Glasilo Jugoslovanske socialne demokracije.
Uhaja v Ljubljani vsak torek, četrtek in soboto.
Muoteiaa za avalro-ognke kraje sa celo leto 11 K, za pol leta 7 K; za četrt leta 8*50 K, neiečno 1*20 K, za Nemčijo za pol leta 7*90, za četrt leta 1 K; n Ameriko za pol leta 9*50 K za četrt leta 1*80 K.
PtumiH številka It v.
BakUmadJo ze peitelee preete. Mafraakdraaa plnaa ee ae epre-leztaje. Bokeflat n ee meaje, iMBUl Kaeitepea petit-netiea (liriaa 81 mi) za takrat HI via* veikni paitgenn.
84. štev.
V Ljubljani, v soboto, dne 14. avgusta 1909.
Leto XII.
MASLOVA: Za dopiae in rokopise za list: Uredništvo ■Uečsp Prapora>, IJnbljana. — Za denarne pošiljatre naročila na list, reklamacije, inserate i. L d.: Upvavniitvo •Bdadeca Prapora*, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6/IL
Nacionalistična torija.
Nobena dežela pač ni dobila posebnega patenta za norost Povsod se gode reči, ki se rogajo razumu in sramote človeštvo. Vendar pa bo težko dobiti državo, v kateri bi bila javna blaznost tako razvita in pognana na vrhunec kakor v Avstriji, kjer ji daje nacionalizem toliko hrane, da ne more poginiti. Seveda živi v Avstriji mnogo narodov; toda razlagati se s tem vendar ne da vse, kar se godi pri nas, zakaj tudi drugje morajo narodi živeti drug z drugim, pa vendar ne uganjajo tako trapastih burk kakor v Avstriji. Najlepši dokaz, da razlika narodnosti in nujni vzrok za protikulturne boje in smešne ravse, je mala Švica, kjer bi bile nemogoče one burke, ki so v Avstriji vedno na dnevnem redu in se v zadnjih dneh igrajo poglavitno na Dunaju in na Nižjem Avstrijskem.
Nekoliko brezpomembnih mladih ljudi, ki bi pa radi takoj igrali veliko vlogo, je kar naenkrat razkrilo <češko nevarnost* na Dunaju. In proti tej nevarnosti kliče v boj s tistim patosom, ki se redno opaža pred menažerijskimi in panoramskimi šotori, amerikanskimi gugalnicami in vrtilnicami v Wurstelpratru, v Letermanovem drevoredu Ltd.
Davno je znano, da živi na Dunaju najmanj 300.000 Cehov. Večinoma so delavci, ki jih je privabilo veliko mesto s svojo industrijo. Dokler je bilo indiferentnih, neorganiziranih, za izkoriščanje sposobnih delavcev čeških več kakor nemških, so jih tudi najbolj nacionalni nemški podjetniki radi vabili v svoje tovarne in nikomur ni prišlo na ■.■■»i, da bi bila to nevarno st za Dunaj. Velikanska množica, ki se je na ta način zbirala v velikem mestu in v njegovi industrialni okolici, pa ni mogla ostati brez življenja. Nastale so organizacije, poleg važnih strokovnih, političnih in gospodarskih tudi manjvažna zabavna društva, ki sicer malo koristijo, a nič ne škodujejo. Prav v teh malih društvih pa so nacionald naenkrat spoznali .nevarnost*.
Najprej jo je neko fante razkrilo v Svehatu pri Dunaju, kjer je tako malo društvo pred kratkim priredilo skromno zabavo pod naslovom «Ob-iinkj* (veselica ob žetvi). Leta in leta se že ponavljajo te zabave, pa nikdar ni bilo nič hudega. Letos so naenkrat nemški nacionalci mobilizirali v Švehatu nekoliko tisoč svojih pristašev, da — od bgejo češki napad na nemški Švehatl In vprizo-rili so škandale, da mora biti treznega človeka
A če buržoazija ni hila sposobna za to nalogo, je treba napeti vse mod, da pridejo do veljave tisti, ki hočejo rešitev. Kazati s prstom na nemško-na-cionalne surovosti, ne zadostuje. Sedanje dunajske burke so ogledalo, v katerem bi nacionalizem lahko spoznal, kako klavrno smešne so njegove «vojne» in traparije sploh.
A nacionalizem ne spoznava in noče spoznati. Zato je treba druzega elementa, ki ima več resnobe. Treba je, da nastopi z vso svojo mo$jo organizirani proletariat
Vtiski iz dallave.
Bregenc, 8. avgusta.
Od tega časa stika par .odrešenikov nemškega naroda* neprenehoma po čeških veselicah. Vsaka še tako skromna češka zabava je zdaj •provokacija*, nacionalna nevarnost*, «napad na nemški značaj* Ltd. V nedeljo so bili radi take veselice velikanski kravali v dunajskem okraju Siuunering, dan pozneje v Hernalsu in tako gre to kar po vrsti. Češke socialno-demokratične organizacije hočejo po Donavi prirediti izlet v Vahavo in tudi to razglasi blazni nacionalizem za .napad na nemštvo*.
Človek se prijema za glavo. Ampak to ne ponuga. Človek spoznava, kako nesposobna je bila buržoazija, kako nezmožne so bile njene vlade v tej državi, ki v dolgih desetletjih niso znale vstvariti razmer, da bi mogli narodi pokojno živeti, delati in se razvijati sebi in skupnosti v prid.
Čeravno me loči 40 ur vožnje po brsovlaku od Slovenije, se mi zeti, da se je moja domovina razširila in da sem še doma. Tukajšni ljudje se drže po cesti, v gostilni prav tako kilavo kakor Slovenci, hodijo okrog z rožnim vencem v roki in z velikimi mašnimi bukvami kakor Slovenci, jedd žgance kakor Slovenci, le jezik je drugačen. Tukajšnji ljudje vežejo nekako nemščino, v kateri je edino, kar se dobro razume, črka r, ki se vleče v celih besedah in v govoru sploh kot dolga nepre-trgljiva nit
Večkrat, kadar sem prisiljen poslušati take pogovore med tukajšnimi ljudmi, se mi zdi prav tako kafcnr tistim, ki so prisiljeni poslušati stroj, ki venomer enako ropota in drdlja ter se kar oddahnejo, ko stroj utihne. Tako se oddahnem jaz, kadar se rešim iz kraja, kjer mlatijo Vorarlberčaojs svoj dijalekt No, človek se že privadi, saj je navsezadnje taka žival, ki se prilagodi vsem razmeram v goreči Afriki kakor v ledeni Sibiriji.
