NO. 232 % /Uieri^ka Domovi ima Irti 'lTM AM6RICAN IN SPIRIT FOR€IGN IN LANGUAGE ONLY SLOVGNIAN MORNING N6WSPAPCR 1C mmm. CLEVELAND 3, 0.s TUESDAY MORNING, NOVEMBER 28, 1950 LETO Lil —VOL. LIL Rami Amer. Domovine prvi dan po nevihti po Netvburghu, Eudidu in (ollinwodu Marljivi raznašalci so vsepovsod čakali na list, ki so ga nemudoma raznesli zadovoljnim naročnikom. — New-buržani so sami posnažili svoje ceste, v Euclidu jih je vzorno očistila mestna uprava, Cleveland pa je podoben sibirski tajgi, ker mestna uprava niti z mezincem ne gane, da bi vrnila mesto nazaj civilizaciji. Kljub težavam smo včeraj izdali Ameriško Domovino. Naj- ne gre čast mestu, ampak stanovalcem tistih cest. Ravno tako prej smo mislili, da bi tiskali je bilo na Mansfield in na E. 81 list samo za okoliške naročnike, ki bi lahko sami prišli ponj, ker nismo vedeli, če bodo mogli raznašalci na cesto. Toda pridni fantiči in dekliči so se že takoj zjutraj oglašali in rekli, da bodo list raznesli, čim ga dobe v roke. Poklicali smo tudi na pošto, kjer so rekli, da ga bodo! na pošti sprejeli in odpremili. In ker so naši požrtvovalni stavci, uslužbenci in uredniki prišli včeraj zjutraj vsi na delo, čeprav je vzelo nekaterim za to cele ure, smo list lahko tiskali. Verige so rešile položaj Potem se je pojavilo vprašanje, kako list dostaviti v Newburgh, Collinwood in Euclid Naš Jack se je spomnil, da imai nekje v garaži verige za avtna' kolesa, ki jih je zadnjič rabil pred 25 ali 30 leti, pa hajd na delo in včeraj zjutraj ob 10 je bil naš “ekspres” pripravljen za' razvažanje lista. Za kažipota jel vzel Jack svojega Jimmy j a (tistega, ki bo doma imel) in ki prihodnjih 100 let morda ne bo i-mel več prilike videti tako razdejanje po snežni nevihti, pa sta jo udarila proti Newburghu. Po1 hudih težavah sta jo pririnila do 80. ceste. Jack pravi, da je bila včeraj najbolj zapuščena cesta v Clevelandu Union avenija, kjer je mogel samo en avto! naprej. Če je prišel drugi nasproti, sta morala voznika vleči slamico, kateri se bo izognil drugemu. “Ta kratko” je večinoma potegnil Jack, kakor pri vsaki stvari. No, verige na kolesih ZAVEZNIKI POTISKANI NAZAJ Komunisti so s silnimi nočnimi napadi potisnili zaveznike na neki točki za 11 milj nazaj. TOKIO. — Komunisti so iz- j , vedli včeraj močne protinapa- , , , . J de proti ofenzivi cet Združenih da so bili v nedeljo ves dan vsij- prebivalci na cesti, da so odki- dali sneg. Vsa čast vrlim New buržanom! Bili so pa tudi veseli, ko so dobili list v roke! Časti in slava Debevčevim kolesnim verigam, ki so tako dobro služile po dolgih trkiesetih letih! Jak pravi, da jih bo dal pozlatiti, da jih bo imel na “kostnu pod glažem,” če ne bo preveč košta-lo. Rajža v Kovachevem “jeepu” Ko sta se naša ekspresmana vrnila iz Newburgha, jima je1 Micka kupila dobro kosilo pri Šornovih, ki so imeli včeraj odprto, da so mogli postreči lačnim ljudem, šornovi so sploh vsi tako postrežljivi. V nedeljo popoldne je šornov zet Paul Kovach zapregel svoj “jeep” in potegnil našega Debevca domov, ki je bil že od sobote pri Jakši-čevih na bordu in se je že bal, da bi jim vso zalogo živil pojedel. Kovachev jeep je kar plaval skozi zamete in ozare do 174. ceste. Spotoma je sicer parkrat zgledalo, da bo pogledala Debevčeva glava skozi streho vozila, kadar je jeep preskočil kako posebno globoko kotanjo, pa se je steklo vse brez vsake nezgode. Vožnja preko sibirske pušče Ko sta se naša voznika včeraj napasla pri šornovih, sta spet zapregla in se odpeljala s časopisom v Collinwood. Od tam soi namreč že klicali naši pridni raznašalci, da komaj čakajo lista. Po hudih spopadih z zameti po clevelandskih cestah, sta1 list razpečala in zadnje svežnje delila že v mraku. Ampak fantiči in dekliči so list pograbili in Ampak ko je avto krenil na hitro raznesli naročnikom, ki 80. cesto, je bilo pa kot na par-150 §a §0f°V0 že težko pričako-ketu v parlorju. Vsa cesta je vah- bila očiščena snega, za kar pa! Naj ob tej priliki zapišemo še sledeče: Naš Debevec je vozil so pomagale, da nista naša voznika obtičala v zametih. V slovenskem Newburghu — kot v parlorju cuouov pravi: Deloma oblačno in bolj toplo danes in ponoči. Tri na dan Komunist Tone Seliškar piše iz Titovine, da je v Ameriki 40% naprednih in 60% klerofašistov. Koga komunist Tone smatra za klerofašista, si lahko predstavljamo. včeraj od Newburgha pa vse de Vremenski ®uchda in skoraj čez ves Cleveland in pravi, da ni videl nikjer . .niti enega snežnega pluga na prerOR delu in niti enega mestnega delava z lopato, ki bi odmetaval sneg! In to tri dni po nevihti! Kar je bilo cest očiščenih snega, so jih stanovalci dotičnih cest sami očistili! (Ali zato plačujemo davke? O tem bomo še spregovorili, za enkrat pa naj velja to, da slabše in bolj zanikrne mestne uprave nima nobenol mesto v Ameriki kot jo ima! Cleveland!). V Euclidu — kakor poleti v parku Debevec pravi, da ko se je potem peljal po cestah v Euclidu, je videl, da so bile vse že očiščene snega. To je izvršila v Euclidu mestna uprava s snežnimi plugi. In naj še pripomnimo, da narodov, namenjeni, da se v najkrajšem času konča vojna v Koreji, čete Zdr. narodov so bile potisnjene na več krajih nazaj. Podrobnih poročil o bojih ni, toda toliko je znano, da so bili Amerikanci na centralni fronti v nedeljo ponoči vrženi od komunistov dve in pol milje nazaj. Ameriška sedma divizija je naletela na močan odpor dve milji južno od mandžurske meje. Južne Korejce so komunisti na nekaterih točkah pognali do 11 milj nazaj in zopet zavzeli kraj Tokchon. Druga korejska divizija je dosegla točko, ki leži 35 milj od mandžurske meje. Modre besede urednikov lista "Plain Dea!er"-ja če damo Titu pomoč, mu povejmo, da zahtevamo vzpo-stavo svobode jugoslovanskemu ljudstvu. Včeraj se je pričela v Wash-ingtonu kratka seja narodne! zakonodaje ali kongresa, ki mu poteka termin. Te seje kongresa označujejo za “Lame Duck” seje, to je seje “šepas-tih ali kruljavih rac.” Na teh sejah bodo razpravljali o nekaterih nujnih problemih, med temi tudi o ameriški pomoči Jugoslaviji. V zvezi s tem komentira včerajšnji Plain Dealer v svojem uredniškem članku : “Ta kratka seja naj odobri pomoč Jugoslaviji. Toda ko bo to storila, naj si zagotovi, da dobi v zameno nekaj več kakor zgolj poudarjanje, da je Jugoslavija zemljepisno važna pri atlantski obrambi. Pomoč Jugoslaviji naj se da z idejo, da prinašamo jugoslov. ljudstvu vzpostavitev svobode, ne pa samo zato, da podpremo komunistični režim maršala Tita, ki se slučajno krega z Jožetom Stalinom. Podpora! Kar bi bilo zdaj potrebno je to, da teh 60% ameriških Slovencev protestira pri ameriški vladi, da bi šel njih davčni denar v primeroma majhno mesto in nima toliko opreme, kot bi jo sorazmerno moral imeti Cleve- CHICAGO. — Poznani rojak Martin Abram, je bil zadet od mrtvouda že 26. septembra in se še vedno zdravi v bolnišnici St. Alex. lali te dni clevelandski direktorji, vprašamo?! Postrežba naročnikom — prva skrb Danes smo zopet izdali list in ima Euclid 138 milj cest, da je!ga bomo poslej vsak dan, če ne pride spet kaj nepričakovanega nad nas. Upamo tudi, da bo poslej list hitreje razpeljan kot je Komunist Seliškar je bil v'land. Po euclidskih ulicah se je bil prvi dan po nevihti. Prepri- malho takim, kot je Seliškar. I. čani smo, da so naši naročniki s to postrežbo zadovoljni. Mi smo si mislili: ljudje so doma, imajo Ameriki poleti na povelje svoje včeraj vozilo kot poleti po par-vlade, torej lahko smatramo, da kih. Za to gre vse priznanje tudi zdaj govori v imenu svoje |euclidski mestni upravi, zlasti vlade ali vsaj zanjo. In ameriška pa “service direktorju” Micha-jčasa nič koliko, torej prinesimo pomoč se bo prijela, tako vsaj elu Spino, o katerem so nam jim list, da se bodo nekoliko raz-sumimo, v glavnem onih pri ko- povedali ljudje, da je osebno vedrili v teh pustih in dolgočas-ritih. Narod v splošnem je ne bo “ronal” mestni snežni plug ne-nih dneh. Pa smo jim ga pri- deležen. jpetrgoma 18 url Kaj so pa de- nesli. Novi grobovi Agnes Gredenc Pogreb pokojne Agnes Gredenc bo v četrtek ob 9 dopoldne iz Frank