Glasilo Jugoslovanske socialne demokracije. Uhaja v Ljubljani vsak torek, četrtek in soboto. Muoteiaa za avalro-ognke kraje sa celo leto 11 K, za pol leta 7 K; za četrt leta 8*50 K, neiečno 1*20 K, za Nemčijo za pol leta 7*90, za četrt leta 1 K; n Ameriko za pol leta 9*50 K za četrt leta 1*80 K. PtumiH številka It v. BakUmadJo ze peitelee preete. Mafraakdraaa plnaa ee ae epre-leztaje. Bokeflat n ee meaje, iMBUl Kaeitepea petit-netiea (liriaa 81 mi) za takrat HI via* veikni paitgenn. 84. štev. V Ljubljani, v soboto, dne 14. avgusta 1909. Leto XII. MASLOVA: Za dopiae in rokopise za list: Uredništvo ■Uečsp Prapora>, IJnbljana. — Za denarne pošiljatre naročila na list, reklamacije, inserate i. L d.: Upvavniitvo •Bdadeca Prapora*, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6/IL Nacionalistična torija. Nobena dežela pač ni dobila posebnega patenta za norost Povsod se gode reči, ki se rogajo razumu in sramote človeštvo. Vendar pa bo težko dobiti državo, v kateri bi bila javna blaznost tako razvita in pognana na vrhunec kakor v Avstriji, kjer ji daje nacionalizem toliko hrane, da ne more poginiti. Seveda živi v Avstriji mnogo narodov; toda razlagati se s tem vendar ne da vse, kar se godi pri nas, zakaj tudi drugje morajo narodi živeti drug z drugim, pa vendar ne uganjajo tako trapastih burk kakor v Avstriji. Najlepši dokaz, da razlika narodnosti in nujni vzrok za protikulturne boje in smešne ravse, je mala Švica, kjer bi bile nemogoče one burke, ki so v Avstriji vedno na dnevnem redu in se v zadnjih dneh igrajo poglavitno na Dunaju in na Nižjem Avstrijskem. Nekoliko brezpomembnih mladih ljudi, ki bi pa radi takoj igrali veliko vlogo, je kar naenkrat razkrilo <češko nevarnost* na Dunaju. In proti tej nevarnosti kliče v boj s tistim patosom, ki se redno opaža pred menažerijskimi in panoramskimi šotori, amerikanskimi gugalnicami in vrtilnicami v Wurstelpratru, v Letermanovem drevoredu Ltd. Davno je znano, da živi na Dunaju najmanj 300.000 Cehov. Večinoma so delavci, ki jih je privabilo veliko mesto s svojo industrijo. Dokler je bilo indiferentnih, neorganiziranih, za izkoriščanje sposobnih delavcev čeških več kakor nemških, so jih tudi najbolj nacionalni nemški podjetniki radi vabili v svoje tovarne in nikomur ni prišlo na ■.■■»i, da bi bila to nevarno st za Dunaj. Velikanska množica, ki se je na ta način zbirala v velikem mestu in v njegovi industrialni okolici, pa ni mogla ostati brez življenja. Nastale so organizacije, poleg važnih strokovnih, političnih in gospodarskih tudi manjvažna zabavna društva, ki sicer malo koristijo, a nič ne škodujejo. Prav v teh malih društvih pa so nacionald naenkrat spoznali .nevarnost*. Najprej jo je neko fante razkrilo v Svehatu pri Dunaju, kjer je tako malo društvo pred kratkim priredilo skromno zabavo pod naslovom «Ob-iinkj* (veselica ob žetvi). Leta in leta se že ponavljajo te zabave, pa nikdar ni bilo nič hudega. Letos so naenkrat nemški nacionalci mobilizirali v Švehatu nekoliko tisoč svojih pristašev, da — od bgejo češki napad na nemški Švehatl In vprizo-rili so škandale, da mora biti treznega človeka A če buržoazija ni hila sposobna za to nalogo, je treba napeti vse mod, da pridejo do veljave tisti, ki hočejo rešitev. Kazati s prstom na nemško-na-cionalne surovosti, ne zadostuje. Sedanje dunajske burke so ogledalo, v katerem bi nacionalizem lahko spoznal, kako klavrno smešne so njegove «vojne» in traparije sploh. A nacionalizem ne spoznava in noče spoznati. Zato je treba druzega elementa, ki ima več resnobe. Treba je, da nastopi z vso svojo mo$jo organizirani proletariat Vtiski iz dallave. Bregenc, 8. avgusta. Od tega časa stika par .odrešenikov nemškega naroda* neprenehoma po čeških veselicah. Vsaka še tako