavatelj je v daljšem govoru obrazložil socialno-zaščitne določbe naših zakonov, ki se nanašajo -na rudarsko stroko. Nato je govoril s. Jelen o pomenu strokovne organizacije itd. Navzoči so sprejeli izvajanja obeh predavateljev z velikim odobravanjem. Kljub temu, da so rudarji v tem kraju že dolgo vrsto let le delno zaposleni (sedaj delajo 3 šihte na teden), se je priglasilo med predavanjem 36 Senovo pri Rajhenburgu Zaključek zaupniških tečajev. Z zaključnim predavanjem o nastanku premoga se je zaključil v četrtek, dne 13. t. m. dobro uspeli zaupniški tečaj, ki je obsegal skupaj 9 predavanj in 6 tečajev za praktično ipisanje vlog, iprošenj in dlrugc. Na tečaju je bilo 80 obiskovalcev, ki so pridno posečali tečaj, kar je znak, da si naše delavstvo želi izobrazbe in napredka. Na tečaju so dobili delavci mnogo važnih pojasnil, zlasti o tem, kje, kako in kdaj si pridobi delavec ipravico, ki mu po obstoječih zakonih pripada. Koristno za tečajnike je bilo tudi to, da se je nazorno obravnavalo razmerje delavskega zaupnika naipram delavstvu in obratno, kakor tudi vse ostale važne delavske in zaupniške zadeve. Za eno spoznanje je delavstvo v Rajhenburgu zopet bogatejše in sicer: delavstvu je treba izobrazbe in zopet izobrazbe! Tudi privatne zadeve so krive, da mora delavec praznovati. Pri tukajšnjem rudniku na Reštanju je zaposlen delavec, kateri že dalj časa ni imel možnosti zaiposlenja v pra-znovalnih dneh tako, da je bil že ves obupan, ker četudi je samec, še hrane ni mogel (plačevati. Delavec je bil popolnoma po nedolžnem zapostavljan. Rudarska uprava je bila o stvari obveščena in je bilo obljubljeno, da ibo zapostavljanja konec. Želimo, da bi rudniška uiprava vsak tak ali podoben slučaj na isti način obravnala. Samo da se maščujejo. So ljudje, ki so silno maščevalni. Gorje, ako se taki ljudje pririnejo do kakšnega nadrejenega mesta, ■potem joj podrejenim. Ne samo, da se maščujejo za lastne osebne zadeve, ampak se skušajo maščevati tudi za svoj« sorodnike in za stvari, ki so jih mogoče zagrešili so-odniki podrejenih delavcev. Takim ljudem bi bilo treba onemogočiti njihovo maščevalnost, zlasti še, če vemo, da so tako delali ne samo tam, kjer so zdaj, ampak tudi na svojih prejšnjih mestih. In kaj naj rečemo o ljudeh, ki take stvari počenjajo, pa se kitijo z nacionalizmom? Kaj bi človek od njih drugega pričakoval! Trbovlje Praznovanje pri rudniku T. P. d. je že v prvi ipolovici meseca februarja razglasila po svojih rudnikih, da se bo delalo v mesecu marcu samo 13 dnd, To je najnižje število delavnikov v tem času, kar jih je bilo v dobi krize. Ni treba posebej povdarjati, da je postal položaj rudarskega delavstva popolnoma nevzdržen. V l«tih praznovanja so obubožali rudarski delavci do skrajnosti. In sedaj se to praznovanje nadaljuje in ogroža sploh vsako eksisten: co rudarjev in njihovih družin. Lansko leto se j« vse leto govorilo, pisalo in konferi-ralo o stanju rudarjev, o rudarski krizi in nabavi .premoga državnim železnicam. Sedaj se javljajo posledice, ki smo se jih rudarji bali. Le eno vprašamo: Ali so bile resolucije, deputacije, zborovanja in drugo lansko leto samo glas vpijočega v puščavi? Ali so bile obljube izrečene