Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ul. 6/1. Vse po-šiljatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste poštnine. Rokopisov ne vračamo. Telefon uredn. 312. JSIti TOVARIŠ Stanovsko politiško glasilo UJU. Ljubljana Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 40 Din, za inozem. 60 Din. Posamezna štev. 1 Din. Članstvo „Pov. UJU — Ljubljana" ima s članarino že plačano naročnino za list. Za oglase in reklamne notice vseh vrst je plačati po Din 2'50 od petit vrste. Inseratni davek posebej. Pošt. ček. ur. 11.197. Za etične, kulturne in socialne vrednote naše organizacije. »Gospodin Ministar je saslu-šao Izvršni Odbor UJU pažljivo naročito o predstavci v pogledu zaštite učitelja od partijskog uti-caja na postavljanje, premeštanje, odpuštanje učitelja... On je na-lazio da bi partijska intervencija bila 'svedena na minimum kad je sami učitelji nebi tražili.« Odgovor ministra prosvete dr. Korošca izvršnemu odboru UJU dne 11. septembra 1924. Tem težja je ta izjava, ker io je dr. Korošec izrekel o lastnih politiških pri-staših-učiteljih, ki so sodelovali pri premeščanju učiteljstva za dobe njegovega prosvetnega ministrovanja. Na naši pokrajinski skupščini v Šoštanju ie padel očitek, »da učitelji učitelje premeščajo« — »da učiteljski politični klubi premeščajo in preganjajo uči-teljstvo.« A tudi v zadnjem času je padel (še nedokazan) očitek, da so učite ji sodelovali pri partizanski gonji za odstranitev oblastnega šolskega nadzornika, vzetega iz naših vrst. Prvi slučaj se nanaša na dobo klerikalnega prosvetnega režima, drugi na dobo demokratskega režima in tretji na dobo radika.nega prosvetnega režima, pod vplivi ostalih politiških frakcij in strank pri nas. Vsi so torej že bili na vrsti, da pokažejo svojo tozadevno vrednost. Na zborovanju okrajnega učiteljskega društva za ljub jansko okolico ie bila stavljena interpelacija: kaj je organizacija storila proti vmešavanju lajikov v učiteljska imenovanja? Odgovor ni težak: da moramo namreč najprej zdraviti bo. ti o telo pri sebi! Oni so krivi, ki se s pomočjo strank poslužujejo lajiškega vp iva in tako sami omogočijo in dajo priliko za lajiški vpliv na naša imenovanja in istočasno na gaženje občih ugotov jenih objektivnih principov, ki naj bi veljali pri nameščanjih. Na povzdigo etičnih in moralnih vrednot naših organizacij in s tem našega stanu moramo polagati večjo važnost; predvsem pa nam je treba pobijati tudi materialistiški nazor o nalogah in pomenu naše organizacije in istočasno dvigati njene etične, ku turne in socialne vrednote. Materijalistiški nazor namreč, kakor da bi bila organizacija v prvi vrsti za pridobivanje službenih mest in za intervencije v osebno pravnih in materijalnih zadevah tu; ta nazor namreč, ki se je in se še razvija na škodo razvoja kulturnih in socialnih vrednot organizacije. Tudi organizacija ni le za nameščanja tu, to je treba enkrat jasno povedati. Čimdaij bo organizacija iri njeni funkcijonarji oddaljeni od aktivnega sodelovanja pri nameščenjih, tem lažje se bo borila proti gaženju občih vsem skupnih interesov in principov, ki naj veljajo pri nameščanju; tem lažje bo zagovar- ja a zakonito stališče in se borila proti onim, ki ga gazijo in postopajo pristrano. Že na pokrajinski skupščini na Bledu leta 1922 sem pbvdarjal, da naša organizacija ne sme postati zatočišče za to ali o.no služb9, tudi ne sme postati izliv pritožb osebnega značaja g.ede po-edinili nameščanj in personalnih zadev; da je treba tudi v tem oziru postaviti nam samim neko moralo in enotno mero za vse ter s strani organizacije varovati le