Tudi luka v Bregencu me vsaj nekoliko spominja na naš Trst ker neprenehoma vozijo paro-brodi od mesta do mesta ter se človek pelje za 50 vinarjev v veliko militaristično Nemčijo kakor v malo ter svobodno Švico. V pol ure časa, če hočem, se nahajam v treh državah in iz okna, hjer stanujem, vidim Germanijo, Švico in Avstrijo. To ni malenkost prosim 1 Bodensko jezero je veliko in ni mu videti konca z golimi očmi; vrhutega • česar nisem nikdar mislil — se vozi gospod grof Zeppeltin s svojim zrakoplovom, podobnim dolgi cigari skoraj vsak dan nad jezerom ter prihaja tudi nad naše hiše ropotajoč kakor avtomobiL Obrača tisto veliko cigaro v zraku kakor sam hoče in v pondeljek je priletel tako nizko nad hiše, da se je razločno čulo vpiti is čolna pod zrakoplovom na' vadni Heil 1 kot pozdrav; in potem je spet odletel ropotajo nad jezero ter v svoj »hangar* v luki Fridrichshafen, ki se od tu razločno vidi.
Se nekaj moram pripomniti, kar je name napravilo prijeten vtisk. Pravijo, da je Italija dežela cvetja in rož; toda človek, ki pride na Vorarl berško, obstrmi, toliko je tu cvelja in rož. Ni je hiše, ki bi ae bila naravnost obsuta z najrazlič' nejiim cvetjem in z rožami. Ysa okna so polna cvetja, vsi vrti, pred hišo, za hišo, na mestnih vodnjakih, na mestnih svetilkah, povsod kav mrgoli najrasnobarvnsjšega cvetja. Da, Italija ima tu velikansko konkurenco, vsaj kar se tiče cvetja.
Ljudje pa tu žive največ od gozdarstva, ži-vinorejitva in platnena industrija je tu že precej razvita. Klerikalcem gre tu še precej gladko in v tem je Vorarlberg najbolj podoben naši mili Sloveniji.	France	Milost
Socialistični uspehi v Italiji.
Na vse načine se trudijo oboževalci kapitalizma, pred vsemi klerikalci, da bi svojim vernim ovčicam dopovedali, kako .nazaduje* socialna demokracija. Kdor n. pr. čita .Slovenca* in tiste zakotne lističe, ki zajemajo svojo modrost iz ena-dh virov, se mora čuditi, da je sploh še lug socialne demokracije na svetu.
Podobno^kriče tudi -narodnjaki, odkar so razpeli svoje mreže, da bi naloviti med delava tiste pristaše, katerih ne dobe več med meščanstvom. Toliko so se že nalagali o .porazih* socialne demokracije, da bi bil motal že davno izginiti zadpji socialist če bi bile tiste vesti količkaj resnične.
Med tem pa kažejo dejstva -prav narobe: Nikjer ni toliko resničnega, krepkega napredka, kolikor na polju socializma ih socialne demokracije. Tudi tam, kjer ovirajo rasne okolnosti boj in razvoj delavskega gibanja, je vendar napredek očiten. Tako je n. pr. v Italiji. Dne 1. avgusta je bilo tam nekoliko nadomestnih volitev, ki so prinesle socialni demokraciji velik uspeh ter povečale število njenih poslancev za dva, tako da je sedaj v italijanski zbornici 44 socialističnih zastopnikov.
V prvem genovskem okraju je bila potrebna nadomestna volitev, ker je bil sodrug Pietro Ghicsa izvoljen na dveh mestih ter je opustil genovski mandat. Namesto njega je bil sedaj izvoljen sodrug Canepa, urednik ondotnega socialističnega glasila «11 Lavore* Dobil je 3990 glasov. Mandat je torej ostal v socialističnih rokah.
Druga volitev je bila v kraju Ostiglia. Tam se je glavna volitev razveljavila radi raznih nerodnosti in pri nadomestni volitvi je prišel mandat v socialistične roke. Izvoljen je bil sodrug Bo n orni s 300 glasovi večine. Bonom! je politični urednik glavnega glasila italijanske stranke «Avanti*.
Tudi dne 1. avgusta je bila o^ja volitev v Novari. Tukaj se je pri glavni volitvi zgodila mala sleparija. Za poslanca je bil namreč razglašen vladni kandidat in šele verifikacijska komisija je dognala, da ni imel pri glavni volitvi noben kandidat absolutne večine in bi se bila morala razpisati ožja volitev. Te se je naknadno zgodilo in izvoljen je sodrug Giuiietti, ki je dobil 3493 glasov, dočim je bilo za vladnega kandidata oddanih 2641 glasov. Vladna stranka je ed časa glavnih volitev nazadovala za 700 glasov.
Takega .propadanja* socialne demokracije se nasprotniki že lahko veseli, nikakor jim pa ne zavidamo tega veselja.
la Indijo.
Indijski dgak Dhingra je, kakor smo svojčas naznaniti, ustrelil angleškega podpolkovnika Cur« zona, katerega je smatral odgovornega za angleško vladno metodo v IndijL Prijeli so ga in postavili prod vojno sodišče, kjer je bil obsojen na smrt, pozneje pa pomiloščen na dosmrtno ječo. Ko je slišal smrtno obsodbo, je dejal: Srečen sem, da imam čast, umreti za svojo domovino.
