Zgod&j a
KatoUib cerkven list.
Danica izhaja vsak petek načeli poli, in velja po pošti za celo leto 4 gld. fiO kr., za pol leta 2 gld. 40 kr., za Četert letal gld. 30 kr. y tiskarnici sprejemana za leto 4 gold., za pol leta 2 gld., začetert leta 1 gl.; ako zadene na ta dan praznik, izide Danica dan poprej.
Tečaj XXXm.
V Ijubljani 14. vel. travna 1880.
List 20.
Mjaereianake litanije r molitvah in premirt/evan/ih.
(Dalje.)
Mati ljubeznjiva — za nas Boga prosi!
V čem je otroku ljubeznjivost njegove matere? V čem drugem kakor v lastnostih, ki so za otročje serce posebno drage. Med take lastnosti se šteje posebno ljubezen in skerb za otroka. O Marija! kako popolnoma imaš Ti te lastnosti, kako si Ti vredna vse naše ljubezni.
Ti nas res ljubiš; tebi drugač ni mogoče, ker si Jezusova in naša Mati. — Kdo more zapopasti, kako Ti ljubiš Jezusa in njegovo bitje vse! On pa se ni po-mišljal nikdar, ali bi dal vse to za nas, ali ne; z veseljem je dal za nas tolik odkup, vsega samega sebe. O zavoljo tega nas Ti tako ljubiš. — Ti si pa tudi naša Mati. „Glej, tvo] Sin!" tako Ti je naročil tvoj umirajoči Jezus. Če so že posvetne matere tako redke, da bi ne ljubile svojih otrčk, kako bi nas Ti naj popolniši nebeška Mati, ne ljubila! Že naravne vezi, ki vežejo mater do otroka, so tako močne, kake morajo biti še le čeznatorne vezi. ki vežejo, Marija, Tebe do nas, kako terdne, kako nerazvezljive morajo biti! Zveličani Ama-dej pravi: „Ljubezni, s ktero prečastitljiva Devica človeški rod neprenehoma varuje in omilostuje, noben človeški um zapopasti ne more". Cui te vsi Marijini otroci od vzhoda do zahoda, od severa do juga sicer že staro, pa vedno še novo in sladko resnico, da nas Marija ljubi. Oh, in v kakšnih okolišinah ljubi. Navadne matere večkrat le zato ljubijo svoje otroke, ker so lepe postave, zdravi ali pridni, ali si upajo kdaj povračila od njih? Kaj pa Ti, o Marija, vidiš na nas, kar bi Te moglo k nam vleči? O kako obilno takšnega, kar je pred Teboj gnjusoba; in vendar nas ljubiš! Ce vse to pomislimo, potem se tvoja ljubezen še v lepši svetlobi pokaže. Sina smo Ti umorili ter Tebe v dolgo smertno britkost pogreznili, tako smo nečisti, nezmerni, krivični, sploh premnogim pregreham podverženi; Ti pa vendar nas ljubiš in išeš nas iz okovov greha rešiti, in veliko jih tudi rešiš. Sv. Bernard pravi: „Po tvoji ljubezni, o blažena Devica, se nebesa napolnujejo." Res velika ljubezen, vredna kar naj večje protiljubezni.
Ti pa za nas tudi skerbiš; kako izdatna je ta skerb! Navadne matere večkrat ne vedo, kam bi se djale, pa kako bi pomagale. Otrok na primer zboli, vsa materna
skerb nič ne izdA; otrok umira, mati zastonj roke vije; otroka v trugo zabijajo, vse solze matere so zastonj: otrok ji je le vzčt. Ne tako Ti, nebeška Mati. Ti nas ne rešiš le iz brezštevilnih nevarnosti ter včasih tudi Časne smerti, ampak posebno dušnih nevarnosti in večne smerti, pekla in satana. To je tvoja skerb, tvoje veselje, če moreš nas rešiti. Rešiš nas pa gotovo, če se naša hudobna volja ne ustavlja.
O toraj Marijini otroci I Kje je vaša nasprotna ljubezen? Ali šviga visoko plamen vaše vroče ljubezni s vašega serca? Morda komaj še tlije. O sramujte se svoje mlačnosti!
Kje je vaša skerb za čast in slavo tolike Matere? ¿lorda umira, ali je zamerla. Začnite se zopet vnemati za njeno čast!
Serce pisatelja teh litanij, o Marija, bodi od tega trenutka posvečeno tvoji ljubezni in skerbi za tvojo slavo!
(Dalje sledi.)
Ce me mertri
¿ft jffi pvepviča hodtftfe&a ¿ivlfenfa P
Ni ga nobenega kraja, kjer hi ne bilo nevarnosti Boga razžaliti. Adam je zgubil milost v raju in n«puh-njeni angeli v nebesih. Tudi ti si v nevarnosti na vsib krajih, da utegneš zgubiti z grehom prijaznost Božjo in sveti raj. Zato je pisano: „Cujte, ker ne vesre ce dneva in ne ure. Blagor duši, ki velikrat misli na poslednjo uro, o kteri bo vse nehalo na tem svetu...." (Tom. Kemp.)
Nevarnost grešiti pa ni samo grozna zarad greha, ampak tudi zato, ker se tako malo grešnikov prav resnično pobi ljša. Veliko jih je pretekle roe-ce in tedne opravilo velikonočno spoved; ali so se pa tudi vsi sarčs poboljšali? Mnogi su se ne mara že zdaj po^ernili v greh, ¿n bati se je, da se jih veliko še bode.
Če je pa tako žalostno s takimi, ki se išejo spre-oberniti, kaj še le e čnimi, ki razžaljenega Boga ne išejo, ki velikonočne spovedi še opravili niso, ki so ne mara popolnoma terdovratni in na duhu slepi! Kako žalosten je stan tacih, nam kaže zgodovina moža imenitnega stanu, ki je bil ravno pretekle dni imenovan v cerkvenih molitvah, namreč Boleslava II, poljskega kralja. Vselej, ko sem v brevirji bral življenje in mučenstvo sv. Stanislava škoia, me je nekaj spreletelo, in pcsled-
njič sem sklenil, de tisto branje, kar ga je v cerkvenih nrah le ob kratkem, hočem nekoliko bolj natanko v obširniaib virih preštudirati ter se prepričati, kako prav sa prav se je godilo s tistim obujenjem pred tremi leti umerlega Poljaka plemenitnika Petra, pa kako je mogoče, da bi kak grešnik se ne spokoril, ako vidi tako pretresljivo dogodbo. Tako ob kratkem v brevirji povedana d t godba, ki toliko v eebi obsega, mi oi zadostovala, iskal aem reč bolj nataoko avediii. Poslušajte tedaj dogodbo.
Pogosto ie se je dogodilo, da kralji, koezi io spkh imenitni gospodje so bili po mebkuini odreji, a malopridnim prilizovanjem in po mnogoterih potih zapeljani k napuhu, raiusdanosti, k velikim kr.vicam itd. ter so nižjim in podložnim dajali prav hudobne izglede. O tacih časih je pa tudi Bog obudoval serčnib in velikodušnih mčž, ki so po izgledu sv. Janeza Kerstnika pozemelj-skim velikanom brez strabú povedali resnico, jih tudi v nevarnosti svojega lastnega življenja bratovsko posvarili.
Tako serčeu mož je bil Stanislav škof, kterega spomio ie Cerkev pretekli petek obhajala. Rojen je bil v vasi Sčepacov, v Krakovski škofiji 1. 1030. Oče mu je bil Vieiislav in mati Bojna, is ene naj plemenitiših poljskih druži o, ki je slovela z imenitno čednostjo io bogoljubnostjo. Ko je bil njima sinček Stanislav rojen že čez dolgo časa ojunega zakonskega življenja, sta is hvaležnosti cerkev sidala Mariji Devici na čast v Sče panovem, duhovne z vsim potrebnim oskerbela, sinčka pa že v zibeli v službo Božjo posvetila.