skromna češka zabava je zdaj •provokacija*, nacionalna nevarnost*, «napad na nemški značaj* Ltd. V nedeljo so bili radi take veselice velikanski kravali v dunajskem okraju Siuunering, dan pozneje v Hernalsu in tako gre to kar po vrsti. Češke socialno-demokratične organizacije hočejo po Donavi prirediti izlet v Vahavo in tudi to razglasi blazni nacionalizem za .napad na nemštvo*. Človek se prijema za glavo. Ampak to ne ponuga. Človek spoznava, kako nesposobna je bila buržoazija, kako nezmožne so bile njene vlade v tej državi, ki v dolgih desetletjih niso znale vstvariti razmer, da bi mogli narodi pokojno živeti, delati in se razvijati sebi in skupnosti v prid. Čeravno me loči 40 ur vožnje po brsovlaku od Slovenije, se mi zeti, da se je moja domovina razširila in da sem še doma. Tukajšni ljudje se drže po cesti, v gostilni prav tako kilavo kakor Slovenci, hodijo okrog z rožnim vencem v roki in z velikimi mašnimi bukvami kakor Slovenci, jedd žgance kakor Slovenci, le jezik je drugačen. Tukajšnji ljudje vežejo nekako nemščino, v kateri je edino, kar se dobro razume, črka r, ki se vleče v celih besedah in v govoru sploh kot dolga nepre-trgljiva nit Večkrat, kadar sem prisiljen poslušati take pogovore med tukajšnimi ljudmi, se mi zdi prav tako kafcnr tistim, ki so prisiljeni poslušati stroj, ki venomer enako ropota in drdlja ter se kar oddahnejo, ko stroj utihne. Tako se oddahnem jaz, kadar se rešim iz kraja, kjer mlatijo Vorarlberčaojs svoj dijalekt No, človek se že privadi, saj je navsezadnje taka žival, ki se prilagodi vsem razmeram v goreči Afriki kakor v ledeni Sibiriji. Tudi luka v Bregencu me vsaj nekoliko spominja na naš Trst ker neprenehoma vozijo paro-brodi od mesta do mesta ter se človek pelje za 50 vinarjev v veliko militaristično Nemčijo kakor v malo ter svobodno Švico. V pol ure časa, če hočem, se nahajam v treh državah in iz okna, hjer stanujem, vidim Germanijo, Švico in Avstrijo. To ni malenkost prosim 1 Bodensko jezero je veliko in ni mu videti konca z golimi očmi; vrhutega • česar nisem nikdar mislil — se vozi gospod grof Zeppeltin s svojim zrakoplovom, podobnim dolgi cigari skoraj vsak dan nad jezerom ter prihaja tudi nad naše hiše ropotajoč kakor avtomobiL Obrača tisto veliko cigaro v zraku kakor sam hoče in v pondeljek je priletel tako nizko nad hiše, da se je razločno čulo vpiti is čolna pod zrakoplovom na' vadni Heil 1 kot pozdrav; in potem je spet odletel ropotajo nad jezero ter v svoj »hangar* v luki Fridrichshafen, ki se od tu razločno vidi. Se nekaj moram pripomniti, kar je name napravilo prijeten vtisk. Pravijo, da je Italija dežela cvetja in rož; toda človek, ki pride na Vorarl berško, obstrmi, toliko je tu cvelja in rož. Ni je hiše, ki bi ae bila naravnost obsuta z najrazlič' nejiim cvetjem in z rožami. Ysa okna so polna cvetja, vsi vrti, pred hišo, za hišo, na mestnih vodnjakih, na mestnih svetilkah, povsod kav mrgoli najrasnobarvnsjšega cvetja. Da, Italija ima tu velikansko konkurenco, vsaj kar se tiče cvetja. Ljudje pa tu žive največ od gozdarstva, ži-vinorejitva in platnena industrija je tu že precej razvita. Klerikalcem gre tu še precej gladko in v tem je Vorarlberg najbolj podoben naši mili Sloveniji. France Milost Socialistični uspehi v Italiji. Na vse načine se trudijo oboževalci kapitalizma, pred vsemi klerikalci, da bi svojim vernim ovčicam dopovedali, kako .nazaduje* socialna demokracija. Kdor n. pr. čita .Slovenca* in tiste zakotne lističe, ki zajemajo svojo modrost iz ena-dh virov, se mora čuditi, da je sploh še lug socialne demokracije na svetu. Podobno^kriče tudi -narodnjaki, odkar so razpeli svoje mreže, da bi naloviti med delava tiste pristaše, katerih ne dobe več med meščanstvom. Toliko so se že nalagali o .porazih* socialne demokracije, da bi bil motal že davno izginiti zadpji socialist če bi bile tiste vesti količkaj resnične. Med tem pa kažejo dejstva -prav narobe: Nikjer ni toliko resničnega, krepkega napredka, kolikor na polju socializma ih socialne demokracije. Tudi tam, kjer ovirajo rasne okolnosti boj in razvoj delavskega gibanja, je vendar napredek očiten. Tako je n. pr. v Italiji. Dne 1. avgusta je bilo tam nekoliko nadomestnih volitev, ki so prinesle socialni demokraciji velik uspeh ter povečale število njenih poslancev za dva, tako da je sedaj v italijanski zbornici 44 socialističnih zastopnikov. V prvem genovskem okraju je bila potrebna nadomestna volitev, ker je bil sodrug Pietro Ghicsa izvoljen na dveh mestih ter je opustil genovski mandat. Namesto njega je bil sedaj izvoljen sodrug Canepa, urednik ondotnega socialističnega glasila «11 Lavore* Dobil je 3990 glasov. Mandat je torej ostal v socialističnih rokah. Druga volitev je bila v kraju Ostiglia. Tam se je glavna volitev razveljavila radi raznih nerodnosti in pri nadomestni volitvi je prišel mandat v socialistične roke. Izvoljen je bil sodrug Bo n orni s 300 glasovi večine. Bonom! je politični urednik glavnega glasila italijanske stranke «Avanti*. Tudi dne 1. avgusta je bila o^ja volitev v Novari. Tukaj se je pri glavni volitvi zgodila mala sleparija. Za poslanca je bil namreč razglašen vladni kandidat in šele verifikacijska komisija je dognala, da ni imel pri glavni volitvi noben kandidat absolutne večine in bi se bila morala razpisati ožja volitev. Te se je naknadno zgodilo in izvoljen je sodrug Giuiietti, ki je dobil 3493 glasov, dočim je bilo za vladnega kandidata oddanih 2641 glasov. Vladna stranka je ed časa glavnih volitev nazadovala za 700 glasov. Takega .propadanja* socialne demokracije se nasprotniki že lahko veseli, nikakor jim pa ne zavidamo tega veselja. la Indijo. Indijski dgak Dhingra je, kakor smo svojčas naznaniti, ustrelil angleškega podpolkovnika Cur« zona, katerega je smatral odgovornega za angleško vladno metodo v IndijL Prijeli so ga in postavili prod vojno sodišče, kjer je bil obsojen na smrt, pozneje pa pomiloščen na dosmrtno ječo. Ko je slišal smrtno obsodbo, je dejal: Srečen sem, da imam čast, umreti za svojo domovino. Ce se hoče razumeti nele njegovo dejanje, ampak splošno razpoloženje v Indgi, je treba poznati najvažnejši del njegovega ugovora. Dhingra je pred svojimi sodniki dejal: •Prav nišesar ne žetim povedati, da bi se zagovarjal ; le pravičnost svojega dejanja kočan dokazati. Ce je n Angleže patriotično, bojevati se proti Nemcem, ako Ih okupirati Anglijo, tedaj trdim, da je v mojem slučaju še mnogo bolj pravično in patriotično, bojevati se zoper Anglijo, Smatram, da so Angleži odgovorni za umor, ki je t zadnjih 50 letih izvršen nad80milioai mojih rojakov. Krivi so tudi, da izsesajo vsako leto aad dve miliardi mark iz Indije, da obogate svojo deželo. Na vas leži odgovornost za obešanje in izganjanje mojih rojakov, ki delajo v Indiji le to, kar svetujejo tukaj Angleži svojim rojakom. Auglež, ki gre v Indijo pa dobiva, recimo 2000 mark na mesec, izraka smrtno obsodbo nad tisočerimi mojih ubogih rojakov, zakaj tisoč teh ubogih ljudi lahko živi od 2000 mark, ki jih porabi Anglež večinoma za svoje frivolnosti in zabave. Ce nimajo Nemci pravice, okupirati to deželo, nimajo niti Angleži pravice vladati v Indiji. In popolnoma opravičeni smo, ugonobiti vsakega Angleža, ki sramoti aašo posvečeno deželo. Čudim se straš-nemu svetohlinstvu in porogljivosti angleškega naroda, če glumi bojevnika za zatirano človeštvo, dočim je sam kriv tako strašnega zatiranja ia takih grozot v Indiji, kakor je vsakoletni umor dveh milionov naših ljudi in oskrunba naših žena. Želim, da