Ce se hoče razumeti nele njegovo dejanje, ampak splošno razpoloženje v Indgi, je treba poznati najvažnejši del njegovega ugovora. Dhingra je pred svojimi sodniki dejal:
•Prav nišesar ne žetim povedati, da bi se zagovarjal ; le pravičnost svojega dejanja kočan dokazati. Ce je n Angleže patriotično, bojevati se proti Nemcem, ako Ih okupirati Anglijo, tedaj trdim, da je v mojem slučaju še mnogo bolj pravično in patriotično, bojevati se zoper Anglijo,
Smatram, da so Angleži odgovorni za umor, ki je t zadnjih 50 letih izvršen nad80milioai mojih rojakov. Krivi so tudi, da izsesajo vsako leto aad dve miliardi mark iz Indije, da obogate svojo deželo. Na vas leži odgovornost za obešanje in izganjanje mojih rojakov, ki delajo v Indiji le to, kar svetujejo tukaj Angleži svojim rojakom. Auglež, ki gre v Indijo pa dobiva, recimo 2000 mark na mesec, izraka smrtno obsodbo nad tisočerimi mojih ubogih rojakov, zakaj tisoč teh ubogih ljudi lahko živi od 2000 mark, ki jih porabi Anglež večinoma za svoje frivolnosti in zabave. Ce nimajo Nemci pravice, okupirati to deželo, nimajo niti Angleži pravice vladati v Indiji. In popolnoma opravičeni smo, ugonobiti vsakega Angleža, ki sramoti aašo posvečeno deželo. Čudim se straš-nemu svetohlinstvu in porogljivosti angleškega naroda, če glumi bojevnika za zatirano človeštvo, dočim je sam kriv tako strašnega zatiranja ia takih grozot v Indiji, kakor je vsakoletni umor dveh milionov naših ljudi in oskrunba naših žena. Želim, da me obsodite na smrt, zakaj tedaj bo maščevanje mojega naroda močnejše. To izjavljam, da pokažem zunanjemu svetu in zlasti tistim, ki z nami simpatizirajo, pravičnost svojega dejanja. To je vse.»
Svoje naročnike prosimo, da odpošljejo takoj naročnino za „Rdeči Prapor".
Volilni bol na Goriškem.
Organizacijam in zaupnikom!
Odbor deželne organizacije jugoslovanske so-cialno-demokratične stranke na Goriškem sklicuje izredno deželno konferenco
ki bo v nedeljo, dne 29. avgusta ob 9, dopoldne s sledečim dnevnim redom:
1. Imenovanje kandidatov za deželnozborske volitve.
2. Slučajnosti.
Vse organizacije po deželi prosimo, naj za* nesljivo pošljejo svoje zastopnike.
Deželni odbor jugoslovanske socialao-demokratične stranke aa Goriškem.
*
Vse organizacije in vsi zaupniki po Goriškem se prosijo, naj sedaj, ko so razloženi yolilnl imeniki strogo pazijo na to, če so vpisani vsi volilci, ki so pristaši naše stranke, če so v volilnih imenikih pomanjkljivosti ali napake, aaj se takoj reklamira. Volilno pravico v splošnem razredu imajo vsi, ki so 24 let stari in bivajo najmanj eno leto v sedanji občini, odnosno v mestu.
Skrbeti je treba, da se ne zamudi termin.
Nihče se ne sme zanašati, da je bil vpisan pri zadnjih volitvah. Vsakdo se mora za sedanje volitve vnovič prepričati, če ni izpuščen. Samo sedaj, ko so imeniki razloženi, je čas za reklamacije. Kdor bi zdaj zamudil, ostane brez glasu, pa če bi mu šla tisočkrat volilna pravica. Treba je torej na vsak način, da store sodrugi sedaj svojo dolžnost.
Paziti je pa tudi treba, da niso vpisani mrliči, Amerikanci, nedoletni, sploh ne volilci.
Kdor potrebuje kakšno pojasnilo, ga dobi pri deželnem tajništvu.
Dopisi.
St. Jur ob južni železnici. (Zanimiv shod.) Javni ijuaski shod, ki ga je socialno-demokra-tična stranka sklicala dne 8, t. m. ob treh popoldne v Kincljevo restavracijo v Št. Jurju ob j. želez., je bil v marsikaterem pogledu za stranko poučljiv. Sodrug Ki te k je nameraval namesto dež. poslanca, sodr. Horvateka, na tem shodu govoriti o predmetu «Novi davki in Slovenci*. Udeležba je bila silno pičla, kar jasno spričuje, da se naše ljudstvo vsled psihične in materieine revščine ne zanima za. nobeno reč, ki presega le za stopajo njegov krčeviti eksistenčni boj. Sodrug Kitek se je postavil v svojih izvajanjih na popolnoma realno, življenskim odnošajem Slovencev povsem odgovarjajočo podlago. Zatrjeval je, da je za Slovence vitalen interes brezdavčna posest do 5 ha, zavarovanje za starost, onemoglost in nezgode, brezplačno zdravilstvo, centralizacija vseh vrst
zavarovanja v deželi in skrajšanje obveznosti vojaškega službovanja. Nadalje je potrebno podržaviti šolo, šolsko obveznost razširiti in to z motivacijo, da če naši otroci pohajajo v šolo manj časa, nikakor ne bodo odrešili naših kmetij i. t. d. K odgovoru na te zahteve se je povzpela neka oseba, ki je trdila, da slovenski kmet nikakor ni revež, da je celo izzivajoče, prištevati kmete revnim slojem, zakaj oni so »samostojni slovenski agrarci>. Povedal nam je dotičnik tudi, da že zavoljo tega ne spadata delavec in kmet skupaj, ker prvi zahteva osemurni delavnik, kmet pa da mora pri šestnajsturnem delavniku vstrajati. Nadalje si je socializem osvojil samo mesta, agrarizem ja pa kmetova bodočnost, kajti slovenski kmet je producent, ki producira žito in živino za trg. Tem nazorom so se celo domačini in znanci dotičnika uprli, kar se nam yidi umevno, ker vidimo vsi, ki nimamo iz takih nazorov nikakih dobičkov, da pride slovenski kmet dandanes le kot konsument in ne kot producent v poštev. Ko bi se bilo splačalo na take trditve odgovarjati, to je, če bi bil sbed dobro obiskan, bi mu bil sodrug Kitek temeljito odgovoril. Ker so pa zborovalci sami obsojali početje <sloven^kega agrarca*, je preostajalo sodr. Kiteku samo še obrazložiti, koliko samostojnih kmetov v Avstriji se lahko prišteva agrarcem. Vsebino agrarizma tvori namreč samo petina vseh kmetijskih obratov, štiri petine pa stoje na in pod nivojem delavca. Dosegli smo ta dan vsaj to, da je še po zaključenju shoda nekaj kmetov in mladeničev kazalo zanimanje za stvar, na kar je sodr. Pičinin obljubil, sklicati še en shod v najkrajšem času, če jamčijo za boljšo udeležbo.
Domače vesti.