Stanislav je bil obdarovan s prelepimi zmožnostmi na umu in na esercu, postal je preljubezojiv deček. Vse je občudovalo ojegovo priserčno bogoljubnost, veselje za n*uke in ljubezen do staršev, pa njegovo pohlevno obnašanje. Ljubil je zlasti molitev in vadil se je zgodaj že resnega življenja. Izobrazeval se je pozneje na gojez-njanskih šolah in poslednjič sedem lét v velikem francoskem mestu Parizu. Prigovarjali so mu njegovi učeniki in drugi učenjaki, naj sprejme Čast doktorsko; celó silili so ga k temu, ker je bil izversten v naukih. On pa je v svoji ponižnosti rekel: „K svojemu (dubovskemu) poklicu ne potrebujem doktorskega naslova; dosti mi j**, ako do tega pripravim, da bom v resnici očeo (doctos), oo da bi se ravoo doktor imeooval."
Vernivši se oa Poljsko je po smerti staršev dospél do bogate dedišioe, pa vse je obernil za dela usmiljenja io kersaoske ljubezni, da bi bolj bres saderžka mogel Bogu služ ti. Imel je namreč misel, svetu se čisto odpovedati in v samostanski samoti Bogu služiti. Krakovski škof Lambert Zula, ki je posnel čednost in učenost tega mladenča, pa ga je želel imeti pri svoji cerkvi. Svetoval mu je, naj pri njem ostane. Ponižni mladeoeó posluša šktfa, ki ga je posvetil duhovna, izvolil stolnega kanonika in izročil mu pridiganje. Ta posel je opravljal s vso vestnostjo. Bile so ojegove pridige tako žive io presunljive, da se je vse ljudstvo k boljšemu oberoilo io naj terdovratoiši grešniki so se spreobračali, veliko celó se jih je sveto čisto odpovedalo.
L. 1075 umerje škof Lambert io le eo g'as je bil povsod, da Staoislav mora oasledoik biti. Na vso moč se je svetnik branil té pretežke butare. Le oa resno prigovarjanje pobožnih m0ž in papeža Aleksandra II se je vdal željam kralja, dohovoov io Ijodstva. Nebom popisoval, kako blagreoo je bilo ojegovo djanje še posebno zdaj; hiteti moram k temu, kar je bil glavni nameo pri tem spisu.
Gospodoval je ob tistem času oa Poljskem kralj Boléala v II, ki je bil v marši kterem oziru Čverst vladar. Zlasti si je bil s srečo na vojskah pridobil slavo; toda s krivico, s neusmiljenostjo io posebno s ostudno oeči-stostjo ter prešestoim življeojem je bil tako oskruoil
e
svojo kraljčvo čast, da so ga že o njegovem času le „neusmiljenega" ali „krutega" imenovali in vse ga je posledojič merzilo in zaničevalo. V začetku je svoje Odtudne pregrehe skrival, poslednjič pa je zapravil vso sramožljivost io je očitoo živel v groznih ostudnostih bres osira oa to, kako tudi svoje podložne pohujšuje. Vse je bilo nezadovoljno in razdraženo, pa nihče si ni upal ga svariti, ker bali so se njegove jeze.
Samo škof Stanislav se ni ustrašil tudi kralju samemu osnanovati resnice. Stopil je pred njega, mu živo popisal, koliko hudo je njegova razuzdanost, da bo gotovo pogubljen, ako začete poti ne opusti. Rekel mu je med daljšim govorom: „Nobena pregreha ne pripelje tako gotovo prekletstva za seb'j, kakor pregreha pože-ljivost", — in nasnanil mu je poslednjič, če se ne spre-oberne, da bo sveršil svojo dolžnost in ga bo izločil is sv. Cerkve. Govor škofov, ki bi bilo preobširno tukaj vsega pisati, je resen, pretresljiv, pa vendar poln ljubesni in tudi spoštovaoja za kraljevo čast.
Kralj začne divjati od jeze in hudo zasramuje škofa, kteri mu pa še bolj živo in ginljivo na serce govori. Toda ves trud je bil zastonj. Hotel se je v začetku raznotero opravičevati, škof pa mu je izgovore tako prostodušno overgel in mu s toliko močjo prigovarjal, da je kazalo, kakor bi bil kralj pripravljen se poboljšati. Nevredni dvoroiki pa so mu to pretresenje iz serca izbili, ga v prešnje nesramnosti zapeljali in podpihovali mu togoto zoper škofa, češ, da se je prederznil tako hudo ga razžaliti. Pogreznil se je tcraj kralj še v gerši strahote in silovitosti, ki si ne derznemo jih popisovati; pa noben človek si ni upal trinogu oči odpreti io ga posvariti, dasiravno je bilo vse razdraženo. Samo škof Stanislav tudi zdaj svoje dolžnosti ni pozabil.
Predno se je podal oa kraljčvi dvor, je pregoreče molil za Božjo pomoč, potem se spremljeo oa nekterih plemenitnikov in dohovoov podi pred kralja, mu očita ojegove pregrehe in mu sopet napovč, kako se v nevarnost stavi, da bo očitno iz občestva vernikov izločen, ako v nespokornosti terdovraten ostane. Kralj sliši žu-gaoje izobčenja, in se silno raztogoti, pa zagotovi, da se bo zmaševai nad svetnikom.
V življenji škofovem Boieslav ni nsšel madeža, da bi mu od tč strani kaj mogel škodovati. Iskali so toraj hinavci kacega dozdevnega vzroka, da bi svetoika pahnili v nesrečo: z lažjo in obrekovanjem si hadobija iše pomagati! Bil je škof Staoislav tri leta poprej od ple-menitnika Petra kopil kos semljiša k svoji cerkvi, in kup je bil sklenjeo po deželnih postavah, od kralja po-terjen, denar pred več pričami sa zemljiše odštet in plačao. Kmali potem umerje plemenitoik, io pregovorili so vouke rajncegs, naj škofa tožijo kakor krivičoega posestnika onega semljiša, ter ga nazaj zahtevati, češ, da oi bilo plačaoo. Obravoavali so pravdo nalaš očitoo pred kraljem. Pri kopu pričujoče priče so bile od škofa poklicane na pričevanje; oiso se pa opale priti, ker skrivoi pomočoiki kraljčvo pregrehe so jih s žugaojem ostrašili.
Tako je bil škof brez vse človeške pomoči. Nato sv. Staoislav pri svoji cerkvi napove post, molitve in pokoro, io rekel je: „Ker tedaj oimam nobene pomoči, in med živimi ne najdem nobeoe podpore; ker med živimi oamesto pravice gospoduje krivica — oamesto resoice laž — oamesto odkritoserčnosti obrekljiva hudobija; se toraj obernem k neskončno pravičnemu Sodniku, k svojemu Bogu, čigar pravice nobena potuha ne more odverniti, in prosil Ga bom, oaj Oo resoico mojega isreka s nebes milostno poterdi, ter mi bodo mertvi poterdili to, kar mi živi odrekujejo. Vojaka Petra, ki je pred tremi leti umeri, hočem čes tri doi k življenja poklicati, io ta naj tedaj priča. Ako bi se ne zgodilo,
kar sena idaj rekel, bom odjenjal od svoje tirjatve." Pričajoči slišijo te besede, da bo mertvega obndil.... Nekaj njih se prestraši, nekaj se jih je smejalo tej obljubi, sopet drugi so saničevali svetnika.