splošne, vsem skupne, obče interese in principe, ki jih ugotovi organizacija za nameščanja in reševanje personalnih zadev. Boriti se mora, da bodo oni, ki odločajo, spoštovali te principe. Organizacija ne sme postati zatočišče .e za zadeve osebnega značaja, kar bi jo odvajalo od pravega njenega namena. Naši organizaciji ie treba dati trdne in vzvišene notranje vsebine, t. j. moralno-etične, kulturne in socialne, ki jo bo obvarovala pred vsemi pretresljaji dnevnih dogodkov. Moralno-etične v tei smeri, da bomo konsekventno pobijali materija istič-ni nazor in pojme članstva o pomenu in nalogah organizacije: da organizacija ni le zaradi personalnih dobrin tu, ki jih naj izvojuje svojim članom pri kompe-tencah (boljša mesta) in za intervencije v osebno-materijalnih zadevah in koristih (za hitrejšo rešitev prošenj in vlog). Moralno-etične vrednosti organizacije pa tudi v tej smeri, da dvignemo v družabnem in društvenem življenju čut dostojne kritike in parlamentarnih običajev ter medsebojnega spoštovanja, brez de-magoštva, kar bo onemogočilo, da bi nastopal in deloval v javnosti stanovski tovariš proti stanovskemu tovarišu iz strankarsko politiških in osebnih ozirov. Ku.turne vrednote organizacije naj se pa zrcalijo v tem, da bo organizacija stremela za kulturnimi, mesto za poetičnimi dobrinami: za poglabljanjem članstva v kulturne vrednote in prosvetno de o; za kulturno-prosvetnim pravcem pri delu, mesto za političnim; za pro-gramatičnim dviganjem kulturnih vrednot in ustvarjanj kulturnih dobrin in ne stremeti zgolj za taktičnimi uspehi brez istočasnega ustvarjanja trdne kulturne baze, na kateri naj dobe priborjeni uspehi svojo trajnost in organizacija svojo stabilnost, tudi če ji radi dnevnega položaja ne bo mogoče deseči v kakem vprašanju uspeha. Socialna vrednota organizacije P a naj temelji v tem, da bo njeno članstvo in ona reprezentantinja, ustvariteljica in predstaviteljica struje modernega jugo-slovenskega šolstva in reformističnega pokreta notranje šolskega in obče javnega jugoslovenskega vzgojstva. Le na teh teme jih bo močna naša organizacija in v tem ie njena bodočnost. Ivan Dimnik. Gibanje učiteljstva in prosvete v drugih državah. Iz ČehoslovaSke. —čh Ljudsko predavanje s skioptič-nimi slikami češkega učiteljstva. Učiteljska »Centralna založba« (»Ustredni nakladate.stvi«) je izdala obsežen prospekt, v katerem .je objavljenih 148 projekcijskih skioptičnih ljudskih predavanj. Češko učiteljstvo vrši važno kulturno prosvetno delo s temi predavanji med narodom in je na podjetje, ki ga je ustanovilo z lastnimi sredstvi, ponosno. Omenjeno število predavanj reprezenti-ra okrog 30.000 diapozitivov. Prospekt »Projekčni zpravodaj« č. 1 pošilja založba zastonj. —čh Nameščanje okrajnih šolskih nadzornikov na Češkem. Letos v juniju je ministrstvo izdalo naredbo, ki nanovo urejuje imenovanje in nameščanje okrajnih šolskih nadzornikov. Imenovani morejo biti za nadzornike učitelji in profesorji, predvideni pri ministrstvu v seznamu sposobnih učiteljev kot nadzorni-ških kandidatov. Učitelji morajo imeti usposob jenostni izpit za meščanske šole in 15 službenih let po takem izpitu na osnovni šoli. — Izjemoma morejo dobiti učitelji, ki se odlikujejo po svojem delu, dispens od izpita za meščanske šole, a imeti morajo 20 službenih let po II. izpitu. Za sprejem med nadzorniške kan- didate zahtevajo najmanj triletno zaporedno prvovrstno kva ifikacijo. —čh. Ročno vzgojno delo na razstavi v Kromerižu. Poročilo, ki ga prinaša »Česky Učitel« v 5. številki o ročnem vzgojevalnem delu na deže.ni razstavi v Kromerižu zasluži, da bi ga