— V Podgori na shodu HsO je izjavil njen predsednik Knaflič, da so liberalne stranke samo tisti kontingent naroda, ki skrbi za svoj žep. Očital je torej iiberaloaom nekaj jako grdega: da izrabljajo stranko za svoje privatne koristi. V resnici poznamo mi tudi takšnega voditelja liberalnih strank, kateri je porabil priliko, ko je v imenu izvršev. odbora ponujal posianško kandidaturo odlični osebi, da ji je v svojem imenu v postskriptu priporočal svojo zalogo — aaj novejši h pisalnih strojev na j b oijše vrste za ceno K .
To objavljamo kot fakt, ki se ga predsednik go-riške H,O lahko posluži v dokaz svoje resnične trditve, ako bi ga namreč .Soča* zavoljo nje zgrabila.
— HgO v Trsta in v Gorici povdarja, da se je zato ločila (!) od soc. demokracije, ker ji ta ni zadosti narodna. Marsikdo bi si torej mislil, da si ta organizacija skuša pridobivati pristašev samo z narodnostnega momenta. Toda motil bi se! Narodnostni moment ostaja pri HsO čisto podrejen. Glavno vlogo igrajo tudi tu gospodarski interesi, in sicer produktivne zadruge, h katerim učenost narodnjakarjev prišteva tudi konsumne zadruge! Agitacija H, O z narodnostjo je zgolj sleparstvo.
— Prodaja kranjskih pivovaren, ki se je pričela z Auroyo, je končno ne le gotovo, ampak tudi priznano dejstvo. Seveda je priznanje zelo sramežljivo, vsekakor bolj sramežljivo od tistih narodnih napadov na nas, ko smo objavili prvo vest. Zanimiva je ta prodaja v dvojnem oziru. Prvič kaže, kakšen nesramen švindl se pri nas uganja z narodnostjo. Dr. Oražen, lastnik Aurove pivovarne, je eden največjih narodnjakov; lani je v septembrskih dnevih puhtelo slovenstvo iz njega kakor par iz kotla; nihče ni bil tako navdušen za narodni bojkot, za gospodarski bojkot, za gospodarski boj z Nemci, sploh za absolutno narodnost kakor on. In letos gre njegovo slovensko podjetje v nemške roke. Ali bo zdaj priznal, da se je motil? Da sta kapitalizem m narodnost različni reči? Da so gospodarski interesi močnejši od narodnih?
—	Kaj še! Za teorijo bo narodnost dobra slej-koprej; teoretično bo narodnost vseobsežna, brezpogojna, vprašanje vseh vprašanj, interes nad vsemi interesi; samo v praksi — bo, v praksi pojde narodnost v kot, če bo radi dobička treba stopiti na breznarodno stališče. — Drugo, kar nas uči ta prodaja, je pa prihod velekapitalizma med aas. Koncentracija kapitala, umikanje malih in srednih podjetij pred velikimi in velikanskimi, ki imajo svoje poglavitne zastopnike v kartelih in v amerikauskih trustih, se razširja, napreduje ter se uresničuje tudi pri nas. Zakoni kapitalizma so povsod enaki in veljajo za ves svet. Dogodki potrjujejo socialno-demokratičBi nauk. Le škoda, da se ne morejo zaviti po stari znani metodi. Kako lepo bi bilo, če bi se moglo reči, da so socialni demokratje uničili Aurovo in mengiško pivovarno!
— Blaženi slovenski kapitalizem. Dobili smo sledeči uljudni dopis, ki ga objavljamo, ker smo dobre volje: Uredništvo .Rdeči Prapor* v Ljubljani. Sklicujoč se na § 19. tiskovnega zakona, zahtevam podpisani z ozirom na priobčeno vest pod naslovom .Blaženi sloveaski kapitalizem* v 80. št. .Rdečega Praporja* z dne 5. avgusta 1.1. na tretji strani v prvem predelu, v kateri se bere med drugim: .Posebno zanimiva je izjava vodje .Narodne tiskarne*, Lukežiča, ki je tudi vodja goriškili krščanskih socialcev. Dejal je namreč, če bi bil oa gospodar, bi naravnost odklonil (namreč dopust), češ, da delavci niao vredni dopusta.* Da priobčite na istem mestu in z istimi črkami v po-
stavnem roku nastopni stvarni popravek: Ni res, da sem rekel: «Ce bi bil on gospodar (namreč jaz), bi naravnost odklonil dopust, češ, da delavci niso vredni dopusta*, — marveč res je, da sem rekel predsedniku tiskarskega društva, da o tej stvari ne odločujem jaz, da naj se obrne na g. načelnika .Narodne Tiskarne»; zraven sem dostavil: Ako dovolijo vse goriške tiskarne dopust, bom priporočil g. načelniku, da dobi tudi osobje .Narodne Tiskarne* dopust. V Gorici, dne 7. avgusta 1909 Ludvik Lukešič, vodja .Narodne Tiskarne*.— Besedo ima sedaj naš zaupnik.
— Staro rimsko grobišče so zasledili v bližini Rudnika pri Ljubljani. Odkopavali so zemljišče in prišli na sled rimskim grobovom, o katerih so odkrili pet. Grobišče leži na stari rimski cesti med Emono in Siscia. V bližini te rimske ceste so že večkrat našli kake rimske starine, kakor rimski denar iz časov carja Trajana in pri tovarni šotnega prahu v Škofljici pa stari denar cesarja Ayguština. Prišli bodo na sled še marsikateri zanimivi stvari iz rimskih časov, posebno na dolenjski strani ljubljanske okolice, kjer so bile rimske postojanke.
— Ponesrečena delavka. V Novem Vodmatu se je pri zgradbi nove stavbe podrl zidarski oder na zidarsko delavko Marijo Kolega. Delavki je padel na glavo tram, da je takoj obležala nezavestna. Ponesrečeno delavko so prepeljali v deželno bolnico.
— Vifinica na Dolenjskem, o kateri smo poročali, da je izginila v podzemeljsko jamo, bo kmalu zopet v normalnem tiru. Jama se zabetonira. — Misli se pa tudi na regulacijo celega po-toka od Višnje gore.
— Aretiran trgovec z dekleti. Na Reki so prijeli 47 let starega Jožefa Stanzerja iz Maribora, ki je bil zadnji čas v Trstu za čevljarja in hišnika. Pri njem so dobili 20 letno Julijo Zupanc iz Zidanega mosta, katero je hotel prodati na Reki.