Tretji dan se svetnik podd k grobu umerlega Petra: duhovni in ljadstvo so ga spremljali v procesiji. Tedaj se je reč godila čisto očitno in slovesno, svetu pred očmf. Ko pridejo k grobu, škof očitno vpraša, Če je tukaj grob vojaka Petra. Vsi mu poterdijo, da ravno tam je. Zdaj škof pred vsimi pričujočimi poklekne k molitvi in moli:
„Neskončno dobrotljivi in usmiljeni Bog vsih ljudi! Gospod Jesus Kristus! kteremu je vse podverženo, in živi, po čigar moči je bilo vse is nič stvarjeno, ki si dolžoo pismo na križu razdjal, s nebčs prišel na semljo, si k življenju obudil hččr vikšega sinagoge, vdovinega mladenča in Lazarja, ki je ležal že štiri dni v grobu; ki meni — nevrednemu — svoje milosti ne odrečeš: usliši tadi nas in obudi vojaka Petra, da resnici spriče-vanje da, in bode s tim Tvoje ime hvaljeno ia poveli-Če v« no."
Zdaj ukaže grob odkopati, se dotakne merliča s škofovo palico in reče poln zaupanja: „V imenu Očeta, Sina in sv. Duha in v moči prečešene nerasdeljive Trojice ti sapovčm, Peter! vsdigni se is tega prahu, vstani od mertvih, da daš spričevanje resnici, ki so jo ljudje skasili in previli, da se s tem vera pravovernih pomnoži in osramoti njih predersnost, ki so resnico presukali."
Gospod je uslišal škofovo molitev, meriič vstaja od smerti; Stanislav mu podi roko; pelje ga h kralju in reče: „Tukaj je Peter ko živa priča, Bog ga je obudil v razodenje resnice."
Stermenje in strah je v tem trenutku tako premagal kralja io njegove velikaše, da so obstali kakor okam-neli. V tej slovesoi tihoti spregovori vstavši Peter: „Prišel sem na Božje povelje s unega sveta, da svetega škofa opravičim zoper obrekovanje, ki je bilo govorjeno proti njemu; po krivici ga tožijo moji vnuki nepravičnega posestva; jaz sem mu prodal svojo dčbrovo, „Petrovo", in sem od njega prejel za njo postavljeni denar." Potem kralju, vnukom in pričam, ki so bile iz bojazljivosti resnico zamolčale, resno očita in žuga jim s ostro sodbo Božjo, ako ne storč pokore za svoje grehe.
Vse ljadstvo se je nezmčrno veselilo, da je bil sveti škof tako prečadno opravičen. Svetnik pa vstav-iega Petra zopet pelje k grobu, kjer je v trenutku življenje sklenil. Pokopali so ga v drugič in veliko zanj molili.
Ljudovik Donin, ki je po mnogoterih, tudi starodavnih virih to popisal, *) pristavlja te-le besede: „ Naj naši osvečenci (Aufklarer) to prečudno dogodbo zasmehujejo ali sodijo, kakor jim drago, je vendar gotovo, da jo naj učenejši možje ko nedvomljivo djanje popisujejo; da se I. 1431 v Bazelu zbrani cerkveni zborna njo sklicuje; da je cerkev v Krakovem ostala v posesti pridobljenega zemljiša, in da se je bilo sovraštvo kraljevo za nekaj časa zmanjšalo."
Ali strah je zares, da tudi posvarjenje in klic k pokori iz unega sveta je strastni in razuzdani kralj pozabil. Z brezmerno neusmiljenostjo je tudi nadalje svoje podložne terl, se pogrezoval v vse pregrehe in silovitosti. Grozno je to peklo svetnika Stanislava. Hotel je sopet pred kralja. Ta pa ga ni več prčd-se pustil. Med solzami in postom škof moli za njegovo spreobernjenje k Bogu in večkrat poskuša do njega priti. Poslednjič
*) Leben und Thaten der Heiligen Gottes, oder: der Triumph des wahren Glaubens in alle.". Jahrb. Tretji natis. Gradec.
se mu posreči, da s kraljem govori, in opominja ga s vso resnobo k pokori. Toda zastonj so bile vse besede; obsipal ga je kralj s nsj hujšim sasramovanjem in mu s smertjo žugal. Ali služabnik Božji se ni dal ostrašiti; stopil je predenj še poslednjič in ker vse nič ni isdalo, je bil škof primoran ter na vse ssdnje je res terdovrat-neža kralja isobčil, ločil is družbe vernikov.
Kralj pa je saničevsl cerkveno kssen in se pre-dersnil celó med očitnimi molitvami v cerkev priti, da-siravno je to prepovedano takim, ktere sadene véiiko in očitno izobčenje. Ali škof je duhovnom sapoveda', da morajo precej jenj^ti z Božjo službo, ako izobčeni kralj
Sride v cerkev. Škof sam se je umaknil v kapelo sv. lihela, ki je bila zunaj mesta. Previdil je namreč, da brezbožni kralj se bo iskal zmaševati in hotel se je po-terditi za mučeniško smert, ter opraviti sv. mašo v omenjeni kapeli.
Res je kralj s svojim spremstvom deri za njim, in ukazal je vojakom, da naj škcfa umorijo. Straža stopi v kapelo, da bi kraljevo povelje spolnila. Ko pa Stanislava vidijo klečč moliti, odstopijo. Na kraljevo povelje dve tropi morivcev zaporedoma stopite v kspelo, ps nobeden si ne upa roke stegniti po škofa, tolik strah jih je navdajal le samo pri pogleda svetnika. Boleslav, ves razkačen, se poslednjič ves bésen s golim mečem zažene v cerkev in pred oltarjem svetega škofa s lastno roko umori! —
To mora vsacega grešnika ostrašiti, kteri ima le še malo človeškega občutka. Tukaj je skoraj končni odgovor na vprašanje v napisu: če se ukoženi hudobnež spreoberne, ako pride tudi iz unega sveta kdo ga k pokori opominjati?
Odsihmal je Boleslav sastonj iskal pokoja. Bil ga je tadi isobčil pspež Inocencij IV, ko je slišal njegovo hudodelstvo. Vse se je sdaj kralja balo in egibalo. Bežal je h kralja Ladislava na Ogersko. Ko je pa le ta slišal, da je škofa umoril, se ga je tadi on og-bal. Bo leslav, trinožen od svoje hade vesti, odide s svojima dvema pesoma v gojsde in živi od lovs, kjer je tudi konec storil. Ott pravi: tam je bil od svojih lastnih pesov stergan. Donin pa po poljskih zgodovinarjih pristavlja: „Nekteri pisatelji pripovedujejo, da se je sam umoril in njegovo truplo sta njegova pesa požerla."
Sv. Stanislava škofa je Bog pa s mnoz mi čudeži poveličal. Med drugimi je bilo na njegovo priprošnjo šest mertvih k življenja obajenih.
Te verste sem zapisal zarad grešnikov, zlasti tadi zarad brezvercev in liberalcev, da vidijo, kako nevarno je pokoro odkladati, sv. Cerkev zaničevati, od velike noči do velike noči prederzno na Božjo milost grešiti. Kako težko take terdovratne ljudi še kaj pretrese in omeči, kako močno se je bati, da bi v nespokornosti ne končali! O sagrešeni človek! V zveličanje si toraj oberni svarljivi izgled, opusti grešno življenje in spravi se z Bogom v sv. spovedi.
Znamenito je tudi, kar piše Donin o tistem Petru, ki ga je bil sv. Stanislav k življenju obudil. Pravi namreč : „Ta človek je rajši v drugič umeri in se je v oči-ševališe (vice) vernil, kakor ps, da bi bil tol kim nevarnostim pogubljenja izpostavljen dalje živel."