prinesel kak naš strokovni list v celoti. Iz njega bi ne povze i samo, kakšno bogastvo črpa lahko učenec za to delo tudi iz učnih predmetov samih, ampak bi izpre-videli predvsem, da morajo biti take ustvaritve res le plodovi, zrasli iz notranjosti učenčeve, takorekoč organsko spojeni s psiho ma.ih ustvariteljev, ne pa diktirani, brez zveze z doživetjem učenčevim ali celo kopirani po vzorcih. Izvedeli bi, da so bili tam tudi izdelki, napravljeni po navodi ih. brez ozira na sredino, iz katere bi morali vzrasti, na zanimanje in starost učenčevo, oddaljeni od koncentracije. — Posebno pa še podčrtava, da so bili razstavljeni predmeti res izdelki učencev in ne učite jev oziroma starejših oseb. —čh Izenačenje učiteljskih plač z državnimi uradniki, redukcija razredov in hiperprodukcija učiteljskega naraščaja. Minister Markovič ie 25. septembra izčrpno obravnaval z zastopniki deželnih centra nih učiteljskih društev narodnih šol na Češkem in Moravskem vprašanje plačilnega sistema. Zastopniki so izrazili tudi zahtevo, da bi paritetni zakon iz 1. 1919. ne bil odprav.jen in da bi se novi plačilni sistem dal aplicirati na učiteljstvo v polnem obsegu kakor velja za uradnike z enakovredno izobrazbo. Zastopniki so ministru tudi deklarirali stališče učiteljstva z ozirom na redukcijo razredov in restrikcijo učiteljstva ter glede nenameščenega učite.jskega naraščaja, čegar katastrofalno stanje zahteva izboljšanja, predvsem, da bi naj bilo učiteljstvo s polnimi eti restringirano, ako ne vloži do konca oktobra prošnje za upokojitev. Iz Rusije. DRAGO HUDE: ŠOLSKI ZAKON V RUSIJI. (Konec.) Princip vsega ruskega šolskega zakona ie ta. da se stavi vSai šo.a v službo boljševizma, zato pa ie že v naprei po- kopan vsak njen razvoj. Sovjetska reforma ie šolo spremenila', v strogo politično razredno šolo. Ta šola bo vzgoje-vala predvsem boljševike. nestrpneže in ekstremiste. kajti že v prvem razredu se mora upe.jati samouprava v tem smislu ter se morajo ustanavljati otroške organizacije. da se otroci priuče »proletar-ske zavesti«. S tem zakonom so Pa najbolj prizadeti naši ruski tovariši, katerim .ie popolnoma odvzeta! svoboda učne metode. Razmah učiteljeve individualnosti, ki prinese največ uspehov pri pouku, ie zadušen. ker se učitelju ves metodčni postopek natančno predpiše. Učite.jevo delo je s tem mehanizirano in tedai degradirano na stoonio prostega rokodelstva. Vse težišče šole so s tem zakonom dal: sovjeti v roke otrokom ker z njihovo »samoupravo« in sodelovanjem v šolskem svetu se razvijajo v niih nagoni in politične strasti k' najmani poznajo discipline. Pri vsej vzgoji pa so prepovedane še vse kazni. S.ovenski pregovor: Šiba novo mašo poje,« ni prišel pri boljševikih do veljave. Učiteljem so izvili vse orožje do otrok Vsled tega zakona se bodo razvile v Rusiji ko.osalne posledice, ki bodo narodu več škodovale kot komunističen preobrat in padec carstva. Že sedaj se opazujejo pogreški take šole kar vidimo iz boljševiškega časopisa moskovske »Pravde«, ki poroča: »Politična nepismenost ie pregnana iz moskovskih šol. 8 do 12-letni otroci boljše poznajo sovjetsko ustavo in zgodovino revolucije, nego stari bradati kmetje. Sta no narašča število članov »Zveze komunistične mladine« in takozvanih pionirjev (skavtov). Žalibog pa se obenem pri šolski deci pojavlja slabokrvnost in njene posledice srčne napake eavobol omotica in slabo spanje. To ie čudno, ker istočasno posebno skrbiio šolska vodstva za šport mladine. Zdravniki so ugotovili, da je vzrok skrajne zdelanosti otrok niih politično udejstvovanie — krožki, prazniki, zborovanja. Število živčno bolnih otrok znaša danes 39%. 