Zakrajšek pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob 9:30 ter nato na Calvary pokopališče. Truplo bo položeno na mrtvaški oder danes ob 10 dopoldne. Pogreb pokojnega Lukansa Pogčeb Franka Lukansa bo v četrtek zjutraj od 10:30 iz Grdi-novega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in od tam na pokopališče. Anna Slobodnik Včeraj zjutraj ob osmih je umrla Anna Slobodnik, stanujoča na 14907 Sylvia Ave. Dekliško ime pokojne je bilo Perez, bila je stara 76 let in rojena na Hrvaškem, odkoder je prišla iz Ameriko pred 45 leti. Bila je članica dr. Sloboda, št. 235 HBZ. Zapušča tri hčere: Mrs. Mary Relič, Mrs. Cecilia Haight, Mrs. Anna Vaughn, dva sinova: senatorja Wm. Boyd in Andrew Boyd. Dalje zapušča dve pastorki — Mrs. Mary Obad in Mrs. Kathryn Fjumich, vnuke in pravnuke. Mož ji je umrl leta 1935. Pogreb bo v petek ob 9. uri iz' Avgust F. Svetek pogrebnega zavoda na E. 152. St., v cerkev sv. Pavla na E. 40. cesti ob 10, in od tam na pokopališče. Mathew Ružič V nedeljo je umrl v Lakeside bolnišnici Mathew Ružič, star 55 let, stanujoč na 993 E. 67 St. Bil je vdovec. Soproga Mary mu je umrla leta 1946. Tukaj zapušča Z ouoka: Mrs. Anne Vlah in Alberta, 2 vnuka, brata Jamesa v Clevelandu in brata Johna v Pueblo, Colorado, sestro Albino Uzilac v Colorado. Rojen je bil v Rujici na Primorskem v Istri, kjer zapušča 2 sestri, Viktorijo in Rozo in več sorodnikov. Pogreb bo v sredo popoldne ob 1:30 iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Ave. in nato na Highland Park pokopališče v navzočnosti samo domačih sorodnikov. Carl Roberts Nagloma je zbolel za pljučnico in umrl Carl Roberts, star 35 let, stanujoč na 15214 Saranac Rd. Tukaj zapušča soprogo Shirley, sina Carla, ml:, sestro Mrs. Nora Word in več sorodnikov. Rojen je bil v Madison-ville, Tenn. Zaposlen je bil v Colonial Iron Works. Pogreb bo v torek popoldne ob 3:00 uri iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 458 E. 152 St. Pogreb Anne Petruška Pogreb Anne Petruška bo v sredo zjutraj ob 8:30 uri iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda, 458 E. 152 St. ter v cerkev sv- Andreja, E. 51 in Superior ob 9:30 uri. Pokopana bo pozneje v tednu zaradi slabega vremena. Luka Gerbec V petek popoldne je umrl na domu sestrične Mrs. Agnes Urankar na 6323 Richmond Rd., Richmond Heights, Luka Gerbec, star 63 let. Zapušča brata Johna v Pennsylvaniji. Dalje zapušča sestrično Mrs. Pauline Hribar in bratranca John Bar-lich in več sorodnikov. Rojen je bil v vasi Pisjnovica, fara Česnice pri Tuhinju, kjer zapušča sestro Marijo Stražišar. Bil je član dr. Mir št. 142 SNPJ. Pogreb se vrši v četrtek popoldne ob 1:30 uri iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 458 E. 152 St. DAJ BRAT, DAJ SESTRA, SPOMNI SE BEGUNCEV S KAKIM DOLARJEM Zamefena Amerika se polagoma izkopava iz snega. - Škoda bo znasvala milijone dolarjev Po vseh državah kjer je divjala snežna vihra, je okoli 200 oseb mrtvih. — Včeraj je bilo mesto Cleveland še vedno zelo paralizirano. CLEVELAND. — Mesto Cie- racij, v onih pa, ki so bile od- veland se je pričelo počasi izkopavati' iz snega. Promet je bil včeraj še vedno skoraj na ničli, dasi je vozilo nekaj več busov in na zapadni strani mesta je tudi poulična železnica deloma obratovala. Velika zapreka boljšemu prometu so avtomobili in druga vozila na u-licah, ki so ostala tam, kjer so obtičala. Večina tovaren zaprta Večina clevelandskih tovaren je bila včeraj zaprta, s čemer bo povzročene stotine ti-sočev škode tako industrijcem kakor delavcem. Tovarnarji bi radi delavce v svojih tovarnah, toda samo pod pogojem, če morejo priti z javno trans-portacijo, ne s svojimi avtomobili, ki povzročajo na cestah le še večje težkoče in zastoj. V nekaterih tovarnah so delavci že od petka, ker niso mogli domov; ti delavci skrbe za stroje v tovarni in odkidavajo sneg okoli tovaren. Pomanjkanje mleka in kruha Kakršen je bil položaj včeraj, ni še nobene nevarnosti, da bi nastalo v Clevelandu pomanjkanja živil. Občutno pa je bilo in je še pomanjkanje kruha, mleka in surovega masla. Vzrok temu je, ker ni transportacije in večina delavcev ni mogla do krajev svoje zaposlitve. prte, ni bilo dovolj uslužbencev: kuharjev, strežnikov, sna-žilcev in drugih. V kolikor je bilo znano do včeraj popoldne, je bilo vsled te snežne vihre v Cleveladu 23 smrtnih slučajev. Mnogo ljudi je umrlo pri kidanju snega, katerega dela ne bi smeli opravljati, ker so imeli srčno hibo. Po ulicah v dolepjem mestu so patruljirale straže Narodne garde z nasajenimi bajoneti in opasanimi revolverji. Poveljstvo garde in policije je ukazalo stražarjem in policistom, naj na mestu ustrele slehernega, ki bi ga zalotili pri vlamljanju in ropanju trgovin. Rešitev bojskavtov z vojaškim tankom Skupina 29 bojskavtov je bila po snežnem viharju izolirana v Chagrin Reservation, Medina county. Do dečkov so prišli z vojaškim tankom in trnkom, nakar so mladino spravili na varno. 200 mrtvih po vsej deželi Snežna vihra je najbolj divjala 'in prizadela države New York. New Jersey, novoangle-ške države, Ohio in Pennsylva-nijo. število oseb, ki so izgubile v tej vihri svoje življenje, je sledeče: Ohio 43 (poročilo ni točno, število je znatno višje), New York 24, New Jersey 28, Pennsylvania 23, Michigan Včeraj zjutraj je že odprlo 16, Connecticut 4, Maryland 3, svoja vrata več veletrgovin in j Massachussetts 1, Kentucky 10, samostojnih trgovin, kjer pro- Delaware 2, North Carolina 2, dajajo grocerijo in živila. Zalo-[Indiana 6, Illinois 5, Alabama ge mleka pa niso velike in ni 13, West Virginia 11, Georgia gotovo, če ga bo dovolj za pri-j 2, Tennessee 4 in New Hamp-hodnje dni. Farmarji bodo i- shire 1 meli veliko izgubo pri mleku, ki ga ne morejo spraviti v mesto, odjemalci pa zopet težave, ker ne morejo dobiti mleka. Trgovine v mestu Mnogo velikih department trgovin je- v nedeljo naznanilo preko radia, da bodo odprte v ponedeljek, toda so ostale večinoma zaprte. V nedeljo je bilo odprtih prav malo restav-! 0b 7. —-------------------------I MIKLAVŽEVA Slovenska pisarna 6116 Glass Ave., Cleveland, O. Telefon: EX 1-9717 MIKLAVŽ PRIHAJA. — Danes zvečer glavna vaja na odru SND. Angelski zbor (otroci) naj bodo tam ob 6:15, peklenski zbor in štirje nebeščani pa vsaj V katoliških cerkvah Clevelanda so bile darovane redne maše Po vsej clevelandski katoliški škofiji je znašala udeležba vernikov pri mašah 33 do 80 odstotkov normalnega števila. CLEVELAND. — V katoliških cerkvah clevelandske škofije so se vršila v nedeljo vsa cerkvena opravila, kakor so bila vnaprej določena. Župniki župnij Greater Clevelanda poročajo, da se je udeležilo maš od 33 do 80 odstotkov normalnega števila faranov. Prve maše v St. John’s katedrali ob dveh zjutraj se je udeležilo 80 moških in žensk. Tej maši je sledilo osem na-daljnih, zadnja ob 12:15 popoldne. Skupna udeležba pri mašah v katedrali je znašala približno 33 odstotkov normalne u-deležbe. V vseh župnijah, kjer žive farani v bližini cerkva, pa je znašala udeležba 80 odstotkov ali več. DARILA. — ! Miklavž bo obdaroval mlade in odrasle. Torej tudi za odrasle! lahko prinesete pakete, s katerimi želite koga obdarovati. Paketi se sprejemajo v naši pisarni v petek in soboto. Od vsakega paketa je 50 centov “poštnine.” Kuba ponudila čete Zdr narodom LAKE SUCCESS. — Vlada Kube je ponudila Zdr. narodom eno stotnijo vojaštva za boj v Koreji. NAJNOVEJŠEVESTI EUCLID, O. — V veliki trgovini s pohištvom, Watkins Furniture Co., 22003 Lake Shore Blvd. v Euclidu je nastal ponoči ogenj, ki je povzročil za $250,000 do $300,000 škode. Med drugimi predmeti je trgovina pravkar dobila za $30, 000 televizijskih aparatov, ki so vsi zgoreli. TOKIO. — Ogromne mase kitajskih komunističnih čet so se prebile dvajset milj globoko skozi južnokorejske linije ter ogrožajo zdaj celotno bojno črto čet Zdr. narodov v severnozapadni Koreji. Položaj je kritičen. Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Pok. Frank Železnik— Dodatno se poroča, da pok. Drank Železnik zapušča v Clevelandu tudi sestrično Mrs. Antoinette Wichich. Bilo srečno!