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Iz Ljubljane. {Kako gerdo te je „Tagblatt" osmodiL.) Veša mčni luč ugasiti, ko se iezna vanjo zakadi. Ljubljanski „Tagblatt" pa je mislil, da bo jezuite in ljudske misijone osmodil, pa je sam sebe gerdo opčkel, ko je v št. i00, 3. maja t. 1., iz „Blätter für die Alpenländer"
vzčl prav pošastno poročilo o nasledkih misijona pri sv. Lenart-u na Koroškem.
Povedal je ob kratkem to-le: „Dva jezuita sta prišla med pokanjem možnarjev 3. aprila, pričela že tisti dan misijonsko delo, nadaljevala ga do 11. aprila. Nista zahtevala za oznanovanje Božje besede od prebivalstva nič plačila, ker je dušni pastir pri sv. Lenart: rekel, da bo popotne stroške iz svojega plačal. Sen pa, ki sta ga s peklenskimi mukami prav radodarna ,ospoda misijonarja tejala, je padlo na prav rodovitne Ma. Več slaboumnih osčb (schwachsinnige Persönlichkeiten) je padlo v versko blaznost (religiösen Wahnsinn), in sicer neka kmetica na Stermcu (Krainberg), neka kmečka hči v Krems-u in kmečk sin v Neuhaus-u. Naj hujše je pogodil neki osebenkar s Sigmontič, oče več nepre-skerbljenih otrčk. Le t4 je v svoji blaznosti hotel svoja naj manjši otroka Bogu darovati, da bi ju storil angeljca;
1>retil je (bedrohte) neki kmetici v njeni hiši, neki de-avki na polji, je s kolom na naj grozovitiši način ubil nekega ubozega popotnika, in potem jo potegnil k šoli v št Lenartu, da bi ondi nadaljeval svoje darovanja. Ker je neki kmet, ki je ravno memo šel, urno zaperl hišne vrata te šole, je bila tukaj nadaljna nesreča od-vernjena. Zdaj pa je besnež s kolom, ki je bil še ker-vav od ravno doveršenega uboja, par močnih ^udarcev pritisnil človeku, ki je bil na pomoč pritekel. Se le ko ie več močnih delavcev prihitelo, se jim je posrečilo besnega premagati, in bil je nesrečui s pomočjo mnozih odpravljen v njegovo stanovanje." — Na vse to se še mogočno bahaško pristavlja: „Ali bi bili pač avtonomi-stiški udje predštevnega odseka glasovali zoper neko interpelacijo zarad odvernjenja francoskih Jezuitov, da bi se pri nas ne vselovali, ako bi jim bili že znani nasledki jezuitovskega misijona?"
To tedaj je razbobnal „Tagblatt" in po pravici moramo povedati, da nas ie merzlo spreletavalo, ko smo te groze čitali, ker tudi od znanih nasprotnikov nismo mogli misliti, da znajo resnico tako nesramno presu-kavati.
Brez odloga torej pošljemo zadevno „Tagblattovo" številko gospodu župniku št. Lenarske duhovnije, naj nam blagovoli pojasniti, če je res, kar „Tagblatt" svojim vernim liberalcem pripoveduje ? — Dobili smo čisto v kratkem ta-le odgovor:
„St Lenart, 5. majn. 1880.
Prečastiti gospod!
Kar se piše v „Bätter fiir die Alpenländer" zastran našega misijona, je hvala Bogu! skoraj vse popolnoma zlagano.
Ni res, da smo gg. misijonarje s strelom in zvo-nenjem sprejeli. Cisto na tihem so prišli. Ni res, da so tisti dan misijon začeli, temveč še le drugi dan, na belo nedeljo zjutraj. To je res, da je silo veliko ljudstva in sicer z naj večo pobožnostjo in pazljivostjo pridige poslušalo in čez 1100 jih je sv. obhajilo prejelo. Vsemob-hajanim se je že na licu brala ginljivost in pobožno duhovno veselje zarad najdenega dušnega miru. Od kraja Bkor vsi so mi hvaležni za dobroto sv. misijona.
Da sem misijonarjem povernil popotne stroške, se mi zdi popolnoma pravično.
Kar se piše od moža s Simontič v Bernški fari, je tukaj vsem dobro znano, da je bil že leta 1866 (bil sem jaz takrat že tukaj v št. Lenartu kaplan) tako ob-norel, da je popadcl svojega mlajšega otroka doma, z njim v podružno cerkev sv. Joba letel in ga hotet v zid trusniti (po njegovih norskih mislih Bogu darovati), kar bi bil tudi storil, če bi ne bili tega ubranili žena in štirje možje, ki so za njim v cerkev prihiteli. Ta norec
je pozneje sicer spet ozdravel, ali letos po veliki noči (še pred misijonom) je bil tukaj v št. Lenartu dvakrat v kerčmi, in to mi je kerčmar sam pravil, če ta mož, ki je drugekrati celo skop, začne po kerčmah hoditi, da se je kmalo treba za njega bati. Osem dni po mi-sijonu je bil na Bernci pri pogrebu nekega zavolj preobilnega žganja umerlega mladenča, kjer je, kakor mi je tisti dan sam pravil, imel posebne prikazni. Jaz mu prijazno prigovarjam, naj ne leta okoli, temuč domii gre, in res me je vbogal. V nedeljo, 18. aprila, je bil še pri pokoju, ponedeljek še na polju delal; ali proti večeru se je v kerčmi preveč vina napil in po noči potlej popolnoma obnorel in tako zdivjal, da je naslednji dan na polju z gorjačo berača ubil, sem v št. Lenart prišel in hotel tukaj z menoj in učiteljem ravno tako storiti; ali možje so ga zvezali in domii prepeljali, od koder so ga čez nekoliko dni v Celovško norišnico spravili. Bila je temu človeku kri zavrela, bil je skoraj čer-nega obraza. Ni torej verjeti, da bi bil vsled misijona znorel!
Kar zadeva ženo na Stermicu, *e dobro znano, da se je bila z deklo skregala in kri ji je bila od prevelike jeze zavrela, da so ji potlej morali puščati. To se je bilo zgodilo že pred misijonom. K misijonskim pridigam je prišla en samkrat in je bila že zdrava. — Od kmetovske hčere in mladenča tukaj nič ni znano, da bi bila znorela. Zvedilo se je pa, da ravno tisti čas sta v Belaku tudi dva Nemca znorela. (Misijon je bil slo-vensk. Vr.) Ali je temu tudi naš misijon kriv?
Prosim, porabite ta dopis, kakor Vam je ljubo. Pisal sem odkritoserčno in popolnoma resnično.
Sim. Stocklf župnik.
Pristave k. Tudi preč. knezo škofij stvo Kerško je zahtevalo, naj se mu zdajci poroči, kaj je v onem umazanem poročilu resnica, kaj laž in obrekovanje, ter bode prevdarilo, kaj je početi, da se pisač zvč in na odgovor pokliče.