— Ustrelil se se je v četrtek zjutraj v Celju trgovski pomočnik Anton Žagar iz strahu pred vojaško službo.
— Pri vasovanja., Ponoči aa 2. avgusta je prišel 26 letni Anton Celofiga, posestniški sin iz Gorice na Požeg vasovat. Tamkajšnji fantje so ga opazili in neki fant iz Frama ga je ustrelil s samokresom v prsi. Težko ranjenega so drugi dan pripeljali v bolnišnico.
— Nesreča. Nočni čuvaj Alojz Rep je po noči stražil po Krčevini, a je vsled teme padel v jarek in si pri tem zlomil lero nogo. Rešilni voz ga je pripeljal v bolnišnico.
— Za mladinske organizacijo so prispevali na shodu v Narodnem domu (nabiralna pola št. &): Ivan Erlah 50 vin.; po 20 vin.: Matija Menart, Mihael Jager, Josip Petrič, Novšak, Jakob Podlipec, Pivk, Schmidt, Bizjak, Žagar, Štimec, Svetlin, Sternad, Lassy, Hameršek, Zalokar, Tomanič, Kosi, Štrakl, Blatnik, Rožanc, Slak, Basel, Pangre, Tešar, Krži, Knez, Sitar, Ragl, Simšič, Aagerl in ne čitljivo ime; po 10 vin.: Wagner, Erjavc, Taršič, Zorman, Podobnik, Šinkovc, Sar-tory, Kulmar, Simončič, Obrekar, Mohar, Dobrajc, Lestak, Sterle, Roseč, Fakonja, Rosi, Logar, Terček, Ogris; 40 vin. pa Skamovša in 1 krono pa Ivan Jager. Skupaj 10 kron in 10 vin.
Iz stranke.
o Bolgarska socialna demokraolja je imela te dni svoj 16. redni zbor, na katerem je bilo zastopanih 54 organizacij. Politično organiziranih članov šteje stranka 2427, med njimi 876 obrtniških, 157 poljedelskih, 139 tovarniških delavcev, 285 trgovskih uslužbencev, 774 učiteljev in uradnikov ter 196 članov svobodnih poklicev. Zadnje leto je stranka priredila 1290 organizacijskih in agitacijskih ter 615 javnih političnih shodov. Pri volitvah je dobila stranka v šestih krajih 4410 glasov. Zadruge, ki pripadajo stranki, štejejo 2260 članov in so imele 700.000 frankov prometa. Močno razvita je strankina literatura; knjigarna stranke je imela zadnje leto 124.092 frankov prometa in 16.443 frankov dobička. Glavno glasilo stranke je .Rabotaičeskij Vjestnik*, mesečno ' izhaja znanstveni list .Novo Vreme.* Letošnje majske slavnosti se je udeležilo 7000 delavcev. Na zboru je zastopal sodrug Kaclerovic srbsko socialno demokracijo ter je obširno govoril o nalogih socialne demokracije aa Balkanu.
o Delavsko razstavo, ki jo je priredila on-dotna organizacija češke socialao - demokratične stranke, so v nedeljo otvorili ▼ Plzaju v navzočnosti zastopnikov stranke, mestne občine, plzeajske in praške trgovsko-obrtne zbornice in mnogoštevilnega ljudstva.
Zabtevajte po vseh gostilnah, kavarnah in v brivnicah MT
Strokovni pregled.
Ljubljanske mizarje opozarjamo na »Tobačnega delavca*, ki izide te dni in bo priobčil prav zanimiv članek, tičoč se žen mizarjev, ki so tobačne delavke. Dobiti ga bo v društvenih prostorih po 6 vin številko.
Tržaški, kovinarji, bodi si da so ali niso člani tržaške organizacije kovinarjev, so vabljeni na važno glasovanje, ki bode v nedeljo, dne 15. t. m. ob 10. dopoldne v »Delavskem domu“ ul. Boschetto 5, II. nad. Posebno sodrugoin priporočamo, da se tega zborovanja udeleže v velikem številu.
,• ^Skupina pristaniških delavcev v Trstu ima v nedeljo, 15 t. m. ob 9. dopoldne v »Delavskem domu“ ul. Boschetto 5., I. nad., izredni občni zbor. Dnevni red: Poročilo odbora in slučajnosti. Če ob navedeni uri ne bo navzoče potrebno število članov, se bo vršil občni zbor pol ure pozneje ob vsakem številu članov.
Strokovna komisija v Trstu vabi odbore tržaških skupin prometnih, prevoznih in pomorskih delavcev na važno skupno sejo, ki bo v pondeljek, dne 16. t. m. ob pol 9. zvečer v prvo-nadstropni dvorani Delavskega doma. Vsiodbori strokovnih organizacij v Trstu so pa vabljeni na skupno posvetovanje, ki bo v sredo, dne 18. t. m. ob V« 9« zvečer.
Klesarski delavci se prosijo, naj ne prihajajo sedaj iskat dela v Trst, ker so tukajšni klesarski delavci v boju z delodajalci.
Našim naročnikom. Današnji številki priložili smo poštne čeke. Prosimo vse one naročnike, katerim je potekla naročnina, da jo takoj obnove.
Shodi.
Rojan pri Trstu. V nedeljo, dne 15. tjjtn. ob 10. dopoldne se vrši v gostilni »International* v ulici Boccaccio št. 25. zaupno zborovanje sodrugov, ki stanujejo v Rojanu in v bližini ulice Boccaccio. Dnevni red: Ustanovitev krajne organizacije za Rojan in rojanski del mesta; volitev krajnega odbora ter volitev zastopnikov v zaupniški zbor okrajne organizacije tržaške. Sodruge, ki so dobili vabilo, prosimo, da se tega zborovanja gotovo udeleže in da privedejo s seboj še take tovariše, znance in prijateljo socialne demokrate, ki bi hoteli pristopiti kot člani krajni organizaciji.
Podova. V nedeljo, 15. avgusta je javen ljudski shod v gostilni gospe J. Sparavec v Podovi ob
3.	popoldan z dnevnim redom. Novi davki in slovensko ljudstvo.