— Včeraj sta se poročila Sega Franc in gdč. Tončka šepin v cerkvi sv. Lovrenca. Poročne obrede je opravil prevzv. škof dr. G. Rožman. Priče pa so bile Vrhovnik Vinko, Klamer Rudolf Mary in Tončka Gosar. Deseta obletnica— V četrtek ob 8:30 bo v cerkvi sv. Vida maša za pok. Johna Pi-sek v spomin 10 obletnice njegove smrti. Rojenice— Pri Mr. in Mr.. Frank Janša na Chardon Rd. v Wickliffe, O., se je oglasila teta štorklja in' pustila za spomin zalo hčerko, ki je tretja v družini. Ta veseli dogodek v družini je bil zadnjo soboto v naj hujšem snežnem viharju. Tamošnji šerif in trije člani narodne garde so bili družini v veliko pomoč, ki so tudi omogočili, da je mogel zdravnik kljub viharju pravočasno na dom Janšatovih. Rdeča zver, žejna krvi”— Brošura “Rdeča zver, žejna krvi”, ponatis iz Ameriške Domovine, se bo prodajala v Toronto, Kanada. Kdor iz Kanade jo pa želi naročiti od tukaj po pošti, naj naroči dve naenkrat in priloži v pismu en kanadski dolar. Prva obletnica— V sredo ob 7:45 bo v cerkvi sv. Vida maša za pok. Charles Levec v spomin prve obletnice njegove smrti. Glas SDZ ne izide— Glas SDZ ta teden ne bo izšel. Do včeraj pošta še tistega od zadnjega tedna ni raznesla. Bo pa prihodnji teden Glas večji. Kdor namerava poslati dopis ali kaj drugega za Glas, naj pošlje ali prinese gotovo še ta teden v urad, 6117 St. Clair Ave. Seja gl. odbora SDZ— V sredo večer ob 7:30 bo seja gl. odbora SDZ v glavnem uradu. Zadnjo nedeljo se ni vršila radi slabega vremena. Letne seje SDZ— V nedeljo, 3. dec. bo gl. seja društva Svob. Slovenke št. 2 S. D. Zveze. Seja se prične ob 2. popoldne v spod. dvorani SND. Po seji domača zabava, na katero so vabljeni vsi prijatelji društva. — V nedeljo 3. dec. bo gl. seja društva Dom št. 25 SDZ. Začetek ob 1 popoldne v navadnih prostorih. Za društva SDZ— Ker Glas SDZ ta teden ne izide, se društva SDZ lahko po-služijo našega lista za oglase in vabila na glavne seje. Za to ne računamo nič, da le pravočasno dobimo. Šole so zaprte— Kot smo slišali po radiu, danes in jutri še ne bo pouka v javnih in farnih šolah. Ako ne bo slabšega vremena, bodo začeli s poukom v četrtek zjutraj. Pozor, tovarniški delavci!— Tovarne opozarjajo svoje delavce, naj nikar ne prihajajo na delo s svojimi avti, ker jih nimajo kje parkati. Vsi naj se poslužujejo javnih prevoznih sredstev. — Ker nekatere tovarne obratujejo, druge ne, naj vsi delavci pokličejo svoje tovarne, kjer jim bodo povedali, če obratujejo ali ne. Ameriška Domovina "iTZ'irihlG * 1 C-f% m— HO (M f tl 17 St. Clair Ave. HEnderson 1-0628 Cleveland 3. Ohio Published daily except Saturdays. Sundays and Holidays General Manager and English Editor: Mary Debevec Editor in Chief: Anton Sabec; Mg. Editor: Frank A. Turek, Associate Editor Vinko Lipovec NAROČNINA Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $5.00; za četrt leta $3.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6.00, za 3 mesece $3.50. f November 1950 SUBSCRIPTION RATE'S :sunmontuewtd™j fu ^ United States $8.50 per year; $5.00 for 5 6 7 8 9 10 111 6 months; $3.00 for 3 months. 12 13 14 15 16 17 18! Canada and all other countries outside 19 20 21 22 23 24 25 United States $10 per year. $6 for 6 ’ 26 27 2829 30- months, $3.50 for 3 months. Entered as second class matter January 6th 1008. at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act ofMarch 3rd 1879. «^p»« 83 N. 232 Tues., Nov. 28, 1950 Novo poslanstvo Ivana Boštjančiča V prvi številki “Glasa Naroda”, ki je izšla pod uredništvom njegovega novega urednika, komunista Ivana Boštjančiča, beremo njegov uredniški članek pod naslovom — “Beseda o našem listu”, v katerem navaja nekak pregled onih slovenskih listov v Ameriki, ki so svoječasno izhajali, pa so iz enega ali drugega vzroka “falirali” ter prenehali z izhajanjem. Ta pregled je komunist Boštjančič prikrojil komunistično: to je, kar je hotel povedati, to je poudaril, o čemer želi, da bodi za večno pokopano in pozabljeno, je lepo zamolčal. Tako med drugim poroča, da je med prvo svetovno vojno izdajal “šifkartaš” Zotti v New Yorku list “Slovenski narod”, ki je pisal za Avstrijo in “ki sta ga največ urejevala Zvonko Novak in Anton Šabec (sedanji urednik clevelandske ‘Amtriške Domovine.’ ”). O Šabcu, ki je pri Slovenskem narodu samo dopise prepisoval, je povedal, kje in kaj je sedaj, o Zvonku Novaku, ki je bil glavni urednik S. N., pa se mu ni zdelo vredno povedati, da je bil eden prvih sekretarjev SANSa, dokler ni odvandral — pusteč ženo in otroke v Chicagu — v Jugoslavijo, kjer je postal eden mnogih in dobro plačanih Titovih propagatorskih pisunov, ki delujejo za propagando v Ameriki! Toliko o pomanjkljivosti reportaže o dičnem Zvonku ali Antonu Antonovu. O JRZ (Jugoslovanskem republičanskem združenju) poroča Boštjančič, da je med prvo svetovno vojno tudi izdajalo svoje glasilo “Jugoslav Review” pa niti z besedico ne omenja njegovega urednika in vodnika Etbina Kristana, ki je bil duševni oče JRZ kakor tudi gonilna in direktivna sila njegovega glasila. To je bil tisti Kristan, ki je organiziral domala vso slovensko Ameriko za borbb za jugoslovansko republiko, nakar je (namreč Kristan) odšel v Jugoslavijo, kjer je pozabil na republiko, na JRZ in na svoja načela ter se vrnil kot komisar Kraljevine Srba. Hrvata i Slovena-ca v isto Ameriko podpisovat uradne listine in dekrete Njegovega Veličanstva Kralja Petra Karagjorgjeviča I.! — (“Prosveta”, ki je poleg svojih kartunov jetičnih delavskih trpinov in tolstih kapitalistov ter njihovih krmežljavih ba-bur pričela v zadnjem času objavljati tudi nekake življenjepise, nima tudi ničesar povedati o tej groteskni načelnosti ' proletarskega” Redaeteurja Emeritusa. O gotovih stvareh ima naša udarniška žurnalistika sila slab spomin). In končno Ivan Boštjančič, sedanji urednik Glasa Naroda, ne pove niti besedice o sebi, dasi je vprav on tista oseba, ki mora stare, zveste, konservativno usmerjene in po sredi pota stopajoče naročnike Glasa Naroda najbolj zanimati! Čemu taka površnost, “tovariš” Boštjančič? Čemu jim nič ne poveste, da Vi niste kar tjavendan, ampak da ste važna oseba, o kateri razpravlja in se zanjo zanima sam — ameriški kongres?! Kaj je pisec tega članka, ki ga ne pozna po imenu niti zadnji pometač v kongresu, v primeru z Vami, ki so in bodo še razpravljale o Vas “največje glave” ameriškega kongresa?! Zakaj nič ne poveste radovednim naročnikom Glasa Naroda, da ste eden izmed narodnostnih voditeljev ameriške komunistične partije, to se pravi, rdeči gauleiter, ki boste imeli nad nami vso oblast, ko nas bo Vaša podtalna armada s pomočjo Rdeče armije osvobodila izpod kapitalistično - imperialističnega jarma! Saj je tako povedal sam Vaš boss, predsednik Vaše partije, Wiliam Foster! Le čemu ste tolikanj skromni, da pustite, da plamen, kakršen je Vaš, pod mernikom brli, mesto da bi njegovi plamteči zublji osvetljevali “ljudskim množicam” pot, ki vodi v pravo demokracijo in svobodo?! No ja, saj razumemo Vaše sedanje stališče! Kar tako, čez noč, pač ne smete in ne morete spreobrniti tistih zvestih in dobrih “starokopitnežev”, ki tvorijo krog naročnikov lista Glasa Naroda, kaj ne? J'o je treba delati počasi, stop-njevaje, po žlički na dan! No, pa kaj Vas bomo učili, saj to znate bolje ko mi! Ker so nam “Glas Naroda”, njegov pokojni ustanovitelj, njegovi bivši uredniki in upravniki kakor tudi njegovi naročniki in njihov svetovni nazor dobro znani, vemo. da ne boste mogli takoj lopniti s “ta veliko gorjačo”. katero ste vihteli pri “progresivni” Enakopravnosti, kjer Vam 'e boss Grill le s težkim srcem in isrenim obžalovanjem podpisal “laufpass” ali potni list. Saj je uvaževal Vaše velike zasluge, ki ste si jih stekli v borbi proti metro-polskemu mračnjaštvu, ampak nihče ne more zahtevati od njega, da hi se Vam na ljubo skregal s svojim lastnim kruhom, ki ga uživa kot pomožni policijski prosekutor. Takrat je namreč nastal proti komunizmu velik hrušč in trušč, ki se je pa zdaj že docela polegel. Prav za prav, če pomislimo, ste brez potrebe postali žrtev svojega prepričanja. Če bi se takrat s tako ihto ne hitelo z izstavljanjem