kar tja v en dan? V tem slučaju bo pač moralo rudarsko delavstvo v Dravski banovini iskati druga pota, da sc bo obvarovalo -pred "popolnim propadom. Občni zbor podružnice Z, R. J. V nedeljo, dne 23. t. m. se bo vršil redni letni občni zbor podružnice strokovne organizacije Z, R. J. ob 9. uri dopoldne v Delavskem domu. Dnevni red je običajen. Dolžnost članov je, da se občnega zbora vsi udeležijo. Pravičnega razdelitev zaposlenja je potrebna. Pri občutnejšem ipraznovanju se zopet pojavljajo pritožbe delavcev, da se nekatere vedno pusti praznovati, nekateri so pa srečnejši in se jim tudi v ipraznovalnih dneh nudi zaslužek. Te razmere s,o se udomačile zlasti na zunanjem obratu. Nekateri delavci morejo vse delavnike 'praznovati, drugi pa naredijo 30 in še več šihtov na mesec. Mi nismo nikomur nevoščljivi zaslužka, pač pa je to bila in je še zahteva celokupnega delavstva, da se morejo šihti .pravično razdeliti. novih naročnikov na »Delavsko Politiko«. Predavanja se je udeležilo tudi nekaj delavcev in delavk iz okolice, celo iz Sevnice jih je prišlo nekaj. Litija Tudi v Litiji se je minulo nedeljo vršilo predavanje,' ki ga je sklicala Splošna delavska strokovna zveza za 6. uro zvečer v gostilniški dvorani g. Cererja. Predavanje je bilo dokaj dobro obiskano, čeprav bi z ozirom na veliko število zaposlenega delavstva lahko bila udeležba še lepša. Predavanje je otvoril s. Vuk, ki je uvodoma naglasil potrebo in pomen takšnih predavanj in delavske izobrazbe, nakar sta govorila ista predavatelja, kakor v Senovem. Po daljših izvajanjih predavateljev, se .je tudi v Litij: priglasilo 20 novih naročnikov za »Delavsko Politiko«, ki so obljubili, da ne bodo samo zvesti naročniki, temveč bodo pomagali tamošnjemu agilnemu .poverjeniku našega lista širiti »Delavsko Politiko« in 'pridobivati novih članov strok, organizaciji, Splošni -del. strok, zvezi Jugoslavije, ki je j že pred leti priborila tekstilnemu delavstvu I v Litiji kolektivno pogodbo in druge za de-' lavce važne pridobitve. Zagorje ob Savi Premestitve učiteljev. V eni izmed zadnjih številk »Delavske Politike« je 'bil objav- ^ ljen tudi članek o premestitvah učiteljev, ki , je prav dobro odjeknil. V kolikor se pa nanaša članek na nek incident s. Čobala z nekim učiteljem ob priliki iprvih volitev, pa moramo stvar v toliko omiliti, da je dotični učitelj le iprepovedal predstavnikom posameznih list, da bi bili navzoči pri štetju glasov. Kranl Sfevbinski in sezonski delavci! Strokovna komisija za Slovenijo nas poziva v nedeljo. dne 23. februarja ob 9. uri na javno zborovanje, ki se bo vršilo v dvorani restavracije Semen. Na zborovanju bosta govorila o položaju in zahtevah sezonskega delavstva, tajnik Strokovne komisije s. Niko Bricelj in predsednik ljubljanske podružnice stavbin-cev s. Tomaž Brejc. Stavbinsko in sezonsko delavstvo, naši mizeriji naredimo konec, zato vsi na zborovanje, ker le s skuipnim nastopom 'bomo zboljšali naš težki položaj! Zahtevamo minimalne mezde! Zahtevamo ko lektivno pogodbo za vse stavbinsko in se- j zonsko delavstvo, brez razlike poklica! Zahtevamo brezposelno in starostno zavarovanje. Zato vsi na zborovanje, da bomo svoje zahteve dosegli! Stavbinec. SoStanJ Naši prosvitljeni, nepoklicani čuvarji »javne morale«. Nepoklicani čuvarji javne morale so kot dvorezen nož. Gorje mu, kdto-r se jim da v zobe! V našem mestecu živi nek delavec, ki je sodnijsko ločen od svoje žene, ker zakon ne dopušča razveze. Ker si sam ne more gospodinjiti, si je dobil gospodinjo, ki jo je prijavil kot služkinjo. O tem so že po nekaj diieh zvedeli nepoklicani čuvarji javne morale in so seveda takoj raztrobili vest o .pohujšanju, ki se je prikradlo v dolino šentflorjansko. Baje so uspeli, da je bil dotični delavec klican celo na odgovor. Kako se je stvar zasukala, še ne vemo, ker prizadeti vztraja, da sme imeti gospodinjo in da to tistih čuvarjev javne morale, ki so hodili pod okno gledat »pohujšanje in se »b njem naslajat«, nič ne briga. Opravljiva gospoda vidi samo delavca in se nad njim pohujšuje, svoijih sovrstnikov pa ne vidi. Ali poznate film, gospoda: Visok gospod pretepa v vinjenem stanjiu svojo ženo, reva se v svojem obupu hoče usmrtiti, pa se samo pohabi. Mož se na to loči od nje, si vzame družico in ima z njo otroka. Ta film ste hodili gledat, .pa se niste nič skan-dalizirali. Spodtikate se pa ob delavca. Če ne bo kmalu mir z uganjanjem morale, bomo posvetili v temne kote in bo moraliziranja hitro konec. Le nič preveč razburjenja! Pozdravlja Vas Hijacinta. Same grozovitosti. V nedeljo, dne 9. t. m. so razkazovali v Slomškovem domu slike bede in pomanjkanja v Rusiji in Mehiki. Ker so volitve v Španiji končane, bomo prihodnjič videli take slike tudi iz brezbožne Španije. Gospodje so pač dalekovidni. ker če bi bili kratkovidni, bi ne mogli gledati preko mej. Velenje Zanimiva razprava pred okrožnim sodiščem v Celju Pri okrožnem sodišču v Celju se je vršila 3. febr. 1936 raziprava o zasebni tožbi, ki sta jo vložila Detiček Ivan in Jan Stanko proti Pevcu Miroslavu po § 301-III in 297-11 k. z. Obtožnica dolži Peveca, da je v raznih vlogah in na shodih žalil Detička, Jana pa v gostilni Marn v Pesjem na ta način, da je o Detičeku pisal, da je dobival razni materijal z rudnika, ki da so mu ga dona-šali in dovažali ponoči, ko je gradil žago, o Janu pa, da je govoril, da je smrkavec in kapitalističen hlapec. Pri šoštanjskem sodišču so bili zaslišani .kot priče Vebunšek Ivan, Zalar Andrej, Orešnik Rudolf, Brišnik Martin in Seler Ivan, ki so vsi izpovedali ugodno za oibtoženega Peveca, da so v resnici nosili in vozili ponoči po naročilu ’ • žeiezje iz rudnika. Tudi direktor rudnika inž. Čuček je povedal ugodno za obtoženca, češ, da je uradno ugotovil, da se je vozilo žeiezje z rudnika, brez njegove j vednosti. Ocenil je to žeiezje z 0.50 Din za kg, koliko pa tehta odneseno žeiezje, pa da ne ve. Peveca obremenjujeta samo Jan Stanko in Krepi Pero iz Velenja. Na predlog Jana sta bila zaslišana kot priče Jerič Karol in Škorjanc Rafael, ki sta oba izpovedala, da nista slišala, da bi obtoženi Pevec izrekel besede, ki so navedene v obtožnici. Krepi Pero pa izpove, da je Pevec na nekem shodu rekel, da so na šahtu kradli, žeiezje proč nosili in da je on takoj vedel kam merijo Pevčeve besede, namreč na Detičeka itd. Zagovornik dr. Kočevar, ki zastopa Detičeka predlaga, da se Pevecu radi šestkratne: ga prestopka razžalitve odmeri kazen strogega zapora, zlasti radi tega, ker je pisava »Delavske Politike« njegovemu klijentu (Detičeku) zelo škodovala na ugledu in kreditu. Zagovornik Peveca pa predlaga oprostilno j sodbo. Sodnik razglasi, da je treba kazen omiliti. Vsled tega je sodišče po § 71 t. 5 k. z. zamenjalo zapor z denarno kaznijo in sicer pri .prestopku pod' 1 na Din 100, pod 2) na Din 200, .pod 3) na Din 200, pod 4) na Din 200, pod 5: na Din 200, pod 6) na Din 100, to je skupno na Din 1000. Določba § 65 , k. z. se ni uporabila, ker po naziranju sodišča ni zazreti podstave za domnevo, da bi se bil obtoženec vzdrževal sKčnih kaznivih dejanj brez izvršitve zgoraj omenjene kazni. Ker se s. Pevec s to sodbo ni zadovoljil, bo stvar tekla še naprej. MeZIca Smrt nam je ugrabila našega zvestega sodruga Kopmajerja Luko. Podlegel je proletarski bolezni tuberkulozi in zapustil ženo ter pet nepreskrbljenih otrok. Pokojni Luka je bil ne samo dober in skrben oče, ampak tudi pravi borec za pravice delavskega razreda, za boljšo bodočnost nas vseh. Žal je bilo prekratko njegovo življenje, da bi dosegel cilj, ki je nam vsem skupen, da bi doživel uresničenje naše ideje socializma. Še na smrtni postelji, ko je čutil, da se bliža njegov konec, nas je 'bodril k nadaljnjemu delu. Prosil nas je, svoje sodruge, da naj tudi brez njega vršimo svojo dolžnost, vztrajno in požrtvovalno. Radi bomo upoštevali njegovo želio, saj nam je bil sam najboljši vzgled. Kremenitega značaja in .plemenitega srca je pokojnik vžival splošno spoštovanje, v naših vrstah pa je bil nadvse .priljubljen. Da je temu bilo res tako, se je pokazalo na njegovi zadnji poti, na kateri ga ie spremljalo veliko število njegovih sodelavcev in ostalega prebivalstva. iNaj bo čast spominu vrlega in poštenega sodruga, borca. Preostalim pa naše globoko sožalje! Zahvala. Podpisana se zahvaljujem Zvezi rudarjev Jugoslavije za podporo v znesku Din 100, ki mi jo je naklonila v bolezni mojega moža sedaj .pokojnega s. Luke. Obenem se zahvaljuicm vsem, ki so mi izrazili sočustvovanje ob priliki smrti mojega moža, zlasti tudi vsem darovalcem vencev in vsem, ki so spremili pokojnika na zadnji poti — Žalujoča vdova Eliza Kopmajer in otroci. Oplotnica Brezposelni brez pomoči. Brezposelni smo bili nekaj časa zaposleni pri gradnji ceste Oplotnica—Slov, Bistrica. Dne .11. februarja smo bili poslani na štirnajstnevni dopust, sami taki, ki smo brez vsakega imetja in brez lastne strehe. Toda delo na cesti ni bilp ijrekinjeno, ampak se je nadaljevalo z novimi delavci, večinoma so to mali posestniki. Vemo, da tudi oni niso kdo ve kako dobro situirani, so pa vsekakor na boljšem kot smo mi brezposelni nemaniči. To bi morali vedeti vsi tisti, ki delavce za javna dela najemaio. Tistih Din 16 do Din 18 na dan, ki smo jih prejemali, dokler smo 'bili zaposleni je bilo komaj za hrano, da bi si od tega kaj prihranili menda itak nihče ne veruje. Zalo pa tudi moremo eksistirati, t. j. vsaj za silo živeti, samo tedaj, ako imamo stalno zaposlenje. Še isti dan, ko smo bili odpuščeni je šla večja grupa nezaposlenih na sresko načelstvo v Slov. Konjicah in zaprosila g. sreskega načelnika, da se zavzame za