42% moskovske de-ce trpi na slabokrvnosti 36% pa na srčni napaki Rusija bo še e po letih spoznala kvar svoie sedanje krive vzgoje ... Pri bratih Hrvatih v Karlovcu. (7. 5. 1925. — 3. 10. 1925.) Radostni spomini na 7. maj 1925., ko se je vršila v Metliki prva bratska skupščina Belokranjskega učiteljskega društva z brati Hrvati, so nas vzpodbuja i k sklepu, da ne štedimo truda ne žrtev in se korporativno odzovemo bratskemu povabilu učiteljskega društva za grad Karlovac in okolicu na njihovo pro-s avo v Karlovac. Pa tudi stanovska zavest nam je ve evala, da tako velepo-membni dan za razvoj naše stanovske organizacije še posebei poveiličamo z našim obiskom na proslavi petdesetletnega obstoja bratskega Karlovačkoga učiteljskega društva. V zgodnjih jutranjih urah se je zbiralo v soboto 3. oktobra t. i. Belokranjsko učiteljstvo na postajah in z veseljem pohitelo v krog bratov onkraj Kolpe. V vozovih je donela pesem radosti in ve-se ja, kar je značilo izvanredno radostno razpoloženje tovarišic in tovarišev. Radosten smeh ie bilo opaziti na licih vseh, z neba nas je pozdravilo jutranje solnce. a naša Kolpa ie po.jubljala bregove ju-goslovenske zemlje. Razpoloženje se je stopnjevalo, ko so na postajah začeli vstopati bratje in sestre iz kar.ovačke okolice. Na karlovački postaji so nas sprejeli karlovački tovariši in tovarišice. Imenom domačega društva nas je pozdravil tovariš Dane Katič, ki ie v svojem govoru izražal vese je, da je sedaj rešeno vprašanje umetno postavljenih mej ter zahvaljeval navzoče na tako obilni udeležbi. Pozdravi, je posebej predstavite-lja poverjeništva Ljubljana in zastopnike novomeškega učiteljskega društva. Želel ie, naj bi bil ta dan korak naprej v prospeh naše medsebojne bratslke vzajemnosti. Odgovoril mu ie predsednik belokranjskega učiteljskega društva tov. Barle, se zahvalil za prisrčni sprejem in čestital _ društvu na izrednem jubileju. Po kratkem oddihu so nas tovariši vodili po mestu, nam razkazali žensko osnovno šolo. vadnico, obrtno-nadalje-valno šolo, učiteljišče in kopa.išča na Korani. Že pred 10. uro smo se zbirali v mestni posvetovalnici k slavnostnemu zborovanju. Dvorana ie imela res slavnostno lice. Saj ie bila v njej zbrana vsa elita grada Karlovac in poleg starih sivih učiteljev-vodite.jev organizacije, pa do najmlajših nadepolnih učiteljskih kandidatov in kandidatinj, z eno besedo res prava vojska miru. Slavnostno zborovanje je .otvorii predsednik učiteljskega društva za grad Karlovac i okolicu. tov. Lazar Bordoški, srez. prosvetni referent v Karlovcu. V svojem govoru je povdarjal: pomembnost svečanosti, velike šolnike Hrvate, ki so uspešno delovali v tem društvu. Z ' vznesenimi besedami se ie spomnil Njegovega Vel. kralja Aleksandra I., ki mu je skupščina odposlala brzojavne po- Naročajte vse Šolske potrebščine in knjige v Učiteljski knjigarni. zdrave. Istotako je skupščina na predsednikov predlog brzojavno pozdravila ministra prosvete g. V. Vukjčeviča. V nadaljnem govoru je pozdravil skoro korporativno navzoče belokranjsko uči-te.jsko društvo, dalje zastopnika poveri-UJU Ljubljana g. Luko Jelenca, zastopnike poverj. Zagreb g. Srskiča in MiJo-jeviča, navzočega predsednika novomeškega učiteljskega društva g- D. Matka ter starega jubilarja petdesetletnega društvenega dela g. Tomičiča. Viharno so zborova.ci pozdravljali vse imenovane goste. Po pozdravnem govoru je društveni tajnik tov. Franki podal izčrpen histori-jat učiteljskega društva za grad Karlo-vac i okolicu v dobi 1875.