Vašega potnega lista, bi lahko še sedaj vodili v metropoli svojo zaslužno borno proti fašisičnemu mračnjaštvu, zakaj danes je položaj zopet čisto drugačen. Danes je Tito naš zaveznik, jugoslovanski tlačani, med katerimi je pričelo vreti proti Titovemu komunističnemu režimu, so pa — po lastnih besedah predsednika Trumana! —- “subverzivni elementi!” — Vidite, ta- Miklavž prihaja Opereta v treh dejanjih. Prireja jo Liga katoliških slovenskih Amerikancev pod pokroviteljstvom škofa dr. Gregorija Rožmana v nedeljo 3, decembra ob 3 uri popoldne v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. v Clevelandu. Prav nič preveč ne trdimo, če pravimo, da bo prihodnja nedelja z Gržinčičevo opereto Miklavž prihaja v SND na St. Clairju dogodek, ob katerem bo zapelo srce slovenske katoliške mladine in pri katerem se bo od veselja zarosilo oko staršev, de-dekov in mamic. To bo versko-narodni praznik vseh naših malih, katerih srčeca bodo trepetala veselja ob gledanju in poslušanju rajajočih množic belo-oblečenih angelcev med zlatimi in srebrnimi zvezdami nebeške pokrajine. Kako se bodo smejali dobremu sv. Petru, ki je tako domač z angelci, da jih celo malo pokrega, ker so preveč razigrane volje. Vzljubili bodo nebeškega čevljarja Krišpina in krojača Gerarda. Prvi šiva čev-le za dobre otroke, da jih v snegu ne bo zeblo, Gerard pa popravlja mitro (škofovo kapo) za sv. Miklavža. Sv. Peter je v skrbeh, če so mali razgrajači angelci kam založili Miklavževo mitro: Hej, angelci zlati, le hitro, le hitro! Ste mar vi odnesli Miklavževo mitro? Ljubki prizorčki, ljubko angleško—otroško petje. Pa ne samo za otroke. Ni dvoma, da bodo odrasli vse to petje in vse to rajanje še globlje razumeli in se vsaj za ta popoldan tako prijetno pomladili. Naj ne bi bilo zavednega narodno čutečega očeta in matere, stare matere in dedeka, ki bi zamudil to izredno priliko doživeti nepokvarjeno otroško dušo. Prizore iz nebes bomo gledali v prvem dejanju. Pavle Intihar in Jože Grdina skrbita, da nam bosta oder spremenila v nebesa. Jože Grdina pravi, da je to težko, ker on ne ve, kako je ‘v nebesih, ker še ni bil tam. (Mi smo mnenja, da nobeden teh sceneristov tudi še ni bil v peklu, pa bosta za drugo dejanje morala na odru pripraviti primerno bivališče dvajsetim peklenščkom.) Drugo dejanje bo kazalo prizore iz pekla. Mr. Damjan Tomažin je zadnjič gledal vajo tega dejanja na glavnem odru. “Preko štirideset let se bavim z oderskim delom, toda kaj tace-ga pa še nisem videl,” je rekel in se od srca nasmejal. Janez Varšek je vložil v igro nekaj posebnih peklenskih plesov in dvajset 17-20 letnih fantov jih izvaja kot bi bili iz pekla doma. Plešejo, pojejo, se zbadajo in premetavajo. Lucifer (Fr. Kolarič) sijajno obvlada razmere v peklu. Med peklennščki bo spet posrečno vlogo igral mladi Hauptman. On se tudi Luciferju upa .zabrusiti: Daj, no, daj! Geni se! Izblebetaj! Prebrisan je Lucifer in nič manj njegovi pomagači. Ostri so in pikri: St. Clairska cesta taA leži, salon salona se drži . . . Ti peklenščki so strah otrok. Pa naj bo v pomirjen j e malčkom in skrbnim staršem, da peklenščki nimajo moči, da bi prišli z odra med otroke in tudi ko bo otroke sv. Miklavž obdaroval, ima moč nad peklenščki sveti škof. V tretjem dejanju bo prikazan prihod angelskega zbora s sv. Miklavžem na zemljo. Bodo sicer tudi prebivalci pekla prišli, toda prvenstvo imajo nebe-ščani. V prvi sliki tega zadnjega dejanja nastopi angelček “Koderček” (Fortunova Bernardka z E. 60.) Koderček priplava prvi na zemljo: Me li poznate? Božji sem ptiček, božji golobček: Koderček zlat . . . Danes so Bogec tole mi dja-li: Koderček mali, metuljček moj zali, steci,, kjer zelen Ohio leži. Za Koderčkom nastopita Kosmatin in Skratulin, dva mala hudička: “Jaz sem hudiček Skratulin. Prišel sem iz pekla . . .” “Jaz sem hudiček Kosmatin . . ” darovanje, se bo poslovil: Zdaj, s težkim srcem se od vas poslavljam. Poslednjič zdaj vas blagoslavljam . . . Z njim odhaja tudi ves nebe-ki trop in vsi zbori angelski pojejo v isti melodiji kot ob prihodu: Sedaj, glej, odhaja s častitljivo brado . . . Občudujemo požrtvovalnost tistih, ki opereto pripravljajo, spretne vaditelje in tudi vse i-gralce: trideset malih nagajivčkov pevčkov, angelčkov, dvajset srboritih fantov peklenščkov in več odraslih igralcev. Vrle žene in dekleta pridno krojijo in šivajo obleko za 60 igralcev. Pomerjajo, popravljajo, parajo in šivajo . . . Nič plačila Zažugala bosta vsem porednim fantičem, da bodo vse po-redneže ta dan malo počehlja-li, da bo nad njimi zapel peklenski bič. ... Ti vlogi imata Osenarjev Peterček in Anži-čev Miro. Po teh dveh slikah se odpro nebesa in videli bomo veličasten prihod sv. škofa Miklavža. Vsa nebesa in zemlja pojo: “Sedaj, glej, prihaja s častitljivo brado, nebeških ga angelov spremlja zbor. Zbor angelov mu bo delal špalir. Spremljata ga dva večja angela in tik pred njim se bodo zibali čisto majčkeni krilatci s perutki. Miklavž je častitljiv, dostojanstven in vendar tako o-troško prijazen, da bodo obrazi vseh otrok stopnjevaje dobivali rajsko srečen izraz. Sv. Miklavž bo pozdravil, očetovsko vse nagovoril, lepe nauke bo dal, nato bo pa naročil svojim angelom, naj pokličejo tiste, za katere je prinesel darove. Mali in stari bodo prihajali na oder. Sv. Miklavž bo vsakega kaj vprašal, vsakega ali pohvalil ali morda tudi malo pograj al. Le redki bodo, ki bodo zaslužili, da jih z dovoljenjem Miklavževim parklji pograbijo in odvlečejo na dna pekla. Seveda to ne bo tako zelo zares, ker bodo pri ne pričakujejo za dolge ure in številne večere ter popoldneve napornih vaj in dela. Želijo nam pripraviti resnično lep nedeljski popoldan, poln naj lepšega kulturnega užitka. Od nas, ki vse to sam ood strani gledamo, želijo le to, da pridemo uživat, kar so nam pripravili. . . . Kupimo vstopnico in pridemo. Vsi igralci se zavedajo, da delajo za vzvišene namene organizacije, ki prireja to igro, to je za dobrodelne in narodne namene Lige katoliških slovenskih Amerikancev. Ali bom pri vsem tem kulturnem in dobrodelnem naporu tudi trenutek premišljeval, ali kupim vstopnico ali ne? Izvršimo svojo narodno in dobrodelno dolžnost, požrtvovalnim igralcem in vaditeljem pa dajmo zasluženo priznanje?! Jabolko Petra Velikega Pred rusko-švedsko vojno je car Peter Veliki povabil vse v Petrogradu se nahajajoče poslanike k sebi. Sprejel jih je v veliki dvorani, ki je bila po sredi pogrnjena z veliko preprogo. Sredi te preproge je ležalo jabolko. Peter Veliki je pozval poslanike, naj poberejo jabolko, ne da bi stopili na preprogo. Angleški poslanik je menil, da bo to storil s trnekom, francoski z vrvjo, MIKLAVŽEV POZDRAV! Naj sveti, božji, blagoslov Pod vaš slovenski, tihi pride krov. Prinašam srčen vam pozdrav Od svetih vseh z nebes višav! (.Zbor poje: “Sedaj glej prihaja . . .) V Ko zadnjič je mrzli vetrič zavel in hribe zagrnil je snežec bel, so angelci zlati k meni prišli in tole prijazno so rekli mi: “Oče Miklavž, čas bo spet, čas doli na zemlji imajo že mraz! Zato te otroci in drugi ljudje, Nekateri so pridni, drugi pa ne, čakajo z radostjo v srcih.” Da bi angelce zadovoljil, in vse dobre ljudi razveselil, Sem zapustil toplo nebo, In se spustil na mrzlo zemljo. Bog oče mi za vas je blagoslov izročil, Da ljubite se med seboj, mi je naročil. Mladini več skrbi in nege posvetite, V slovenski jo besedi molit pravega Boga učite! Poslušajte zdaj starši moje to svarilo: Da vam kesanje starih dni ne bo grenilo. Mlardini treba nove božje bo poti, Drugače Vam še domovino pogubi! Mladina skoraj nič več ne uboga zato bo vas in narod tepla še nadloga, kot tepe jih na onkraj morja, lej er Vaš je slavni rod doma! Hudo je tam pri Vas doma, sam vem a tja med Vaše brate, sestre več ne smem, Boga so zavrnili, križ podrli, Še meni pot k otrokom so zaprli. Ko pisma revčkov teh v nebesih sem prebiral, Solze sem vroče si otipal. Ne prosijo me za igrače kakor vi, za kruh, obleko, prosijo me skoraj vsi. Sam Bog v nebesih se raduje: Pošiljke Vaše svojcem v starem kraju občuduje. O. le še radi to storite In domovini