Nove bukve, imenovane „Duša popolna", so bile v „Danici" že meseca prosenca t. 1. natanč-MBi popisane, in potem od katoliške bukvarne v „Slovencu" po 50 sld. zvezek za prodaj naznanjene. S temi veraticami jih „Danica" zopet, in sicer prečastiti duhovšini in vsim po popolnosti hrepenečim dušam toplo priporoča. Poslednje dvoje bukve „Dušne pomoči" obsegajo potrebe vsih kristjanov. Tretje bukve bo posebno koristne dušam, ki v sercu čutijo še nagnjenje do kakoršnekoli pregrehe, da se ž njih pomočjo taistega oprostijo. Četerte bukve, ali „Duša popolna" pa v kratkih jedernatih prigovorih pravične duše v vsih k popolnosti bistveno potrebnih čednostih podučujejo, in jih tudi sa njo močno ogrevajo in vnemajo. Dušni pastir skerbi s priporočilom imenovanih knjig za dobro pašo svoji skerbi isročenih ovčic, ker jim jo poklada s svojo lastno živo besedo, in s pobožnim branjem bukev. Tudi katoliška Cerkev prif>o-znava veliko ceno dobrih bukev, ker razširjavce taistih s obilnimi odpustki obdaruje. Ako dandanes bresverci in brezbožni ki z naj veči prederznostjo vse hiše obla-zijo in katoličanom sa vero in nravnost strupene knjige vsilujejo; delajmo v tem tudi mi po njih zgledu iskreno, pa ne sa greh in pekel, kakor oni, ampak sa vero in .nravnost, za časno in večno srečo svojih drazih katoliških rojakov, to je, goreče rasširjajmo dobre katoliške bukve.
Naj so pri tej priložnosti prošeni tisti, kteri imajo pervi svezek „Dušne pomoči" leta 1855, pa ga ne rabijo, da bi ga blsgovoljno poslali v ljubljansko semeniše sa novomsšoike, kteri ga rsdi ali plačajo, ali se zanj pri sv. msšah spominjajo.
lz Radomlja pri Kamnika. {Cerkveno.) Ker je sedaj vesela spomlad nastopila, v kteri se začnč potrebne popravila in nove dela pri cerkvah, in ker vsaka občina želi svoje delo naj umetnišemu delavca in po naj nižji ctni izročiti; toraj s temi versticami naznanjam, da je naša občina dala lansko poletje cerkveni stolp ali zvonik vnovič prekriti. To delo je srenji popolnoma po volji in jako mojstersko po naj nižji ceni izveršil gospod Jakob Belec, posestnik, klepar in prodajalec v št. Vida nad Ljubljano. Pokrival je njegov pridni sin Anton; kteri je delo v naj krajšem času in s toliko umetnostjo izveršil, da tudi naj hujši letošnja zima njegovega cinka in njegovega izverstnega dela celo nič poškodovala ni. K tej očitni hvali mojstra me spodbada nekaj hvaležnost, nekaj pa želje mnogim Slovencem, svojim dragim rojakom, koristiti s tem, da jim poštenega delavca naznanjam in gorko priporočam.
Janez Nastran, župan.
IX Banjaluke, 30. aprila. *) — (Zidanje nove cerkve. Šola usmiljenih sester. Praznovanje velike noti.) Gotovo vstrežem mnogim bralcem „Zg. Danice", ako priobčim nekoliko iz pisma, ki «sem ga pred nekaj dnevi prejel iz Bosne od prednice usmiljenih sester v Banjaluki, Upam, da mi tega tudi pisateljica ne bode vzela za zlo. Pismo je pisano v hervaškem jezika, dasiravno je pisateljica, usmiljena sestra, rojena Slovenka (Kranjica). Ker že dolgo biva med Hervati in z otroci v šoli občuje vedno le v hervaškem jeziku, je razumno, da ji hervaščina glajše teče, kot slovenščina. Bila je učiteljica v Banjaluki že več let preden so avstrijski vojaki Bosno zasedii. Razglasim naj pismo, kakor je pisano, samo da v oklepih dostavim nekoliko pojasnil. Piše med drugim:
„Verlo me iznenadoste s Vašim pismom, jer sam mislila, da več na nas zaboraviste" (da ste že na nas pozabili).
„Za zidanje nove cerkve katoličke verlo se slabo pripravlja; prije je se govorilo, da če seodmah(precej) u proleču (spomladi) počet, i g. general je več odredio i dao odmjeriti zemlju blizu bivšeg konsulata, ali sad (zdaj) nisu nješta u toj stvari složni, pa tako nehtjedoše nista počet, akoprem g. general veoma (močno) želi, da se k&tolička cerkva gradi (zida). Ali kad nehtjedoše oni, od kojih ta stvar zavisi, tko če moč drugi ? (Mislim, da hotli bi že, ali nekoliko jim poguma manjka, nekoliko pa ne ved6, kako bi začeli in si ne znajo prav pomagati. Spominjam se, da sem letos po zimi enkrat bral prošnjo katoliškega župnika [frančiškana] iz Banjaluke, da naj bi mu kdo poslal kak obris [planJ kake cerkve. Ali je kterega dobil, ne včm? Tudi bi mu s tem še ne bilo veliko pomagano. Za zidanje je pred vsem potreba denarja. Tega pa od svojih Bošnjakov ne more veliko dobiti, ker sami skoraj ničesar nimajo. Tuja pomoč pa kar sama od sebe ne pride; treba bi bilo na vse strani terkati in malo nadležnim biti. Želeti bi pač bilo, da bi se v Banjaluki, ki nam je naj bliže veče bosniško mesto in kjer je okoli 30 mošej ali turških tejapeljnov, postavila saj ena dostojna katoliška cerkev. V prešnjih časih je že stala tu mala katoliška cerkvica. Leta 1875 so jo pa Turki požgali in razderli. Zidala se potem ni več. L. 1878 še niso imeli katoliki v Banjaluki nič cerkve in še le naslednje leto 1879 so si postavili, menda a pomočjo naših vojakov, nekako leseno „barako", ktero zdaj imenujejo svojo cerkev. — Da tudi o prostoru za novo cerkev še niso složni, je meni, ki kraj poznam, razumljivo, ker prostor blizo bivšega konzulata bi imel menda samo to dobro lastnost, da bi ga morebiti ne bilo treba plačati. Bila bi pa tam cerkev prav zunaj mesta
in precej oddaljena od stanovanja oo. frančiškanov, kakor tudi od hišice in šole usmiljenih sester. Pravi prostor za cerkev bi bil ravno v sredi med stanovanjem oo. frančiškanov iu usmiljenih sester. Tu vmes stoji zdaj samo ena — malo vredna hišica s precej lepim vertom. To bi se moralo kupiti; hišica podreti, na vertu pa cerkev zidati. Nekoliko verta bi še ostalo za oo. frančiškane in nekoliko za Sestre. Toda, govoriti je lože kakor storiti, bi si mislil častiti frančiškanski župnik, ko bi to bral. Pis.)
Pa berimo pismo dalje:
„Vi pitaste, kako nam idje s našu školu. Mi imamo puno djece: do sto i trideset, samo u 1. razredu sedam-deset i troje; i to svakake djece: njemačke, madjarske (to so menda otroci oficirjev, vradnikov in druzih nasel-cev; naj več se vč, da je domačih Bošnjakov, Slovanov, in podučuje se vse v hervaškem jeziku) i od svih stra-nah i svekolicih vjerah. Veliki trud i svakake nesgode u školi zadava tolikoverstna djeca. Neka (naj) bode sve na slavu Božju i njemu za ljubav. Verlo smo obtere-čene (obložene) s poslom samo dvie kod tolike djece; baš smo napete od jutra do mraka. Nu ufam se, da če se nam P. gospodin superior na jesen smilovat i barem (vsaj) još jednu sestru dat." (Zdaj so doli 4 sestre. Dve ste učiteljici, dve pa obdelujete vert in opravljate druge domače dela. Soia je štirirazredna, a šolski sobi ste samo dve. V eni uči ena sestra pervi razred, v drugi pa druga sestra ostale tri razrede vse skupaj in vse od enem.)