—1925. V svojem referatu ie natančno opisal 50-letno delovanje društva, ki je rodi. o bogate sadove tako v pogledu pravnega položaja svojih članov, kakor tudi zboljšanja gmotnih razmer svojega učiteljstva. Omeniti moramo še posebej, da je bil -eita 1903 prvi slovenski gost na zborovanju tega društva naš priljubljeni Enge.bert Gangl. To društvo ie pokazalo tudi mnogo smisla za utrditev medsebojnih vezi hrvatskega in slovenskega dela jugoslo-venskega učiteljstva s tem. da se ie udeležilo 7. maja 1925 skupnega zborovanja z belokranjskim učiteljskim društvom v Metliki, ravno po 50-letnem obstoju, ko je bilo karlovačko društvo ustanovljeno. Po referatu tajnika tov. Frankija je povzel besedo poverjenik tov. Luka Jelene, zahvalil društvo na prijaznem povabilu in prisrčnem sprejemu. Čestital je društvu na 50-letnem plodovitnem delovanju ter še posebej pozdravil učiteljski naraščaj, ki se mu ie z galerije za pozdrav živahno zahvaljeval. Tov. Milojevič ie kot zastopnik pov. Zagreb omenjal v svojem govoru minule s.avnosti v črni gori, povdarjal agil-no&t delovanja karlovačkega učiteljskega društva in izjavil, da je poverj. Za- greb ponosno, da more šteti karlovačko učiteljsko društvo rped svoje dane. Sledil je nato referat tov. Dane Katica: »Obradba jedinica rada«, ki je v njem pojasnjeval kako naj se obdelava učna enota ne strogo po formalnih stopnjah, ampak življenjskim prilikam primerno. Za svoi skrbno sestavljeni referat je žel splošno priznanje. K besedi se je še og.asil predsednik novomeškega učiteljskega drušfva tov. Matko ter povdarjal, da nas ne ločijo od bratov Hrvatov niti sami Gorjanci. Izročil je pozdrave učiteljstva od šumne Krke ter povabi, obe društvi karlovačko in belokranjsko na zborovanje v Novo mesto. S tem ie bil oficijelni del slavnostne skupščine končan. Ko so še navzoči zape.i državno himno in učiteljsko himno, smo odšli k slavnostnemu banketu v veliko svečano okrašeno dvorano hrvatskega pevskega društva »Zora«. Mesta so bila pri mizah bratski in tova-riški porazdeljena. Po.eg Hrvata Slovenka, poleg Slovenca Hrvatica, a med vsemi ni bilo ne Hrvata ne Slovenca in ne brba ampak Jugos ovan-učitelj. Banket je bil res izredno okusno in svečano prirejen ter kazal na gostoljubnost bratov iz Hrvatske, ki smo io vajeni skoro samo pri njih. Na odru je pridno igral vojaški orkester, vmes so pa poveličevali slavnost pevci Karlovačkega učiteljskega društva in oni Belokranjskega učiteljskega društva. Vrsti.e so se napit-nice, najprej kralju, zatem ministru prosvete, nato naši hrabri vojski, dalje Slovencem in gostom sploh. Po končanem banketu je prišla tudi naša mladina na svoj račun, kajti predsednik Bordoški je otvorii z narodnim kolom ples. Hitr^ so minevale ure in misliti smo morali na odhod, vsi s prijetnim občutkom, da smo preživeli lep dan, ki je utrdil tovariške vezi med slovenskim in hrvatskim delom jugoslovenskega učiteljstva, kajti doprinesli smo nov dokaz, da smo Hrvati in Slovenci eno. V. Tončič. Splošne vesti. — Ali naj se uvedejo poletne ali jesenske počitnice s šolskim zakonom? V zadnjem času so se pojavili zopet glasovi za odpravo poletnih in uvedbo jesenskih počitnic. Do sedaj so hujskali proti poletnim počitnicam nasprotniki šole. O tej stvari so se pisale cele strani. Zlasti »Slovenski Gospodar« in »Straža« sta bila po.na ljutih napadov na napredno učiteljstvo, češ, da ie edino to krivo na uvedbi poletnih počitnic. Za časa ministrovanja g. dr. Korošca bi bila najlepša prilika, da bi se uved.e zopet jesenske* počitnice, a takrat so gospodje okoli SLS lepo molčali in ostalo ie pri starem. Sedaj so se zopet spomnili na jesenske počitnice. Njim pa se je žal pridruži. tudi del napredne javnosti zlasti v mariborski okolici. Kakor poroča »Jutro« v svoji 230. štev. z dne 4. 