stari, lačni, nagi, bosi, kaj pošljite! Rad bi govoril še, pa čas mi brani, V prav lepem ste številu tu Slovenci moji zbrani! Rad mnoge bi obdaroval po zaslužen ju, a milijoni čakajo nocoj me še v trpljenju! Z delitvijo daril začnimo Bogu se za dobrote in za šibe zahvalimo! Kogar zdaj pozovem, naj se hitro sem potrudi, Da vzrok ne bo zamudi! Slovo: Zdaj s težkim srcem se od Vas poslavljam Poslednjič zdaj Vas blagoslavljam Če pridni boste kot dozdaj Bo skupen dom, nekoč nam sveti raj! K sodobnim svetovnim problemom nemški s palico. Car jim je de- stranskih vratih skozi gardero-|ja^ moraj° pobrati jabolko z jn 'roko. Vsi so rekli, da je to ne- V Evropi si še niso na jasnem (morda, tudi v Ameriki ne), kdo je in kdo ni prijatelj Zed. držav. Včasih so rekli, da sta naša prijatelja komunistična diktatorja Stalin in Tito, dočim smo sumljivo gledali antikomunista, diktatorja Španije, Franca. Toda, ko je predsednik Truman izjavil, da je naperjena doktrina proti komunizmu vsepovsod, so nekateri smatrali, da so na črni listi vsi komunistični diktatorji, dočim so vsi antikomunisti, tudi diktatorji, prijatelji Amerike. Zdaj se je pa izkazalo, da komunist Stalin ni naš prijatelj, komunist Tito najbrže je, v malem obsegu je pa tudi naš prijatelj: antikomunist Franco v Španiji: Kdo more razumeti to ameriško diplomacijo? * * V Belgradu je zdaj v izložbe- da bodo pomagale Združenim narodom proti napadalcem. To je tisti Tito, ki je rekel, da bo' vrnil Grčiji odpeljane otroke, ki je rekel, da bo izpustil iz ječe škofa Stepinca, ki je rekel, da bo okrnil privilegije komunistom v Jugoslaviji in je tisti, ki je rekel, da sprejme posojilo in darila iz. Amerike. Amerika ve, kaj vse je za temi Titovimi besedami — nič drugega kot strah pred invazijo Rusije. Zato je Titu pomoč iz Amerike tako dobrodošla. Amerika, to se pravi — ameriška diplomacija vidi v Titu Anti-Stalina, kar znači prvi prelom v svetovnem komunizmu. Tito imai 30 divizij, ki so pripravljene nastopiti proti Stalinu. Dokler je Tito tak, kot je in tam, kjer je, zastavlja Stalinu pot do Jadranskega morja. Amerika sodi, če bo lahko spet prišli iz pekla ***, se poboljšani pridružili svojim mog°če. Peter Veliki pa je sto-pridnejšim bratcem in sestri- P11 h koncu Preproge in jo pričel cam. Ko bo Miklavž končal ob- te je model pred 1948, je izginil, se zdi. Tisto je bil Tito, kateri r______ . ^ . je ukazal svojim letalcem, da zvijati. Zvijal jo je tako dolgo,! sklatijo na tla nad Bohinjem da je prišel do jabolka. Ko je ameriška neoborožena letala. Ti- nem oknu nov Tito. ^ Stan Tito, Tito pade> da pride kak drug k(> munist na vlado in to morda tak ko je: Truman ni danes nič več “Trumanček” in “haberda-šer”, ampak Truman Veliki in Modri, o državnišlvu in modrosti njegove desne roke — tajnika Achesona — pa tako ni bilo nobenega dvoma, kakšnega kova mož je! Saj je po dveh razpravah proti Algerju Hissu, ki mu je bila neizpodbitno dokazana izdaja, Acheson izjavil, da izdajalcu Hissu ne bo obrnil hrbta niti ne odtegnil svojega osebnega prijateljstva! ... S tem je bilo z visokega mesta ameriškega ministrskega predsednika in zunanjega ministra potrjeno, da je ameriško pravosodje od muh in da razsodb ameriških sodišč ameriški državljani nimajo smatrati za resne in pravične. . . prijel jabolko, se je držeč proti poslanikom nasmehnil in rekel: “Kot sem dobil to jabolko, tako bom dobil tudi svoje sovražnike.” sto je bil Tito, ki je obmetal z blatom vse, kar je bilo ameriškega, ki mu je bil vzor samo Stalin. Vse to, seveda, je bilo prej, predno se je Tito sprl s Stali-S varilo nom. Gost: “Hej, natakar! Krompir. Novi Tito vpije, da je Stalin je še čisto surov! Pokličite mi (imperialist, dočim imajo Zed. dr-takoj gospodarja!” j zave vedno “zdrave” ideje. To Natakar: “Nikar :gospod! On je tisti Tito, ki j'e rekel, da bo se šele surov, on!” j morda poslal svoje čete v Azijo,. ki ne bo sovražen Stalinu. Antikomunisti nimajo, po mnenju ameriških diplomatov zaenkrat nobenega izgleda dobiti v roke Jugoslavije, čeprav je ogromna večina Jugoslovanov antikomunistov. Fakt danes je ta, da kdor kontrolira komunistično stranko; ali aparat, tajno policijo, armado, tisti kontrolira Jugoslavijo. Torej če ne bo na vrhu Tito, bo1 kak drug komunist, misli Amerika in radi tega podpira Tita, ker ve, da on je proti Stalinu. (Dalje na 3. strani.) IVAN MATIČIČ: Dom v samoti Prav zato, ker nič ne veš, kako je po svetu, te tako neznansko skrbi, kaj bo, če boš razdrl tiste bore besede, ki si jih dal Tini in njeni materi. Kakšne besede so neki bile? Rekel si jima nekajkrat: “Bom videl, bom še premislil. Če se po pameti dogovorimo in če bo tako, kakor si želim, in ne bo v škodo ne materi ne očetu ne otrokom, nu, zakaj ne.” Te besede si venomer sukal, zdaj od ene strani, zdaj od druge. Je mar v tem kaj takega, kar bi dajalo Njena mati mu je nekoč zaupno pošepnila, češ da ji je rekel neki strmski vdovec: “Eh, vaše Tine bi bilo škoda za Pristavo!” Tiln^ je ta njen prišepet malone zabolel. Lahko bi ji bil vrnil milo za drago, češ: “Če je je škoda, naj jo pa tisti vdovec vzame!” To bi ji moral reči, a ji ni; niti podvomil ni, če ji je tisti vdovec res to rekel, saj Kržanova mati vendar ne bi kaj takega kar iz trte zvili. A mu je žena le spretno podstavila nogo — in Tilen se je spotaknil. so podcenjevali moč komunis- Ivo C. Jager: komu pravico držati te za bese- Ta prišepet se ji ni slabo obne-do? Ne, nihče te ne more držati ,a se vendar tolikanj pomišljaš. Kaj pa Tilen ve, kaj se pravi jemati si pravico, tožariti se, iskati si potov ali spletati pravdo. Kaj ve Tilen ,kaj se pravi snesti besedo ali prelomiti prisego, svojega bližnjega pretentati ali soseda obrekovati. Tilen nič ne ve; rojen je na Pristavi, tu prebiva, tu živi. Ah, gre res samo za blagor Pristave, matere, očeta in otrok? Mar ne gre tudi za blagor Tilna samega? Kaj ni zraven niti trohice ljubezenske iskre in vneme, ni malo srčnega nagnjenja za Tino? Niti Tilen si ni na jasnem, kako je s tem, Le to čuti in ve, da je bil tedaj pred leti, ko je hodil za Lenko na Žibrše, vse drugačen ogenj v njegovem srcu. Zdaj mu je pa tako, kakor bi ga nekaj ščegetalo globoko notri nekje. Kadar mu Tina stisne roko s svo-jimi krepkimi rokami, tedaj res začuti, kako mu zaburka po žilah kri; a kadar ga nagovori s svojim možatim glasom, zraven še pogleda s svojimi ostrimi očmi, tedaj mine Tilna vsa mehkoba. Ko Tina uvidi, da se Tilen ne more ogreti, ga brž znova strese za ramo — in on se ji zopet nasmehne. Klenska Tina, ima le neko skrivnostno moč, da Tilna tako čudovito premaguje, da, celo premamlja. UNION INSURANCE AGENCY 3496 East 93 St. MA 1-3786 VSEH VRST ZAVAROVALNINA V uradih odvetnika Frank V. Opaskarja Thomas Flower Shop CVETLICE za v*e prilike šopke in cvetlice lahko brzojavimo na vse kraje Andy, Albin in Fred Thomas (Tomc), lastniki 15800 Waterloo Rd. - IV 1-3200 ZULICH INSURANCE AGENCY FRANCES ZULICH, »gen* Zavarovalnina vseh vrst za vaše domove, avtomobile in pohištvo. IVanhoe 1-4221 18115 NEFF ROAD MAKE 0NE]a|PAY MULTIPLE VITAMIN CAPSULES YOUR BUY WORD When you want vitamins that are Patent— Guaranteed full potency, as shown on the label. Easy and Convenient to take. Economical—- i Ask yoor druggist for One-A-Day (brand) Multiple Vitamin Capsules. Take one capsule each morning and you can forget all about vitamins until next day. *jach capsule contains the fu3 basic daily needs of the five vito- S Kins whose requirements in human nutrition have been established. ! MQJS LABORATORIES, INC j . ... ___v- sel, kajti Tilna je s tem močneje navezala k Tini. Mislil si je pač, kako se vse puli zanjo, oglašajo se vdovci in zakasneli ženini — in to ga je končno le podžigalo. Da bi pa mreže kaj ne popustile, sta šli Tina in njena mati ter mreže trdneje pritegnili. Prihodnjo nedeljo sta spremili Tilna s Strmca prav na Pristavo. Oho, glejte si, glejte, kaj neki bo iz tega? Slepomišenja in odlašanja je dovolj, prijeti je treba tako, da bo držalo! Tako je, kaj bi samo od daleč predli, naravnost v hišo naj pridejo in primejo stvar pri korenini. Oh, to je bilo