„Častna majka nam je umerla sedmog ovog mje-seca (misli najvišo prednico vseh samostanov usmiljenih sester po Hervaškem, v Slavoniji, Bosni in Hercegovini: Ivano Kroesbacherjevo, ki je umerla v Zagrebu), što nas je veoma razžalostilo, i nečemo ju tako lahko za-boravit. Nu što čemo, kad se je Svemogočemu tako do-palo, nek se sverši njegova sv. volja. Bila nam je verlo dobra, neka joj Bog plati obilato za sva njezina dobra djela."
Imali smo veliki tjedan ljep božji grob i u subotu krasno uskersnuče (vstajenje) s procesijom, ko joj je neizrečena množina naroda prisustovala (se vdeležila) u naj veči svečanosti: skoro svaki prisutan (pričujoč) imao je zapalitu sveču u ruki, tako isto sva školska djeca. Gospodin general prisustovao je sa skoro svima častnici i množinom vojničtva krasne j svečanosti, kod koje je banda krasno svirala, a njekoji vojnici izabrani pjevači krasno su spjevali. To je bilo doista (zares) krasota viditi i svakog keršcana serce se moralo je radovati, da smo šta takva u Bosni dočekali. Na to sve imamo se najviše zafaliti Bogu, što nam je poslao tako dobra gospodina, naj me našeg generala. Da nije njega ovdje, nebi Bjegurno (gotovo) ovako bilo; ali on se verlo za-uzima za te stvari, što cerkvu tiče. On dodje svaku nedjelu u cerkv i više putah (večkrat) druge dane, a veliki tjedan baš sam ga svaki dan u cerkvi vidila. — Priporučajuc se ..."
(Slava verlemu generalu! Včrni mož ob enem dobro razumeva nalogo, ki jo ima Avstrija spolnovati v svojih novih deželah. Naj bi se le po vsi Bosni in Hercegovini skerbelo za to, da se z dobrim izgledom Av-strijancev samih, potem pa, kolikor mogoče, 8 podporo katoliške Cerkve in katoliških šol obrani, goji in vterja veren in delaven narod katoliški, potem se Avstrija sme zanašati, da bode imela v svojih novih deželah zveste in hvaležne podložne, deželi pa bote kmalo okrevali in cveteli, kakor ste cveteli nekdaj, preden je legla nanji turška mora.)
*) Prav hvaležni za zanimive naznanila.
Vr.
Sv. Janez Nepomučan.
Verna množica, v svetišu zbrana, Svet'ga Janeza Nepomučana Hiti danes počastit, Njemu se priporočit.
Bil služabnik Božji je odločen, Zdaj v nebesih pomočnik mogočen: Žuga obrekVanja noč, Kliči njega na pomoč.
On že zgodej kakor malo dete Bližnjemu dajal je zglede svéte, Bil otrok že milosti Je življenja perve dni.
Jezusa je zgodej serčno ljubil, Svete čistosti nikdar ni zgubil; K maši stregel prelepo, Vžigal serca za nebó.
Božji glas ko mašnik oznanuje, Merzle grešnike spreobračuje; Kralj in dvorniki celó Se za čas poboljšajo.
Spovednik kraljice bil Joane, Skrunil ni Bogu obljube dane: Spovedno skrivnost molči, Če tud' kralj hudó preti.
„Spovedno skrivnost mi razodeti, Al' pa mučen mógel boš umreti!" Se hudobni kralj grozi; Janez pa skrivnost molči.
Tajnosti nikakor noče izdati, Raj' ko jagnjič dá se v smert peljati: Rabeljni ga veržejo Z mosta v réko Veltavo.
Zdajci truplo, v vodo potopljeno, Mirno splava verh vodé neseno, In prav goste, presvitle Spremljajo ga zvezdice.
Truplo je s častjo na oder djano, In med čudeži b'lo pokopano; Janeza ves ljud časti, — Kralj pa strašno smert stori!
Spoved, o svet' Janez! vselej vredno, Srečno uro enkrat nam poslednjo Sprosi v tem življenju zdaj, In po smerti sveti raj.
Svitoslav.
Pri blagoslavljanji glavnega kamna. *)
Tvoje ljudstvo Božje hiše, Večni Oče, nima zdaj: Novo vterdi nam svetiše, Blagoslovi nam ta kraj.
Glavni nam posveti kamen, Jezus Kristus, Božji sin!
Angelji zapojte: „Amen", — Svet'mu Duhu bo v spomin. *)
Častni kamen je pripravljen, Novo cerkev naj podpre; Tempelj Božji bo postavljen, Sveto delo se začne.
Blagoslovi nam to delo, In zabrani vsaki greh, Da bo srečen tek imelo In doseže blagi vspeh.
Novi Sijon nam postavi, Verni ljud častil Te bo; Nauk se učil bo pravi, Duh povzdigal se v nebo.
Tukaj bodi steber vere, Sidro stalno upanja, In ljubezen se brez mere S sere izlija do Boga.
Ljudstva prošnje vselej vsliši,
V	vsaki revi daj pomoč;
V	sodbo grehov ne pripiši, Kazni nam odverni proč.
Boljše nam je v Božji hiši, Tudi le en sami dan, Kakor v grešnih šumov vriši, Tisoč let imeti stan.
Tukaj bomo se zbirali,
V	svetem kraju vsmiljenja, In molili vel'ki, mali
Tro edinega Boga.
Svitoslav.
Razgled po svetu.
*) VeČkiat sa kake posebne prilike kdo prosi pesmi; naj se take reci razglase, da služijo lahko tudi drugim v porabo.	Vr>
Nemško. (Bizmark in „Kanosa".) Odkar svet stoji, so vedno svoje malike imeli ljudje, kteri so od pravega Boga odpadli. Dandanes je ta malik pretirana in torej laži narodnost. Ne mislimo pa s tim opravičene in poštene narodnosti, ktera na verski podlagi daje in pusti vsakemu, kar mu gre. Ta malik kakor slon vse z debelimi nogami teptd, kar se ne prilega v opis njegovih sanjarij; vera, pravica, resnica, vse mora bežati pred njim! V naj večem razbuhtu morebiti je ta strast sedaj na Pruskem. Kolike krivice je zlasti te leta prusaštvo storilo veri in prestolom, je dosti znano. Godi se pa to pod klobukom „nemške edinosti". Pa kakor se povsod, kjer ni podlaga resnica, poslednjič pokaže „babilon", tako je tudi v prusaškem pehanji za to „edinost". Ravno poslednje dni je Bizmark v nemškem deržavnem zboru imel dolgo besedo, ki jasno razodeva sedanje zmedeno stanje prusaških zedinovaicev. Tožil je namreč Bizmark, da navdušenje za „nemško edinost" je postalo nekako mlačno, strankarski duh pa je narastel. Kaj je ta „strankarski duh'? Toži namreč Bizmark, da o sedanjem nemškem zborovanji je središe zborovo, 100 m6ž, terdno zedinjeno delalo zoper vlado. To se pravi, deržavni zbor se je naveličal po Bizmarkovi pišalki plesati.
Bizmark je vsled tega začčl v zboru vse od kraja grenko tožiti in se kujati, da bo vse popustil, pa šel v pokoj. Omenivši obravnave z Rimom kriviči središe, ter
*) Tukaj se postavi ime cerkvenega patrona, tako, da se podš v mero pesmi; n. pr.: On Mariji bo v spomin", ali: „Sv. Janezu v spomin" i. t. d.
katoličane vmes, kakor bi bilo ono s svojim uporom vzrok, da obravnave z Rimom niso imele vspeha, pa da središe v Rim kaže s svojim gorkomerom. V središu so namreč Poljci, katoličani, konservativci; zoper Bizmarka so pa zdaj tudi tako imenovani ,,napreduj aki", ultra-liberalci, nemški nihilisti, ki z njim niso več zadovoljni, ker se od samosilstev in preganjanja vere in katoličan-stva nekoliko umika, sploh ker frajmavrarjem ne dela vsega skoz in skozi po volji. Katoliškim Bizmark žuga z nekim poštevom, liberalce pa straši z Rimom. Biz-markovi nasprotniki so v vsih raznih oddelkih nemške zbornice in to ga hudo peče, ter se na vse kriplje peha jih pregovoriti, da naj ne podpirajo središa zoper vlado.
Že 30 let, pravi, se bori za nemško edinost, da pa je imel nasprotnikov v vsih strankah, in da mu je vsega že odveč; le edina cesarjeva volja ga še derži na njegovem mestu, da ne gre v samoto. Žuga torej: če bo moč središa nepremagljiva, mora on cesarju svetovati, naj prihodnje vlade iše v tistem krogu, kteremu bo moč zediniti središe in konservativne stranke in prišlo bode do tega, da njegov naslednik — ravno od „naprednja-kov" gndn — pojde v „Kanoso" (to je, da se bode vdal v vse Rimske in cerkvene želje in zahteve). Temu pa, meni Bizmark, se di le s tim v okom priti, ako se vse liberalne stranke središu konečno in za vselej odpo-ved6... No, s tem je blezo Bizmark dosti jasno povedal, koliko da privoši Cerkvi in katoličanom... Le če se to zgodi, pravi Bizmark, bode še dalje svoje zadnje moči obračal v dosego postavljenega cilja. (Kaj neki se še dalje vse želi za dosego tega „postavljenega cilja" nemške edinosti?) Silovita strast za razširjanje „prusa-stva", to je, za ponemčevanje druzih narodov in sovraštvo katoliške Cerkve po mnozih krajih ni veselo znam-nje. Se vč, da v tem so zdaj hujši prusaški rudečkarji od Bizmarka, kterega so napadi na nemškega cesarja in druge prostomišljaške djanja precej ostrašile.
Izverstno je Bizmarku odgovoril poslanec Windt-horst. Overgel je njegovo krivičenje, da središe meri zoper deržavo, da je glasovanje katoličanov vplivano od Rima itd. Sto in trideset milijonov novega davka, ki so ga središarji vlani privolili, je priča, kakošni nasprotniki da so deržavi itd. Oziroma na Rim pa obžaluje Windthorst, da se je pričela kulturna borba zoper Cerkev na žive in mertve udarce, kajti ta boj je ravno deržavo hudo oškodval; toda te vojske nismo mi (katoličani) zadolžili, je rekel poslanec; res bo deržava v svojih stožerih oškodovana, ako se ta borba ne konči.
Merzli kulturoborci, tudi v svoji mogočnosti in napuhu, bi saj zdaj že lahko spoznali, da kamen, ki ga kdo zažene na katoliško Cerkev, le njemu nazaj na glavo pade. Treba jim bo pa blezo še močnejših dokazov na terdo kožo, kteri gotovo ne bodo prizanesli.
Francosko. V francoskem starsšinstvu je Cnesne-long storil predlog, da ob nedeljah in praznikih naj se prepovedč vse vladne in srenjske dela, in po železn:cah naj se roba ne vozi take dni. Povdarjal je, da nedeljsko počivanje je potrebno za družbinstvo in vspešno za družinsko življenje. Pa zastonj 1 Predlog je ostal v manjšini s 106 glasovi proti njih 155. Levičarji z nedeljskim delom hočejo Francozom vero treti. Mlačni katoličani imajo na svoji vesti sramoto, da pri tacih predlogih zmagajo sovražniki.
Cvei in nad zveste molitve.
Zahvale.
Št. 1. Neki mladeneč je bil delj časa bres službe. Sam ni vedil, kam bi se bil oberail, ker ni imel nič upanja,
da bi jo kmali dobil. Zbralo pa bo je več oséb in smo opravljali zanj devetdnevnico k Naši ljubi Gospej, k sv, Jožefu in presv. Sercu Jezusovemu Priporočili smo ga bili tudi v „Danico", s pristavkom, da hočemo, ako bomo uslišani, to očitno naznaniti. In res, nismo zmolili še druge devetdnevnice, že je bil poklican v službo nenadoma, ter smo očitno spoznali, da sta mu le Naša ljuba Gospá in sv. Jožef sprosila to dobre to. Toraj čast usmiljenemu Bogú, hvala Naši ljubi Gospej in sv. Jožefu t . Is Notranjskega, 9. maja 1880.	Fr. H.
Št. 2. Že delj časa terpim na prav slabem sluhu, in posebno me je včerajšni dan tako močno napadlo, da sem prav malo slišal, io me je v moji službi zeló oviralo; ker mi nobeno zdravilo kaj pomagalo ni, sem se v tej nadlogi pri včerajínem šoiarničnem opravilu • terdnim zaupanjem oberml do presv. Jezusovega Serca, do Marije Naše ljube Gospé in do sv. J« žefa, in obljubil, ako mi milost Božja še podeli pol&)šanje, da hočem nemudoma to v zahvalo po „Zg. Danici" razglasiti ter tudi prositi, da bi v pravem stanovitnem zedinjenji a presvetimi serci Jezusa, Marije in sv. Jožefa vedno se spominjal resničnega pregovora: „Kadar je naj veči sila, je Božja roka naj bolj mila." Io v resnici mi je že danes toliko odleglo, da bolje slišim.
V	Kamniku, 11. maja 1880.	B. Št.
Prošnje.
V	molitev goreče priporočeni: Dve osebi v raznih boleznih iz Notranjskega za pomoč. — Nekdo v dušnih in telesnih stiskah in nadlogah za rešenje. Usliš. se razgl. — Bolna sestra za zdravje, tli pa Brečno zadnjo uro, če ni Božja volja, da bi se ozdravila. — Mož v velikih stiskah za pomoč k N. lj. G. in sv. Jožefu. — Silno bolea mati. — Neka bolna, da bi se pozdravila na prošnje N. lj. G. in sv. Jožefa, če je Božja volja. — Mati priporoča sebe in svoje otroke v bratovsko molitev N. lj. G. presv. Serca, da bi jim sprosila darove sv. Duha za sveto življenje in srečno smert. — Neka deklica se prav živo priporoča veim udom, da bi na priprošnjo N. lj. G. in sv. Jožefi* se ji ozdravila roka, ker že skoraj nič delati ne more z njo in ]i nobene zdravila nič ne pomagajo. Ako bo uslišana, hoče zahvalo očitno naznaniti. — Mož, ki se je pijanosti vdal, da bi se spreobernil. — Oseba v dušnih težavah.— Neki za-nikaren zakonski. — Neka zmešana zadeva, da bi se srečno poravnala. — Bolna se prav serčno priporoča v molitev za rešenje iz njenih dušnih in telesnih stisk, in pred vsem, da se spravi z Bogom in svojim sovražnikom.
Bratovske zadeve.
Nameni in priporočevanja pri sv. masi in sploh v molitvi za mesec veliki traven 1880.
I.	Glavna namena: Razsvitljenje posta voda jal-cev in svetovalcev. Ta dan umirajoči.
II.	Posebni nameni:
17.	vel. travna. Binkoštoi ponedeljek. Sv. Jošt. Priporoč.: Duhovnija ss. Petra in Pavla (5015 d.), ž. in m. Birmanci za stanovitnost Duše v vicah.
18.	Sv. Feliks. Priporoč.: Ž. in m. Vaške duhovnije sv. Andreja ap. (2030 d.) Zatrenje ostudnega po-nočevanja in pregrešnih znanj. Neki zgubljen mladeneč.
19.	Kvaterni post. Sv. Peter Celestin. Priporoč.: Ž. in m. M. D. v nebo vzete v Čemšeniku (1700 d.). Obvarovanje polj pred hudo uro. Obvarovanje nedolžnih v milosti Božji.