Tržič. V nedeljo, 8. t. m. se je vršil pri Pel-lerju javen shod, na katerem je poročal sodrug Tokan o zaključenju zadnjega zasedanja državnega zbora. Obsojal je obstrukcijo in pritrdili so mu celo nekateri navzoči klerikalci. Zal, da je bila udeležba precej pičla. Vsaj od naših sodrugov bi se moralo pričakovati, da se udeleže shodov polnoštevilno in da puste ob taki priliki vse drugo na stran. Tržiškim zizibambulam in Zabukovčevim zamorcem v Križih pa svetujemo, da puste v prihodnje naše lepako pri miru! Mi tudi ne blatimo in ne trgamo nasprotnikom lepakov. Če ta opomin ne bo pomagal, pomagali si bomo na drug način.
Zadnje vesti.
Politični položaj.
Dunaj, 14. avgusta. Krščansko-socialna parlamentarna zveza je imela včeraj konferenco, o kateri je izdala sledeči komunike:
»Pod predsedstvom drja. Luegerja je bila danes konferenca parlamentarične komisije kršč,-socialne zveze, da zavzame stališče napram orno-gočenju delavnosti državnega zbora. Člani zveze so prišli skoraj polnoštevilno, med drugimi tudi predsednik zbornice, dr. Pattai. V vseh točkah je vladalo popolno soglasje. Sklenilo se je soglasno, udeležiti se konference dne 17. t. m., ki jo je sklical načelnik poljskega kola G lom bi n s ki ter podvzeti vse, da postane parlament čim prej zmožen za delo in nastopati vedno v soglasju z ostalim strankami.*
»Ostale stranke*, na katere mislijo krščanski socialci, so nemško-meščanske. Pattai je v privatnem pogovoru dejal, da je po njegovem mnenju vse odvisno od vprašanja, če se posreči, spraviti češki deželni zbor v tir. Drju. Šušteršiču ne verjame; on misli, da gre Šušteršiču za slovensko pravno fakulteto v Ljubljani in da je to nova težava, ker so Nemci v planinskih deželah, zlasti na Štajerskem, nasprotni slovenskemu vseučilišču.
Duna), 14. avgusta. V krogih poslancev se pripisuje akciji Globinskega malo upanja na vspeh.
Dunaj, 14. avgusta. Dr. Lueger sklicuje Bkčelništvo krščansko-socialne stranke za torek na *ejo, da se dogovore o »nacionalni agitaciji dunajskih Čehov*. Krščanski socialci, ki so se leta in leta dobrikali kratkovidnim slovanskim narodnjakom, «0 zadnji čas sploh popolnoma sneli krinko in se kažejo prav take šoviniste kakor Schonererjanci in Wolfbvci.
Dunaj, 14. avgusta. Policija dela velike priprave za jutrišnji izlet Čehov v Vahavo, da prepreči izgrede.
(češke socialno-demokratično turistovsko društvo na Dunaju prireja jutri izlet po Donavi v Vahavo. Nemško-nacionalni puhloglavi gobezdači Malikove sorte, ki so pretepčasti, da bi se znali s kakršnokoli pametno rečjo uveljaviti, se pa lažejo, da prirejajo Čehi v nemški Vahavi češko nacio-halno »demonstracijo*, pa hočejo mobilizirati kar
je na Dunaju nacionalno-pijanih puhloglavih mlečnozobcev in napasti češke izletnike, v Kremsu, Melku i. t. d. pa preprečiti izkrcanje izletnikov. Krščanskosocialna sodrga smatra to za ugodno priliko, da dokaže svoj »pristni* nacionalizem, glasoviti samostan v Melku bo zaprt, da ga noben izletnik ne bo mogel ogledati, skratka par nemško-šovinističnih pobalinov hoče storiti kar je le mogoče, da bi blamirali nemški narod pred vsem svetom.)
Švedska splošna stavka.
Štokholm, 13. avgusta. Iz inozemstva prihajajoči meščanski časopisi so vsi polni vesti o pojemanju stavke. Vse te vesti so čisto enostavno zlagane. Odkar so vstopili tiskarji v stavko, ne more domače kapitalistično časopisje razširjati svojih laži, pa jih zato odklada v tujini. Resnica je, da se stavka še razširja. Tako so se tiskarjem pridružile še druge stroke poligrafske obrti, litografi, izdelovalci klišejev, fotografi i. t. d.
Hamburg, 13. avgusta. Vodstvo stavke je takoj v začetku izdalo parolo, da naj delavci ne pijo nobene opojne pijače. To se splošno vpošteva in še nikdar ni bil v Štokholmu tako vzoren red kakor sedaj. Enake vesti prihajajo tudi iz pokrajinskih mest. Zanimivo je, da je bil v Helsingborgu edini pijani človek, ki je bil te dni aretiran, član nove meščanske garde, ki so jo kapitalisti ustanovil »za čuvanje reda*.
Štokholm, 13. avgusta. Stavka prinaša kapitalistom vsak dan nova razočaranja. Ravnatelj svetonoznane tvornice »Separator*, Bernstrom, je leta 1902 odpustil vse delavce in si je potem napolnil tovarno s samimi neorganiziranimi in »zvestimi* delavci (a la N. D. O. — Op. ur.). Vsi so se sedaj pridružili splošni stavki. Tudi Rettingova tobačna tovarna je dolge mesece zbirala nesocialistične delavce in tudi oni so sedaj pokazali tovarni hrbet.
Štokholm, 13. avgusta. Da se zdravniki in bolniki tudi v času stavke lahko vozijo, izdaje glavni odbor v Ljudskem Domu posebne proste listke za take slučaje. Po tak listek je prišel tudi sluga princa Karla, kraljevega brata. Vprašali so ga, če je princ bolan in ker je moral sluga priznati, da je zdrav, je moral oditi brez karte.
Štokholm, 13. avgusta. Ob vseh lažeh, ki jih razširjajo vladni krogi, morajo vendar priznati, da je 285.000 delavcev v stavki. V resnici je število mnogo večje.
Krečansko vprašanje.
Carigrad, 13. avgusta. Napetost je še vedno velika. Poročila včerajšnih časopisov so bila preveč optimistična. Včeraj je imel ministrski svet sejo, na kateri se je posvetoval o odgovoru, ki se izroči jutri grški vladi na njeno noto. Sliši se, da je nova nota sestavljena v malo uljudnem tonu ter očita Grški, da so v Kaneji grški orožniški častniki razobesili grško zastavo in da vodijo ne le na Kreti, temveč tudi v Makedoniji in na otokih preoblečeni grški častniki odpadniško agitacijo.
Veliki vezir je izjavil grškemu poslaniku, da grški odgovor ni zadovoljiv.