čebljanja in pozdravljanja! “Stržajeva mati, oh, Stržajeva mati!” Svoj živi dan ni bila žena tolikanj počaščena in hvaljena. Saj take pridne matere ni daleč naokoli, tako sta venomer pritegovali o-glednici. A tudi Stržajevemu očetu sta dobro pokadili. Sploh sta bili s hvalo radodarni tisto nedeljo. Otrokom sta prinesli sladkorčkov, tako da so bili lahko veseli prijaznega obiska. Ko sta si ogledali še celotno domovanje: svinjake, hleve in vse okli hiše, je bilo hvale že kar preveč. Stržajeva mati je bila bolj malobesedna. Je sicer gostjama prijazno postregla in ju spodobno ogovarjala, toda poznalo se ji je, da oglednic ni kaj posebno vesela. Vendar ni z ničemer kalila veselega razpoloženja. Stržajev oče je pa kar modro govoril, a le toliko, kolikor se pred oglednicami spodobi. Edini Tilen je bil dobre volje in je nemalim ponosom golednica-ma razkazoval svojo ljubljeno domačijo. Zdaj se je stvar kaj naglo zasukala. En sam obisk lahko napravi čudeže, razprši dvome in vso stvar zasuče v povsem drugo smer. Ena sama prijazna beseda prežene strah in vse temne slutnje, navdahne novih upov in zgradi gradove v oblake. Komaj so bili ogledi dobro mimo, so nekaj nedelj zatem že oklicali Tilna in Tino v župni cerkvi na Strmcu. S tem je bila stvar toliko kot zapečatena. E, le počakajmo, utegnejo se najti kaki zadržki. Saj oklici so zato tu, da se pred vsemi župljani stvar po pravici presodi in do-žene. Ženina in nevesto je treba od vrha do tal pregledati, na vse tisto, kar je spotakljivega, pokazati s prstom in neusmiljeno ošibati ter, če le mogoče, sklenitev zakonske zveze zadrževati ali celo preprečiti. To je pravi smisel oklicev. Utegnejo nagajati vsi tisti snubci, ki so se kdaj potegovali za Tinino roko. Zdaj bodo skušali iz ljubosumne zavisti sklenitev zakona spodbijati. Tilna so te sumnje vznemirjale. Mislil si je, da prav gladko ne bo šlo, če ne drugega, bo kak nevoščljivec brusil jezik. Toda bodi brez skrbi, ljubi Tilen, prav nobenih zadržkov ni in jih ne bo. Niti Tina se nič ne boji, njena mati še manj, obe sta popolnoma brez skrbi. Tudi vsi strmški župljani so z oklici zadovoljni; Tini privoščijo Pristavo, Tilnu pa Tino; zelo mu jo privoščijo, naj bosta oba srečna in zdrava! Nu, dobro, če res nima nihče nič proti temu, potem jo Tilen pač vzame. Bog daj srečo! _____ . SVETOVNI PROBLEMI (Nadaljevanje z 2. strani.) In neovržen fakt je, da Tito potrebuje nujno pomoč. Ako ne pride v deželo kmalu hrana, bo v mnogih krajih Jugoslavije glad. Tito nima ničesar, s čemer bi plačal uvoz v deželo. Celo tako; daleč je že prišlo, da je Titova vlada obremenila bodoče izvoze, da je plačala pretekle uvoze. Narobe gospodarstvo. Vprašanje nastane, če bi bil Tito nekaj svojih sedanjih tež-koč lahko preprečil. Normalno ima Jugoslavija vedno toliko preostanka žita, da se je prebila skozi slaba leta. Ampak kot komunist je Tito sodil, da mora v vsej naglici deželo industrializirati. Zato je ukazal kmetom naj Zed. države branijo Zapadnd v tovarne, torej je vzel delavce' Nemčijo pred Rusi. Nemci so s polja, da bi tovarne bolj dela-'mnenja, če Rusi napadejo zapadle. Zato ni Jugoslavija pridelala! n0 Nemčijo in je Amerika ne bo’ dovolj žita, pritisnila je suša in' polom je bil neizogiben. Tito je začel petletni plan, ki tov. * * * Dočim se Amerika in Francija prepirata, če naj se vzame nemške čete za obrambo zapadne Evrope ali ne, se vedno bolj pojavlja odpor proti temu v Nemčiji sami. Nemške politične stranke so razdvojene radi tega. Nemška vlada je sicer z Ameriko, narod pa ne. Socialisti, desničarji in protestanti so proti temu, da bi nemško vojaštvo' branilo zapadno Evropo. Isto pravijo Francozi, dočim zahtevajo Zed. države nemške divizije za obrambo Nemčije, ali pa naj vse skupaj vrag vzame. Nemci hočejo ostati očividno nevtralni, ampak so pri tem mnenja, Preko jugoslovanske meje (Nadaljevanje) Eden italijanskih jetnikov je pričel noreti in je skoraj zadavil svojega tovariša, s katerim je bil vklenjen na eni roki. Bila je vožnja, ki se mi je dolgo povračala v spomin obenem s karabinjerskim kompleksom, ki je posebno mučil Savota Beograjčana.. K sreči on in ona nista izkusila te vožnje. mogla ubraniti, bodo Nemci manj trpeli od Rusov, če bodo neoboroženi. Zato ameriški načrt, da sd pokliče pod orožje zapad, Nemcem ne izgleda preveč trden. j je bil v obsegu za tako deželo vsaj štirikrat preobširen. Ljudje niso hoteli delati, ker so bili siljeni z znanim “prostovoljnim’? delom. Naj povemo zgled. Svinčeni rudnik v Trebči je najel 11 tisoč delavcev.' Od teh jih je pustilo delo v par mesecih nič' manj kot 10,500. Tovarne nimajo strojev ne materiala, stavbe! stoje napol dovršene. Vprašanje je, če bo ameriški kongres dovolil podporo Titu. * ❖ * Francozi so ga strahovito za-meštrali v Indo-Kini. Še pred par meseci so se bahali, kako bodo komuniste pognali iz Indo -Kine ter jih nagnali preko meje v Kitajsko. Danes že govorijo, da bodo potegnili svoje čete izi severnega dela dežele in skušali obdržati ali braniti južni del. Zedinjene države so dale orožje, ampak to ne zaleže brez vojaške sile. Amerika pa vojakov ne bo poslala, da bi vlekli za Francoze kostanj iz žerjavice. Francozi so si sami skuhali to kašo, ko' ZVEZA SLOVENSKIH DRUŠTEV NAJSVETEJŠEGA IMENA Ustanovljena 30. maja 1938 Clevelandu, Ohio “VSAK KATOLIŠKI MOŽ NAJ BI BIL ČLAN DR. NAJSV. IMENA” Pokrovitelj prevž. škof DU. GREGORIJ ROŽMAN. Častni duhovni vodja: RT. REV. J. J. OMAN, 3547 E. 80 St. Duhovni vodja: REV. LOUIS BAZNIK, 3547 E. 80. St. Častni predsednik: ANTON GRDINA, 1053 E. 62 St. Predsednik: JACOB RESNIK, 3599 E. 81. St. I. podpredsednik: MATT F. INTIHAR, 21491 Naumann Ave. II. podpredsednik: JOHN STOPAR, 245—15 St., Barberton, O. Tajnik: FRANK A. HOCHEVAR, 21241 Miller Ave. Blagajnik: LAWRENCE BANDI, 6727 Edna Ave. Zapisnikar: ANTON MELJAC, 7820 Union Ave. I. nadzornik: LAWRENCE PAVŠEK, 1190 E. 147 St. II. nadzornik: WILLIAM AUSEC, 6622 Bonna Ave. III. nadzornik: FRANK MARTICH, 15416 Macauley Ave. Reditelj: FRANK SNYDER, 3529 E. 81 St. Seje se vršijo vsako četrto nedeljo v mesecih: januarja, aprila, julija in oktobra. Zveza deluje edino za dobrodelne namene in za uspeh katoliške vere. Možje in mladeniči, pristopite v lokalno društvo Najsvetejšega Imena v vaši župniji ter boste postali obenem tudi člani Zveze. Neotesanka! — Raca je pregnala vrabčke in je z roke tri leta stare Jenifer Lyons v londonskem St. James parku. Žival rii čakala povabila, pa je vendar nihče ne podi od '‘mize.” . .. w . ... , ■’ "M A A ■ . Konec — vse proč! — Ujeti severnokorejski gverilci se morajo pod nadzorstvom ameriškega vojaka do golega sleči, da ne bi obdržali skritega orožja. Ujetnik na desni ji, ko je zvedel, da ga ne bodo usmrtili. se snie- Na zadnji postaji pred Sicili-jKako bo s Titom, ki pomeni kot jo, v Reggio Calabria, kjer je, novi prerok s skoro polmilijon-bila manjša jetnišnica za kakih sko kolikor toliko oboroženo ar-500 jetnikov, smo opazili, da je mado vendarle nekaj več kot južni del Italije močno prepojen Trocki, ne bo težko uganiti. — s komunizmom. Par agitatorsko razpoloženih je bilo stalno v prerekanju z drugimi, kako bo blagoslovljena Italija, ko bo s Sovjeti udružena v rdečih nebesih. “Italijanski komunizem bo nekaj posebnega, čisto drugi kot sovjetski, tak kakor najbolje odgovarja naši zemlji.” To so ponavljali ob vsaki priliki. Ko sb videli, da se jim mi smejemo ib so opazili, da smo Jugoslovani, so se obrnili na nas. “Pri vas je to že vse urejeno po sovjetskem vzoru, povejte1 nam, kako je mogoče komunizi-rati poljedelstvo, in kako je z delitvijo velikih posestev? V tem vprašanju smo mi tu v južni Italiji najbolj prizadeti.” Oglasil se je Celjan, ki je dobro govoril italijansko in so mu bile razmere od doma poznane. “Kolikor vem, visite Italijani zelo na svoji zemlji, ki vam dobro rodi, ker jo pridno obdelujete. Svoje lastne zemlje ne boste več imeli razen vrtička ob hiši za malo zelenjave in rejo koze, kuncev in kokoši, od katerih pa boste morali dajati jajca za plan prehrane. Ta prostor ob hiši se imenuje po ruskem vzoru ohišje, ta ostane vaša