20.	Sv. Bernardin Sienski. Priporoč.: Dolska duhovnija sv. Msrjete dev. in muč. (1443 d.), ž. in m. Prostomišljaki, zlasti na Slovenskem, aa spokorjenje« Zapošena mladina.
21.	Kvaterni petek in zapovedani post. Sv. Sekund. Priporoč.: Št. Gothardska duhovnija (1161 d.) a ranj-cizni vred. Slovenska šolska mladina. Cerkev v Indiji in Kini.
22.	Kvsterna sobota ter zapoved, post. Sv. Julija, sužnja in muč. I. 439. Priporoč.: Ž. in m. sv. Lenart» ▼ Kolovratu (1152 d.). Cerkev po vsem Severu. Od-pravljenje preklinjevanja.
23.	Perva nedelja po Bink. in praznik presv. Trojice. Priporoč.: Krašinjaka duh. sv. Tomaža apost. (1134 d.), ž. in id. Zgubljeno človeštvo. Odprava krivic in tatinstva.
Male duhovne vaje.
Sv. Rešnjeg* Telesa praznik hočem 1. pobožno procesije se vdelcž ti (300 dni odp.); 2. osmino tega visokega praznika pobožno obhajati, zdaj pasez9Jnev-nico nanj pripravljati.
Listek za raznoterosti.
Y spomin Franju Eichelter-ju, slušatelju 7. razr. ljubljanske realke; t 24. aprila 1880.
Kaj zbira se množica — okolo hiše té? Kaj mašniki pojejo, zvonovi kaj doné? — Prijatelja dobila je bridka smert v oblast, Nešteta mu množica skazuje zadnjo čast.
V mladosti cvetnih dnevih občutil si kosó, Zamán preblago tvoje sercč je upalo; Zamán si bil se trudil od sóra do mraku: Kar prahu se je vzelo, se vrača ▼ prah domú.
Življenja bodo váli — kar zbranih nas je zdaj — Po svetu vsem raznesli; se snidemo li kdaj? A vsakdo rad spominjal prijatelja se bo, Ki danes položili smo v černo ga semljó.
Sladkč, predragi! spavaj; končdn je smertni boj, Končano tu terpljenje, končdn život je tvoj; Ti nijsi bil izkusil, kako je zloben svet — Nad svésdami se vid'mo v dežeii boljši spet.
Miroslav Malovrh.
Iz Ljcbljane. Gosp. A. Vin k ler, novi c. kr. predsednik, je te dni sprejemal vsaktere oblastnije, druž-binske sastope itd. Njegova poprej znana dobrota, neprisiljena prijasnost in rat noserčnost, kakor je poštenemu katoličanu lastna, se je tudi o tej priliki jasno kazala. Božja pomoč! — Podal se je preteklo nedeljo zopet na deržavni zbor, ki se ima pa v kratkem skleniti.
6. Peter Grasselli, hišni posestnik v Ljubljani, je od središnjega narodnega volilnega odbora Trebanjskim in drugim dolenjskim volilcem priporočen namesti r. Barbota sa voljenje v deželni zbor.
HOTl HiUafi Te dni je neznana dobrotna roka pred vrati št. Jakopske Vincencijeve konference (ali katoliške družbe) pustila lepo culo razne še dobro porab-ljive obleke, kakor je undan „Danica" priporočevala. Več revežev bode s tim rasveseljenib, blagemu „Miklavžu" pa naj Bog stokrat poverne lepi dar.
V Ljubljani, 10. majnika 1880.
Dr. Ant. Jarc, predsednik, stari terg št. 13.
*{» Frančiška Ovijac, vdova znanega r. doktorja tega imena, je 10. t m. umerla v 83. letu svojega življenja. Bog ji daj večni mir.
„Očenai" V prav velikih raznobarvenih čerkah s primernimi slikami, pripraven ko lepa tabla za na steno, se dobiva po 1 gld. (ali z manjšim kinčem po 70 sld.) v katoliški bukvami.
Odpadniška cerkev na boben. Na Parskem, kjer je slaboglasni Doilinger od katolišKe Cerkve odpadel, se je pred malo leti tako imenovano „altkatoličanstvo" precej hudo šopirilo. Toda vsaka eadica, ktere ni vsadil nebeški Oče, se usuti Tako se godi tudi tem odpadnikom. V Simbach-u je celó njih cerkev Šla na bobeo; kajti njih ovčice še toliko niso več darovale, da bi bili poravnavali obresti za dolg, ki so ga bili naredili pri zidanji svoje cerkve. E len njih lastnih vércev ali brez-vércev je cerkev kupii in jo bode predelal v stanovanje za ljudi. Lepo spoštovanje do svoje cerkve!
Jezuiti imajo posebno osodo, pravi „Wanderer" v Minesoti. V preteklem stoletji so bili tern v^oččh spri-denim burbonskim dvorom na Francoskem, Spanjskemr Portugalskem in Napolitanskem. V tem stoletju od dežele do dežele zoper nje hujskajo brezverski ministri. Sedanjo dobo jim francoska zbornica uteguje pravico do nauka mladine. Zastonj se celó brezvérski Jules Simon sklicuje na načelo svobode za vse, toraj tudi za jezuite. Jules Ferry naravnost pravi: Jezuiti so sovražniki ro-varskih misel (mesarjenja ljudi) od 1. 1789, sovražniki novošegne „aufklarunge" (lažnjive olike); — torej preč z njimi! To je doslednost novih, narodovskih osrečeval-cev: za-se hočejo brezmejno svobodo — na Francoskem, kakor na Pruskem (za druge pa sužnjost). Za preganjani red pa je tudi v tem jasen dokaz, ki ga bode nepristranska zgodovina ohranila.
Poslednje novice. Volitev tréh „velikih posestnikov" gornje-avstrijanskih, ki pa tacega posestva nimajo, je bila te dni v deržavnem zboru zaveržena. — „Unita" naznanja, da je iz Ogerskega prišlo v Rim 33 romarjev pod vodstvom komendatora Ant. Lonkaj a. V nedeljo so bili sprejeti od sv. Očeta. — Po sklepu deržavnega zbora bodo taki, ki niso za vojasino, imeli nekaj osebnega davka plačeveti. — Na Francoskem se vedno množijo protesti zoper preganjanje jezuitov in sploh menihov. — Nemški deržavni zbor je svoje sedanje seje s tem doveršil, da je tudi v predlogu plovljenja po Labi Bismarka poderl. Več govornikov je še na zadnje šibalo njegov govor. (Gl. v „Rasgl.".)
Dobrotni darovi•
Za Bosno: A. B. po č. g. Jak. Dolencu 1 gl.
Za afrikanski misijon: A. B. po čast. g. Jak. Dolencu 1 gld.
Za misijon v Kini: A. B. po Č. g. Jak. Dolencu 1 gld-
Za bratovšino N. lj. Gospe presv. ¡Serca: A. B. po č. g. Jak. Dolencu 1 gl.
Za sv. Detinstvo: M. J. po č. g. J. Dolencu 1 gl. — A. B. po č. Jak. Dolencu 1 gl. — Iz Radolice udje 4 gl. 48 kr.
Pogovori z gg. dopisovalci.
G. Fr. R—ko pri 9v. Len.: Izročili Jak. Dolencu in upamo, da že imate. — G. A. Ostr. v Sk.: Prejeli in oddali; serčna hvala! — G. Št.: Prejeli in pri zal. oddali. Tudi drugo po Vaših željah.
Odgovorni vrednik: Luka Jeran. — Tiskarji in saložniki: Jožef Blaznikori nasledniki v Ljubljani.