Pariz, 13. avgusta. »Matinu* se javlja iz Carigrada: Turška vlada izjavlja, da je grški odgovor nezadosten. Turški ministrski svet je sklenil, poslati novo noto grškemu kabinetu in varstvenim silam. Zapovedništvo mornarica je dobilo zapečatene ukaze. Vsi častniki, kar jih je ns dopustu, so poklicani v službo.
Carigrad, 13. avgusta Pri oficirskem banketu na čast Mahmud Šefket paši so se slišali zelo bojeviti govovi.
Solun, 13. avgusta. V Ipeku in Djakovi so bili burni shodi. Resolucije pozivajo vlado, naj ukaže, da se marši ra proti Atenam. Ipek in Djakova bi dali 40.000 prostovoljcev. Mladoturki in Arbanasi agitirajo proti vladi, zahtevajo demi-sijo Vilmi paše, Šefket paše in vojno z Grško.
Carigrad, 13. avgusta. Konzuli varstvenih sil so izročili provizorični vladi v Kaneji sledečo izjavo: »Da se odstravi naposredna nevarnost sedanjega položaja in da ne bo treba mednarodnim četam vnovič zasedati Krete, je neizogibno potrebno, da se ohrani položaj, kakršen je bil v tre-notku, ko so varstvene čete zapustile Kreto; zlasti velja to za razobešanje grške zastave. — Od provizorične vlade se zahteva odgovor do soboto zvečer.
Carigrad, 13. avgušta. »Mornarica je dobila ukaz, da počaka z odjadranjem do sobote.
Španija ln Maroko.
Madrid, 13. avgusta. Streljanje iz topov v Penon de la Gomera je trajalo ves dan. Končno je bil sovražnik pregnan. Topništvo je streljalo tudi na sosedne maročanske vasi. Mnogo Mavrov je ubitih in ranjenih.
Melila, 13. avgusta. Kabili so zopet napadli transport živeža ter so izgubili 6 mrtvih in več ranjenih.
A1 h u c e m a s, 13. avgusta. Maročani streljajo še vedno na mesto. Oni imajo nekaj izgub. Španci nobenih.
Tanger, 13. avgusta. General Marina je dovolil dvema delegatoma Kabilov, da sta se odpeljala iz Melile v Tanger z nalogom, da izvesta pri španskem poslaništvu za pogoje miru.
Dunaj, 13. avgusta. Po informacijah iz najzanesljivejših virov so vsa poročila klerikalnih listov o mučenju duhovnikov, katerim so se baje celo iztikale oči, naravnost iz trte izvita. Prav tako so zlagana, kakor tista vest, da bi bili revolucionarji v Barceloni preprečili rešitev nun iz ognja. V Španiji je poseben odbor menihov, škofov in vlade, ki je v zvezi z Rimom in ima namen, razširjati take lažnjive vesti po vsem svetu, da bi pripravil revolucionarje ob opravičene simpatije, ki jih povsod uživajo.
Madrid, 14. avgusta. Iz Melile poročajo časopisi, da bodo imeli Španci konec tedna 38.500 mož v Afriki. Med Kabili so baje hudi prepiri.
Penon de la Gomera, 13. avgusta. Cez dan je sovražnik večkrat streljal na trdnjavo. V mraku se je približal; španska artiljerija ga je prisilila, da se umakne. Po noči je na raznih krajih zažgal ogenj ter z uspehom streljal na trdnjavo. O polnoči je jenjal naskok. Španci nimajo izgub, Kabili imajo več mrtvih in ranjenih.
Tanger, 14. avgusta. Kabili so doslej vjeli 300 Špancev, s katerimi lepo ravnajo.
Madrid, 13. avgusta. Vse vojne ladje so dobile ukaz, da odjadrajo v Melilo.
Stavka. In o most, 13. avgusta. Stavka tiskarjev bo v pondeljek končana.
Praski vojni minister. Berlin, 13. avgusta. Za naslednika generala Einema je imenovan general infanterije v. H e er in ge n, ki je bil doslej poveljnik drugega armadnega zbora:
Nesreča z avtomobilom. London, 13. avgusta. V Tilsheadu se je včeraj avtomobil zapeljal v četo vojakov. Dva vojaka sta na smrt nevarno, tri je težko, pet pa jih je lahko ranjenih.
Dijak Dhingra. London, 13. avgusta. Državni podtajnik za notranje zadeve je ukazal, da se izvrši smrtna sodba nad indijskim dijakom Dhingro dne 17. t. m. (Pred par dnevi se je poročalo, da bo Dhingra pomiloščen.)
Društvene vesti.
§ Podružnica klošarjev ln kamnolomcev v Nabrežini prirodi v nedeljo, 15. t. m. na nabre-žinski postaji koncert s plesom, čigar čisti dobiček je namenjen za podporo stavkujočim kle-saijem v Trstu. Z ozirom na namen, pričakuje odbor najštevilnejšo udeležbo, da se izkaže tržaškim sodrugom tista vzajemnost, ki so jo oni ob vsaki priliki izkazovali nabrežinskim sodrugom.
Poslano.
Izjava.
Skupna seja upravnega odbora in nadzorniškega sveta »Konsumnega društva za Ljubljano in okolico., ki se je vršila dne 13. avgusta zvečer, izjavlja, da je trditev bivšega društvenega prodajalca Drag. Grila, in trditev časopisa »Slovenec. z dne 7. avgusta, češ, da je predsednik upravnega odbora »Konsumnega društva za Ljubljano in okolico., Anton Kristan, samovoljno odpustil iz službe Grila — neresnična; resnica je, da se je v skupni seji dne 12. julija soglasno sklenilo odsloviti prodajalca Grila iz službe. Predsedniku Antonu Kristanu očitati v tem pogledu kaj nepravilnega, je — milo rečeno — nepošteno.
Po nalogu:
Za upravni odbor:
Buda Jealp 1. r.	Joalp	Slamnjak	1.	r.
Za nadzorstvo:
| I. KlamandiA 1. r.	R.	Galovič	1.	r.
gggBgg—	11	   a»a»aa
S 21	Naznanilo.	|
K	V Istri se je ustanovila s sedežem v Parenzu (Poreč) vpisana zadruga z o. j.