10. t. 1., se je obrnil tozadevno na prosvetno ministrstvo g. poslanec dr. Pivko. Glasom poročila v »Jutru« prihajajo baje ponovno pritožbe in že je naših pristašev glede premestitve počitnic na poznejši čas, ko otroci kmetskih staršev nimajo dela s pašo. Pisec teh vrst službuje v kraju, kjer se pečajo prebivalci po pretežni večini z vinarstvom. Otroci se uporabljajo doma na paši, pri spravljanju poljskih pridelkov in ob trgatvi v vinogradih. V septembru smo imeli prav dober šolski obisk in nikdo se ni pritoževal nad počitnicami, dasi je večina prebivalstva v taboru SLS. Na šo.i je uveden nerazdeljen dopoldanski pouk, dopoldne so otroci v šoli, popoldne pa pomagajo doma. Ob glavni trgatvi bomo z dovo.jenjem šolske oblasti prekinili šolski pouk za en teden. Tako imamo vedno zadovoljiv obisk, ki trpi začasno le nekai dni, ko se spravlja krompir in trga koruza. Radi paše pa otroci ne ostajajo doma. Če bi bila paša merodajna za počitnice, bi morale te trajati še ves november, ker se živina žene na pašo, dokler ne zapade sneg. Učiteljstvo doseže v septembru in oktobru več kakor v vročem juliju in avgustu. Takrat so otroci zmučeni od vročine pa tudi od de.a, ker morajo vstajati zgodaj, da še pred poukom na-pasejo živino. Da so v takih razmerah ' učni uspehi slabši, bo pritrdil vsak, ki je poučeval v vročih po.etnih mesecih. Vse drugače pa je v jeseni. Otrok se naspi, pride svež v šolo in lahko sledi pouku. Popoldne pa ima dovolj časa, da napase živino in pomaga pri poljskih opravi ih. Torej zgolj pedagoški in higi- jefijčni vzroki so bili merodajni, da so se uvedle leta 1922. v vsej državi enotne, poletne počitnice. Pa ne samo pri flas, tudi v drugih državah se uvajajo polagoma te počitnice, fako n. pr. so se uyedle pred kratkinj v Cehoslovaški, ki ima gotovo šolstvo na višji stopnji nego je pri nas. Tudi tam se ni oziralo na pašo, ampak na zahtevo higijene in pedagogike. Zato se suši čudno, da se poteguje tudi del napredne javnost, za stare jesenske počitnice ter s tem pomaga sovražnikom šole pri njihovem hujskanju proti šoli in učiteijstvu. Uvedite na vseh šolah nerazdelen dopoldanski pouk, prekanite ob času najnujnejših opravil pouk in prebivalstvo bo zadovoljno kakor je pri nas. Želeti pa bi bilo, da bi prosvetno ministrstvo spremenilo svojo odredbo g.ede prekinitve pouka ter dovolilo, da smejo prosvetni inšpektorji prekiniti pouk tudi v nižjih razredih, pa ne od vštetega 3. šolskega leta naprej. Tistim tovarišem, ki So tako srečni, da imajo lastna .posestva, pa povem tiho na ušesa: Počitnice so radi otrok in ne radi učiteljev! Tovariš z dežeie. — Naše obrambno delo. Sklepi, sprejeti na učit. zborovanju obeh mariborskih društev: 1. Obrambno delo naših manjšin izven države in naše narodno-prosvetno delo v državi je treba organizirati in spraviti v sistem. 2. Pritegniti je treba vladni in državni aparat k moralnemu in gmotnemu udejstvovanju tega programa. 3. Naša obrambna društva je potreba strniti in organizirati v enoto. 4. Naša politično-strankarska javnost naj postopa v obmejnih krajih enotno. 