prava last, vse drugo kar imate, bo šlo v skupno last kooperative, obdelovalne zadruge, kar je pa nepravo ime, ker je vse skupaj ruski kolhoz. Tu boste obdelovali skupno last, prejemali hrano po tem, koliko boste opravili dela po urah, vendar pod nadzornikom, ki vam bo pisal ure. Vpis v zadrugo je prostovoljen, kakor bo tudi še' vse drugo pod komunizmom, samo to bo, če ne boste vstopili v zadrugo, ne boste mogli dobiti delavcev za delo, niti strojev, ki bodo vsi v zadrugi, niti semen, ki se bodo mogla dobiti samo v državnih trgovinah, ker drugih ne bo več. In če ne boste mogli posejati njiv vam bodo prisilno odvzete, ker je to sabotaža plana prehrane in sovražnost do skupnosti.” Tako bi bilo tudi z vašim Togliattijem, če bi se odločil za svojo italijansko pot in postal prerok italijanskega komunizma. Mai, compagni (nikdar, tovariši!) — Komunizem je samo eden in ta je sovjetski, ki se širi, kot se je svoječasno islam z ognjem in mečem, s silo in nič drugače, kjer pa to ne gre, z lažjo in kroglo, pa če treba čez gore trupel.” (Dalje prihodnjič.) ------o------ Kupujte Victory bonde! MALI OGLAS! Peči za gretje Dve peči za gretje na plin se proda. Vprašajte na 1011 East 04. St., ali pokličite HE 1-6648. (233) Stanovanje iščejo Oče in hči bi rada dobila malo stanovanje kje v bližini sv. Vida. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče EN 1-2477. (233) Gostilna naprodaj Gostilna s fino vpeljanim prometom v okolici Willoughby in Eastlake, Ohio, z D-l, D-2 in C-2 licencami je naprodaj. Za nadaljna pojasnila pokličite KE 1-2735. (232) DELO SODNO VAJENCI Moški mehanično sposobni ali tehnično trenirani dobe delo v naši tovarni pri strojih. Visoka plača od ure. Employment urad odprt vsak dan od 8:30 do 4; v soboto od 8 do 12 dopoldne. CLEVELAND PNEUMATIC TOOL C0. 3781 E. 77 St. blizu Broadway Ave. (232) Kako so planili pokonci, da to ne bo nikdar izvedeno v Italiji, da italijanski človek ne bd nikdar opustil lastne svoje zemlje, da je to sploh vse skupaj-laž, kar jim Celjan pripoveduje. Pa je Celjan mirno in smehljaje nadaljeval, kljub ugovorom, ki so nanj leteli. “Čemu se razburjate? Če vam tega ni še upal povedati Togliatti, ki je namestnik rdečega carja pri vas, je pač smatral, da! niste še tako daleč v komunizmu, da bi to mogli slišati in prenesti. Zapomnite si, italijanskega komunizma ne bo, samo1 sovjetski je, in naš jugoslovanski ni drugačen, je samo prav nalahno pobarvan nacionalno, kar mu pač ne škoduje, ker je celo tako pristen, da bi se lah-|ko kosal s sovjetskim, že v sami besedi komunizma je njegova internacionalnost vpošteta in mora biti tudi tako izvedena^ sicer bi moral razpasti. Morate razumeti, da je komunizem vera, ki ne mara trpeti drugih ver poleg sebe, če jih pa trpi, tedaj je pa to le zato, da mu služije. Zgodilo se je to s pravoslavno, samo katoliška vera se mu upira, pa bo morala iti v katakombe, če bo komunizem zavladal, kakor je v deželah za železnim zastorom, ali bolje povedano v zemljah brezpravnosti. Vrhovni poglavar te vere je rdeči car v Moskvi, ki je s kopico svojih zvestih gospodar nad življenjem in smrtjo več sto milijonov ljudi. Samo on čuva čisto vero komunizma in če se dvigne kak upornik, kakor je bil tudi Trocki, dasi mal in neznaten brez armade, ki jo je ustanovil on sam, pa mu jo je odvzel rdeči car in ga pognal v pregnanstvo, kjer se mu je drznila dati azil samo Mehika. Pa ga je še tam dosegla roka moskovskega carja in mu upihnila brljavo lučko njegovega uporniškega življenja. THE MILLS COMPANY 965 WAYSIDE RD. potrebuje izučene moške za “sheet metal work,” “shipping room” in “gas welding.” Plača od ure; 2 šifta. (234) SURFACE GRINDER HANDS TOOL MAKERS ALL AROUND MACHINISTS Morajo biti izurjeni za tovarniška dela. 1. in 2. šift; visoka plača od ure in nadurno delo. MACHINE TOOLING, Inc. 2630 St. Clair Ave. (233) AIRCRAFT MACHINE MILLING MACHINE ENGINE LATHE RADIAL DRILL TOOL REPAIRMEN Visoka plača od ure. Employment urad odprt dnevno od 8:30 a.m. do 4 p.m. Ob sobotah od 8 do poldne. The Cleveland Pneumatic Tool Co. 3781 E. 77 St. (blizu Broadway) (232) VAJENCI POMAGAČI ZA MULTIPLE SPINDLE AUTOMATIC SCREW MACHINES Morajo imeti vsaj nekaj tehnične izvežbanosti ali izkušnje; plača od ure; fini delavni pogoji. Zglasite se osebno pri Z. & W. MACHINE PRODUCTS, Inc. 5151 ST. CLAIR AVE. (232); r FRAN DETELA: ZBRANI SPISI VELIKI GROF Zgodovinski roman “Morda so hlapci grešili?” je opomnil Ladislav. * “Potem jim smrt ne odide!” je dejal grof in srdit odšel. Na trdnjavskem zidu pa je stal na straži Boštjan in v svoji ošabnosti niti pogledal ni tolpe vojakov, ki se je ustavila za njim. Od gradu sem so prišli trije sumni korenjaki, pregledovali velikanske stroje, razpostavljene po zidovju, da branijo mesto, in obstali pred leseno pošastjo. Na migljaj enega izmed te trojice, ki ga je Boštjan nekako oparjeno spoznal za kraljevega rablja, zabil se je v steber močan železen kavelj dva sež-nja od zemlje. Mrzla groza je izpreletela stražarja, ko so se možje obrnili.proti njemu in ga pozdravili. Takrat pa je stopil predenj nadkonjar Rožekar in zahteval meč in helebardo. Brez obotavljanja je odložil orožje trepetajoči Boštjan. Ko ga je prijel rabelj, se mu je s silno močjo iztrgal in za njim postavljeni vajoki so ga pač ranili s sulicami, vendar obdržali ga .niso. Vdova trgovca Filipa se je odpravljala ravno od doma, ko je pribežal krvaveč v njeno hišo in se vrgel prednjo na kolena in vpil in kričal, naj se ga usmili, naj ga reši, zaradi nje in njenega ukaza ga hočejo umoriti. Rhločutna gospa KO KUPUJETE OCALA, POMNITE, da je razlika, ZELO VELIKA RAZLIKA Če kupite — • STEKLO • ZLATO • SREBRO • PLASTIKO AH pa če kupite — • OPTIČNO POSTREŽBO MIRKO SLAK OPTIK Prva slovenska izdelovalnica očal Na. E. 62 ST. in GLASS AVE., Cleveland, Ohio POSTREŽBA je naše geslo! GAS WATBI HKATO HJTEI ■HUTBI »tl y»wr ■—4« ami STwJSTbS stfssr _ UNDERFIRED^ A. J. Budnick & (o. PLUMBING & HEATING 6631 ST. CLAIR AVE. Bu». TeL: UT 1-4492 Residence: PO 1-0641 _________________ je omedlela in strežnice so jo odnesle v mehko postelj. Boštjan pa je preklinjal in z najgr-šimi priimki pital hudobno žensko, ko so ga vlekli šiloma iz njene hiše. Kakor besna se je zagnala med biriče stara Mana, da bi otela sina. A en udarec in zgrudila se je nezavedna na tla. Boštjana so odvedli in obesili. Ko pa se je Mana zavedela, je lezla tja pod vešala, se skl j učila na zemljo in stokala tako bridko in grozno, da je gledavcem letelo po mozgu in kosteh. In ko so jo zvečer gonili od trdnjave stran, je vzdignila koščeno roko proti grofovemu gradu in izustila divjo kletev na Celjana in njegov rod. XVIII. Opisujoč homatije vročega stoletja pa ne smemo pozabiti, da se je nahajalo tudi takrat nekaj mož, ki so v tihem domov ju opazovali zanimive dogodke in jih zaznamenovali potomcem. Pri-povedovavca, ki zajema iz teh starih virov svojo modrost, me veže dolžnost hvaležnosti s častjo tu omeniti malo poznanega zgodovinarja, barona Bonifacija Benka, ki so mu v tem času, ko se vrši naša povest, dovoljevale ugodne razmere, da je svoje palače na Dunaju ogledoval burno življenje svoje dobe in zabeleževal, kar se mu je zdelo spomina vredno. Premoženje in zdravje je bilo baronu dopustilo naužiti svoje mladosti. Ko pa so pritisnila leta in se ga je lotil protin, si je odpasal meč in vzel pero v okorno roko, da nadaljuje, kar sta tako lepo pričela Tuki-did in Tacit. Koliko truda znoja je to delalo vrlemu zgodovinarju, o tem pisatelji v današnjih časih nimajo niti poj ma. Da, tako volje je bil že vročekrvni gospod, da bi bil vso svojo zgodovino — bravec naj pomisli, kolika izguba nam žugala — raztrgal in sežgal tintnik pa razbil ob bučo svojega ošabnega oskrbnika, ki mu je odpovedal službo. Prihod prijatelja, Jurija Ungnada, ga je zmotil in odvrnil pretečo nevarnost. Temu je potožil mož svojo sitnost z oskrbnikom. Un-gnadu pa je prišel takoj na misel vazal njegovega brata Viljem, ki še vedno čaka' mirnejših časov, da se vrne na svojo domačijo. Tega je ponudil baronu, ki je takoj sprejel ponudbo. Viljem pa ,se je predstavil novemu gospodarju šparoma: spremljal ga je neločljivi Cahe j. češ, nemara tudi zanj odpade kaka službica. In ni se varal kajti komaj je izpregovoil moško besedo o svojih učenosti, ki mu je dopuščala toliko latinskih izrazov in večinoma jih jako pravilno rabiti, ga je pritisnil ginjeni baron na svoje prsi. “Bog hoče,” je vzklikni^ “božja volja je, da nadaljujem težavno in važno svoje delo! Drugače mi ne bi poslal takega pomočnika.’ ’ Da Cahej o svoji sposobnosti za katerikoli posel nikdar ni dvomil, to, menimo, je bravcu znano; da je bil pa baron Benko z njim popolnoma zadovoljen, to bodi tu izrečeno povedano. Hiša gospoda barona se je držala trdno lepih starih šeg. Hrastova miza v veliki dvorani je bila pripravljena vsak dan za štiriindvajset oseb, dasi jih je časih le kakih šest sedelo pri njej. Če se je oglasil kateri-krat kak tuj poštenjak, ga je vprašal baron, kako se zove, šele po kosilu, ko je krožila veli- kanska kupa. A ker je imel mnogo znanja in kot bogat zasebnik brez otrok in varčeval, se je zbiralo navadno dokaj odličnih gostov okrog gostoljubne mize. Najnavadnejši so bili Eizin-gerji, bratje Ureh, Štefan in Ožbolt in njih bratranec Žiga. Ti so se mu znali lizati in slaviti njegovo zgodovinsko delo in zabavljati na grofa Urha, katerega Benko tudi ni ljubil. A nagel in odkritosrčen v svojih besedah in ker si je kot zgodovinar štel v dolžnost, vedno zagovarjati resnico, jih je včasih ošteval prav vrlo in jim očital njih skopost in grabežljivost in zavist proti grofu, ki ima vendar tudi svoje dobre strani. Oni so se mu smejali in pili. “Le presladki so ti ljudje,” je dejal časih sam pri sebi. “Dedovati hočejo.” Rad je posedeval baron pri mizi; in zgodovina mu je bila večkrat zelo na poti; a moško se je premagoval. “Misli mi roje po glavi!” je vzkliknil ob takih prilikah in se spravil pokonci in Cahej je iskal orodja, da bo lovil in spravljal te misli. “Kje sva ostala?” je vprašal zgodovinar. “Oktober lanskega leta,” je odgovoril Cahej. “Zabeležiti bo treba: vina se je toliko pridelalo, da se je prodajalo na mestu vedro po šitri in dvajset kracarjev. Kaj pa bi še bilo važnega?” “Repata zvezda!” “Vrlo dobro! Tako nekako: V znamenje, da Bog zopet plete šibo brezbožnemu ljudstvu, se je prikazala grozovita repata zvezda. V zvezi s tem je gotovo tudi, da se je dvanajstega dne tistega meseca nenavadno veliko vran usedlo na stolp sv. Štefana. Ne pozabiti čuda, ki se je v okolici prigodilo in katero so nam pritrdili resnicoljubni možje. V začudenje in strah vseh pričujočih je namreč neko tele latinsko zakričalo: “Vae!” Znamenje hudih časov. — To bi bilo vse, kar se je tega meseca zgodilo spomina vrednega.” “Vojsko s cesarjem in nastop kralja Ladislava smo menda v prejšnjih mesecih prezrli. Ali bi tudi kaj omenili?” “No, mimogrede tudi,” je dejal baron in prepustil zdaj Ca-heju, naj vso to tvarino spravi v lepe in ne prekratke periode. Pugomno je šel Cahej na svoje delo in naj se je v latinskih šolah učil, kolikor se je hotel — kdo pa ve kaj gotovega? — toliko moramo povedati, da latinščina njega ni pol toliko trla kakor on njo. Baronu se je sicer sem ter tja izraz zdel sumljiv, a Cahej ga je tako samozavestno zagovarjal, sklicujoč ?e na kakega cerkvenega učenika proti poganskemu Ciceronu, ia je moral oni kot dober kri->tjan odjenjati. To znanstevno delovanje pa je vžgalo v Caheju vroče hrepenenje po učenosti; in spodbujen po baronu Benku je začel obiskovati univerzo. Nekoliko ga je nemara tudi mikalo društveno življenje, ki je bilo tedaj jako razvito med dijaki. Nad petdeset društev se mu je ponujalo, a najostrejša pravila je imela družba “Collegium hirudinum pacifica-rum” — miroljubnih pijavk: med svoje ude ni sprejemala nikogar ,ki ne bi mogel na mestu izpiti deset kupic vina. To društvo si je bi izvolil Cahej. Zbrali so se udje k slovesnemu sprejemu in Cahej je sedel med predsednikom, ki mu je točil, in tajnikom, ki je s kredo na mizi zaznamoval število kupic. “Deset!” reče Cahej in odstavi kozarec. “Ne še!” popravi tajnik, “črt je le devet.” Oni je trdil svoje, ta svoje. Cahej pa je bil prepira sit. “A kaj!” zavpije, “začnimo znova!” in izbriše črte z mize. “Vivat, vivat!” se je razleglo med društveniki in ne za člana, za predsednika so ga volili tisto uro. Viljem pa je bil vedno tožen in zamišljen. Baron Benko, ki je visoko cenil razumnega in pridnega madeniča, ga je skušal razvedriti; Cahej je celo dognal, da ga je društvo miroljubnih pijavk imenovalo za svojega častnega člana. Vse zastonj. Nekega dne je Viljem razodel baronu željo, da bi še enkrat videl domovino in molil očenaš na grobu svojega očeta. Iz srca mu je oni uslišal prošnjo. “Gredoč”, je dejal, “pozdra- )) I I Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom p KRANJSKO-SLOVENSKA | KATOLIŠKA JEDNOTA ( Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki . . . Posluje že 56. leto Članstvo 42,000 Premoženje nad $7,500,000 Solventnost K. S. K. Jednote znaša 126.94% C* hoče« dobro sebi In svojim drselm. savoraj se url najbolj«!, potočni In nadsolventnl d odporni organlsacUL KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTL kjer se iphfc« savana je« sa omrtnlne. rano ooikodbe. operacije, proti bolezni in onemotlootL K. S. K. JEDNOTA »prejema moike tn ionske od 16. do M. leta: otroke pa takoj po rojstva in do 16. leta pod svoje okrilje. K. S. K. JEDNOTA Izdaja aajmodernejle vrste certifikate sedanjo dobe od 1266.66 dn 64.H6.K. K. S. K. JEDNOTA le prava mati vdev In sirot. C« ie nisi Mas ali članica te mogočne In bogate katoIUke podporne organizacije, po-trn dl se In pristopi takoj. Za pojasnila o zavarovanja In za vse drage podrobnosti •e obrnite as gradnike In arsdnlce krajevnih draktov K. S. K. Jednote. aU aa na: GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St. Joliet, I1L HHrt*drl-M»M^MM±±4±±±±±±±±±±±4±±±±±±±±±±±±±4±±±±±S±*i .............. ŽENINI IN NEVESTE! Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovina Sl 17 St. Clair Avenue HEnderson 1-0628 ~06Tž7iW4ri«'«frB55&iga^ vite ravaline trnovskega gradu, ki tudi meni krijejo drage rajnike.” Cahej pa je porabil priliko in naročil Viljemu, naj se oglasi pri starem Medvedu v Bistrici in mu odda pismo, ki se je glasilo tako: “Ljubi oče! Kar sem vam vedno pravil, da boste namreč še veselje učakali s svojim sinom, to se zdaj dopolnjuje. Če so me zavidljivi tovariši spravili iz samostana, nič se za to ne menite. Še večja sreča čaka mene in vas. Jaz študiram na Dunaju, ‘jus,’ to se pravi: še malo časa, pa pridem tja doli kot doktor, prvi iz Medvedove rodovine; in ravno katerem vi vedno pravite, da je skega grofa tajnik Lenart, o katere mvi vedno pravite, da je vsemogočen. (Dalje prihodnjič) — Sedanja zastava Združenih držav je bila določena z zakonom leta 1818 v 816 SAVINA on. BABY CLOTHIno AMERICAN - B UKT ^Deme&tic SJEWMACHINES NO MACHINE CAN OFFER MORE —even at double the cottl r Shirring—fine hemstitching —Ombroidarf — give baby’s clothes all the j___ expensive-looking haridmade touch«« at a fraction of ready-made ^ costs. Big Savings pay for youf sewmachine in a short time I LOW DOWN PAYMENT-EASY TERMS.'' ★ PRICED FROM *842§ BIG TRADE-IN ALLOWANCE ON YOUR OLD SEWING MACHINE NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE 6202 ST. CLAIR AVE. JOHN SUSNIK e Roman o ljudeh, ki jih žeja po svobodi JUTRO -.BREZ ŠONCA-b. Kišsrtst ■ \y - ■ UiA mmm Zgodba o globoki ljubezni dveh mladih ljudi, njunem gorečem idealizmu in samožrtvovanju za svobodo “Ljudska pravica” in “ljudska demokracija” razgaljeni v ostri luči satire. Roman, ki ga čitajo povsod, kjer žive Slovenci v svobodi: v Severni in Južni Ameriki, v Avstraliji, Angliji, Franciji, Italiji, na Tržaškem, Goriškem in Koroškem, v Egiptu in celo v Siamu. TE KNJIGE NE BI SMELO MANJKATI V NOBENI SLOVENSKI NEKOMUNISTIČNI HIŠI! Trdo vezan, 274 strani, z lepo naslovno sliko. Cena $3.00. Denar pošljite z naročilom. Naroča se pri: :• JvVV-/, • IVAN JONTfZ AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair A ve. Cleveland 3, O. ali TRIGLAV PUBLISHING 1107 E. 74 St. Cleveland 3, O.