nas brezposelne. Ta je poslal deputa-cijo k okrajnemu cestnemu odboru. Načelnik cestnega odbora je deputaciji dal pismo, naslovljeno na podhačelnika duhovnega svetnika župnika v Čadramu, kamor se je de-putacija takoj napotila. Dobila je g. podna-čelnika na cesti, ni pa imel časa, ker se mu je mudilo na avtobus. Tako je deputacija hodila ves dan, v najhujšem mrazu, ljudje pa slabo oblečeni in lačni. In nazadnje je bilo še vse skupaj zaman. Isti dan, ko je bilo delo ustavljeno sta prišla iz Konjic v Oplotnico tajnik cestnega odbora in tehnik. Ta poslednji je dejal, da ni denarja, da bi mogli vse nas delavce zaposliti. Nek gospod nam je pa obljubljal kazen in bajonete, po: leg pa si je privoščil še »Delavsiko Politiko« in njena urednike. Mi brezposelni smo mnenja, da bi bilo boljše, ako bi si izposodil tiste, ki bi nam brezposelnim lahko pomagali, pa nam nočejo. Studenci pri Mariboru I. Delavsko kol. društvo v Studencih bo priredilo v soboto, dne 22. februarja v gostilni Mraz veliko maskerado. Začetek ob 19 (7.) uri. Spored: Šaljivi prizori, .ples itd. Vstop prost. Nagrada mask. Razno Socialno zavarovanje in zdravilišče Klenovnik. Zdravilišče Klenovnik pri Zagrebu je za jetične bolnike tako važno zdravilišče kakor Golnik nad Kranjem. V to zdravilišče je poslal okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani v letu 1934 skupaj 138 bolnikov, ki so bivali v zdravilišču 11.797 dni. Vsega skupaj se je zdravilo v tem zdravilišču 1934 902 bolnika, in sicer 63.701 dan. Število oskrbovanih bolnikov je nadnormalno okoli 200, kar znači, da se zdravstvene razmere med delavstvom znatno poslabšujejo. Nov Sueški kanal. Angleški vojaški krogi se zavzemajo za nov prekop, ki bi vezal kako transjordansko palestinsko pristanišče v Sredozemskem morju z Altabo ob Rdečem morju. Prekop bi bil izveden po angleškem ozemlju in bi bili Angleži absolutni, gospodarji. Proti nameri se bo upirala Sueška družba, češ, da Anglija nima tako dalekosežnega mandata v Palestini. Meh za smeh Vsled silnega navdušenja, ki že dalj časa vlada za tretje carstvo, posebno v koncentracijskih taboriščih, je povodom zadnjih velikih slavnosti nekdo predložil, da bi se poleg SA in SS oddelkov osnovali še oddelki s klicem SOS. Resk. Prijatelj — prijatelju: Torej ,k vojakom so te vzeli? Amipak to Ti rečem, če bo vojna, nikar se zraven ne mešaj! Resk. Ker je direkciji avstrijskih železnic znano, da člani neke (propadle monarhije najraje potujejo inkognito, je iz obzirnosti odločila vsaki garnituri priključiti vagon za strogi inkognito. Resk. »Delavski dom11, r. z. z o. z. v Marboru. Vabilo na REDNI LETNI OBČNI ZBOR zadruge »Delavski dom«, r. z. z o. z. v Mariboru, ki se bo vršil v četrtek, dne 20. februarja 19.30, ob 18. uri v Frankopanovi ul. 1/1. Dnevni red: 1. Prečitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo funkcionarjev. 3. Računski zaključek za I. 1935. in razrešnica. 4. Volitev novega načelstva in nadzorstva. 5. Razno. Nadzorstvo. Načelstvo. Znbtevnjte vedno in povsod kruh In pecivo Iz DeMe pekarne v Hnrlbora. KSS" Z* toannn« taista ta arejnfe Viktor Erfan v Maritam. - Tista: Ljudska tiskana, ddr Maribora, predstavita* Josip Ošlak t Msribsra.