me obsodite na smrt, zakaj tedaj bo maščevanje mojega naroda močnejše. To izjavljam, da pokažem zunanjemu svetu in zlasti tistim, ki z nami simpatizirajo, pravičnost svojega dejanja. To je vse.» Svoje naročnike prosimo, da odpošljejo takoj naročnino za „Rdeči Prapor". Volilni bol na Goriškem. Organizacijam in zaupnikom! Odbor deželne organizacije jugoslovanske so-cialno-demokratične stranke na Goriškem sklicuje izredno deželno konferenco ki bo v nedeljo, dne 29. avgusta ob 9, dopoldne s sledečim dnevnim redom: 1. Imenovanje kandidatov za deželnozborske volitve. 2. Slučajnosti. Vse organizacije po deželi prosimo, naj za* nesljivo pošljejo svoje zastopnike. Deželni odbor jugoslovanske socialao-demokratične stranke aa Goriškem. * Vse organizacije in vsi zaupniki po Goriškem se prosijo, naj sedaj, ko so razloženi yolilnl imeniki strogo pazijo na to, če so vpisani vsi volilci, ki so pristaši naše stranke, če so v volilnih imenikih pomanjkljivosti ali napake, aaj se takoj reklamira. Volilno pravico v splošnem razredu imajo vsi, ki so 24 let stari in bivajo najmanj eno leto v sedanji občini, odnosno v mestu. Skrbeti je treba, da se ne zamudi termin. Nihče se ne sme zanašati, da je bil vpisan pri zadnjih volitvah. Vsakdo se mora za sedanje volitve vnovič prepričati, če ni izpuščen. Samo sedaj, ko so imeniki razloženi, je čas za reklamacije. Kdor bi zdaj zamudil, ostane brez glasu, pa če bi mu šla tisočkrat volilna pravica. Treba je torej na vsak način, da store sodrugi sedaj svojo dolžnost. Paziti je pa tudi treba, da niso vpisani mrliči, Amerikanci, nedoletni, sploh ne volilci. Kdor potrebuje kakšno pojasnilo, ga dobi pri deželnem tajništvu. Dopisi. St. Jur ob južni železnici. (Zanimiv shod.) Javni ijuaski shod, ki ga je socialno-demokra-tična stranka sklicala dne 8, t. m. ob treh popoldne v Kincljevo restavracijo v Št. Jurju ob j. želez., je bil v marsikaterem pogledu za stranko poučljiv. Sodrug Ki te k je nameraval namesto dež. poslanca, sodr. Horvateka, na tem shodu govoriti o predmetu «Novi davki in Slovenci*. Udeležba je bila silno pičla, kar jasno spričuje, da se naše ljudstvo vsled psihične in materieine revščine ne zanima za. nobeno reč, ki presega le za stopajo njegov krčeviti eksistenčni boj. Sodrug Kitek se je postavil v svojih izvajanjih na popolnoma realno, življenskim odnošajem Slovencev povsem odgovarjajočo podlago. Zatrjeval je, da je za Slovence vitalen interes brezdavčna posest do 5 ha, zavarovanje za starost, onemoglost in nezgode, brezplačno zdravilstvo, centralizacija vseh vrst zavarovanja v deželi in skrajšanje obveznosti vojaškega službovanja. Nadalje je potrebno podržaviti šolo, šolsko obveznost razširiti in to z motivacijo, da če naši otroci pohajajo v šolo manj časa, nikakor ne bodo odrešili naših kmetij i. t. d. K odgovoru na te zahteve se je povzpela neka oseba, ki je trdila, da slovenski kmet nikakor ni revež, da je celo izzivajoče, prištevati kmete revnim slojem, zakaj oni so »samostojni slovenski agrarci>. Povedal nam je dotičnik tudi, da že zavoljo tega ne spadata delavec in kmet skupaj, ker prvi zahteva osemurni delavnik, kmet pa da mora pri šestnajsturnem delavniku vstrajati. Nadalje si je socializem osvojil samo mesta, agrarizem ja pa kmetova bodočnost, kajti slovenski kmet je producent, ki producira žito in živino za trg. Tem nazorom so se celo domačini in znanci dotičnika uprli, kar se nam yidi umevno, ker vidimo vsi, ki nimamo iz takih nazorov nikakih dobičkov, da pride slovenski kmet dandanes le kot konsument in ne kot producent v poštev. Ko bi se bilo splačalo na take trditve odgovarjati, to je, če bi bil sbed dobro obiskan, bi mu bil sodrug Kitek temeljito odgovoril. Ker so pa zborovalci sami obsojali početje