S*"	pod imenom „Enopolio Iitriano", katere delokrog obsega celo	deželo in katere	L
namen je prodavati direktno vino producirano od svojih članov.	M
V to svrho ie iščejo spretni zastopniki in posestniki zalog	in krčem, ki bi	K
K	želeli prevzeti prodajo v različnih središčih konsuma.	m
„Enopolio“ se bavi tudi s razprodajo namiznega grozdja.
Pridelek 180.000 hektolitrov belega, rdečega, finega in namiznega vina. Pogoji	4
U	po sporazumu.	»
£f	Resne ponudbe s referencami naj se pošljejo na „Enopolio Istriane" T Parenzo.
Bteas»g==— -....................................— =snga»aa
(N
g •• S ••
Našim rodbinam priporočamo
Kolinsko cikorijo!
I	---------=l
Restavracija (International1
v Ljubljani, ob Resljevi cesti št. 22
v bližini južnega kolodvora se priporoča. Točijo se pristna vina iz dobro znane kleti gosp. Dolničarja v Šmartnem pri Savi in izborno sveže pivo.
■a* Gorka ln mrzla jedila. =====
Na raipolago je lep aenčnat vrt ln talon.   ■ - Kegljliče. ----------------
I
Postrežba točna.
Na obilen poset vabi 21-1
Cene zmerne.
Marija Petrič
restavraterka.
I
Ceniki ustonj ln poštnine prosto!
i fozor!
Kdor želi imeti dobro uro, naj jo zahteva z znamko «Union», ker te ure so najbolj trpežne in natančne. Dobe se pri:
Fr. Čndnn
urarju in trgovcu
v Ljubljani
delničar in zastopnik švicarskih tovarn <Union* v Bielu in Genovi. 40—21
.
;
Modna trgovina.
P. MAGDIČ
___ Ljubljana)
nasproti glavni pošti"
priporoča: .
8B-16
vse modne injnakitne predmete, potrebščine za krojače in šivilje, damsko perilo, bluze, hišne halje, spodnja krila, narodne vezenine, ::	zastave,	trakove	in znake. ::
Klobuke za dame in deklice.
Potrebščine za modistinje.
Popravljanje damskih klobukov.
Posebni oddelek
za gospbde
Vse vrste klobukov za gospode [in otroke, tkano barvasto in belo perilo, kravate, rokavice in vse športne in toaletne predmete.
k mt
Globoko izpod cene
prodajam zaradi pomanjkanja prostora ravno došle spomladne in letne obleke, površnike, delne plašče za gospode in de5ke. Najmodernejša konfekoija sa dame in deklioe.
Konfekcijska trgovina S v Ljubljani S
 ■= Pred škofijo štev. 19.
Ustanovljena 1847.	52—28	Uatanovljena	1847.
Sovama pohištva J. J. Naglas
Turjaški trg št. 7 1: LJUBLJANA :i Turjaški trg št. 7
Največja zaloga pohištva za spalne in jedilne sobe, salone in gosposke sobe. Preproge, zastorji, modroci na zmeti, žimnati modrooi, otroški vozički i. t. d.
Najuižje oene.	Najaolldnejle	blago.
Nizke cene! Velita snknena zaloga 1
Priporočljiva slovenska trgovina za moško in žensko blago pri	52-38
sv. Cirilu in Metodu
Cjnbljam, flsgerjcVc ulice 1.
BLUZE
v težki svili, volni in drugim modnim blagu, v krasnih modelih, najnovejša modna krila, kostume, dežne plaSče, otročje oblekice, krstno opravo, prepdasnike, vsevrstno perilo in druga oblačila. Najfinejše otročje kapice, klobučke, plaičke, pariške modrce, nogavice, rokavice, Jopice in druge pletenine. — Fine zavratnlce, naramnice, ovratnike, srajce in drugo perilo za gospode priporoča naj večja narodna konfekcija
M. Krištofič-Bučar
Stari trg 28 Ljubljana Stari trg 28
Zunanja naročila se uvrSujejo takoj in ceno. Gene radi male režije brez konkurence. 52—40
»foteri Smiuo
nSimonž
v
i1):)!) !:);):) t i i:n i i:< i t
Kavarna
,Unione‘ v Trstn
ulica Gaserma in Torre Blanca
se priporoča.
at U f M :( :! ( :! ( !( f ■[ .[ i( i A ( il 'f it f I
Svoji k svojim!
Lud. Černe
zlatar in trgovec z urami
ter zapriseženi sodnijski cenilec
Ljubljana, "VVolfove ulice 3.
Izborna saloga briljantnega blaga, slatnlne, srebrnine ln rasnih ur.
Častna delaVuica
za popravila in nova del a,
Ceie sajiiZJe. solidna postrežba.
Telefon *«. 177
L. Tomažič
zaloga piva
52—19
upooflji m pri pjam
Gosp. gostilničarjem in p. n. slavnemu občinstvu priporočam
zagrebško in : deško pivo :
f
s
P
❖
A
M
A
A
»»»»»»»»»»
čopičev xa pleskarje, »obne »likarje, zidarje, mizarje. LikOV, pristnih angleških ca vozove.
Emajlne prevlake, pristne, v posodicah po */,, «/„ l/i in 1 kg.	- • 104—70
Jantarjeve glazure za pode. Edino trpežno in naj-lepše mazilo za trde in mehke pode.
Voičlla, Itedllnega, brezbarvnega in barvastega za pode; najcenejše in najboljše,
Rapldola, pripravnega za vsakovrstne prevlake. Brunollna za barvanje naravnega lesa in pohiitva. Olje In mazilo za ttroje, olje proti prahu.
Maisobo za usnje.
Oljnatih barv, priznano najboljših.
Oljnatih barv * tubah, g. dr. Schonfeida.
Flrneža, prirejenega iz lanenega olja, kranjskega. Steklarskega kleja, pristnega, zajamfieno trpežnega. Glpsa, alabasterskega in štukaturnega. Karbollneja, najboljšega.
Fasadnih barv za apno.
Barv, tuhlh, kemičnih, prstenih la rudninskih. Kl0j& za mizarje in sobne slikarje.
Vzoroev za slikarje, najnovejših.
Ustanovljeno 1.1832.
Adolf Hauptmann v IJublJanl
I. kranjska tovorna oljnatih barv, Arnežev, lakov In steklarskega kleja.
*
Ustanovljeno 1.1882.
MibiiK ip $4s9iiPi Ptai ImII*
Pika Iv. Pr, Itaappift f Ksapja*