5. Pozdravlja se ideja ustanovitve »Narodne"--' sveta«, ki bi se naj izvršila čimpreje. —pp Nov načrt šolskega odra z opisom v 6. risbah je prejel »narodno prosvetni odsek Pov. UJU« od tov. Čiri a Hočevarja. Načrt šolskega odra na Krogu predstavlja na 1. sliki fasado v barvah; 2. skica leseno ogrodje za fasado; 3. skica oder; 4. skica ogrodje za pritrjevanje kulis; 5. skica kmetska soba v barvah; 6. skica načrt fasade v narodnem slogu v barvah (motiv povzet po slov. kapeli); 7. skica gozd; 8. skica leseno ogrodje za kmetsko sobo. Ne moremo priobčiti vsega zanimivega opisa šolskega odra od tov. Cirila Hočevarja, ki bo zelo dobro služil vsem, ki bodo postavlja.i nove šolske odre in jim bo centralni nar. prosv. odsek izposodil načrte. Prosimo tudi ostale tovariše, da nam pošljejo skice in onise svojih šolskih odrov, vsaj one, ki smo jim mi izposodili načrte, da so postavili šo ski oder. Dosedaj je nabranega že več enakega gradiva, ki bi ga razstavili na posebni razstavi ob priliki pokrajinske skupščine. Posnemajte tov. Cirila Hočevarja tudi drugi in pomagajte ustvariti dobro centralo za naše prosvetno delo. — Snovanje šolskih delavnic. Ministrstvo prosvete je odobri.o, da se na naših osnovnih in srednjih šolah uvedejo šolske delavnice za ročno delo. Iniciativo za ustanovitev šolskih delavnic je dal podmladek »Rdečega križa«, ki je že ustanovil več takih de.avnic. V najkrajšem času se otvorijo posebni tečaji za učitelje in učiteljice, ki se bodo pripravljali za pouk v šolskih delavnicah. — Društvo učiteljev glasbe v Ljubljani bo imelo svoj I. redni občni zbor v ponedeljek, dne 19. oktobra ob 20. uri na verandi v Unionu z običajnim dnevnim redom- Priglašenim pevkam in pevcem smo razposlali sporede prvega pevskega tečaja, ki se bo vršil v Ljubljani 1. in 2. novembra. Na predvečer, v soboto, bo komorni koncert in prijateljski sestanek vseh pevk in pevcev. Če kdo ni dobi. sporeda in not, naj nam takoj naznani. Če bi se še kdo rad priglasil, naj stori to takoj, ker bi poznejših pri-g.asov ne mogli upoštevati. Dnevni red tečaja bo obsegal predavanja: O dveh najstarejših skladateljih; o slovenski fonetiki; o idea nem dirigiranju in praktične vaje v podrobni in skupinski predelavi. Poleg tega bomo pretresli določila (poslovnik) pevskega zbora in ugotovili načrt pevske izobrazbe in umetniškega zborovega de.ovanja. Kdor ne bi mogel priti, naj blagovoli to javiti odboru. Vse one, ki jih ne bo k tečaju in ne pošljejo nikakega obvestila o odsotnosti, bo odbor črtal. — Učiteljska Samoplomoč. Dne 2. oktobra 1925 je umrla članica Ludovika Borštnik iz Ljub-jame. Društvena uprava je izplačala njenim dedičem 7 7 4 0 Din p o s m r t n i n e. Članski prispevek za ta (103.) smrtni slučaj p ačajo člani s prihodnjim smrtnim slučajem. — Društvo U. S. je imelo 12. oktobra 1925 1588 članov, posmrtnina 7940 Din. — NAROČNIKE »ZVONČKA« opozarjamo, da nam je zaloga 1. številke pošla in je trenutno nimamo na razpolago. Naročila za to številko sprejemamo še do 15. t. m., nakar bomo 1. številko ponatisnili in razposlali vsem naročnikom. Hitite z naročiii! Uprava »Zvončka«. TOVARIŠI! Ako ima kdo številko 3. in 4. »Zvončka« letnika 1915. odveč, naj jo proti odškodnini odstopi upravj »Zvončka«. Upravnik. — Javna zahvala. Priredite.ji zabavnega večera dlne 29. IX. t. 1. v Vo-denikovi dvorani, člani C. M. podružnice v Petrovčah naklonili so del čistega dobička v znesku po 500 Din revnim šolarjem v Libojah. Za ta blagodušni dar se v imenu obdarovanih šo.arjev iskreno zahvaljuje vsem plemenitim prirediteljem. posebej še g. Antonu Vodeniku kot predsedniku C. M. podružnice v Petrovčah. — Fort. Jelovšek, šol. uprav. Upokojitve, napredovanja in imenovanja. —i Učiteljska imenovanja. Nameščeni so: Jamšek Svojmir na deški meščanski šoli v Ptuju, Novak Julij in Božnar Friderika na meščanski šoli v Tržiču, Dominko Stanko v Lokah pri Vranskem, Robinščak Srečko v Kuzdoblanu, Mu.ej Alma v Studenicah, Medica Nanda v Žalcu, Jaklič Milan v Št. Jakobu v Slov. goricah, Čič A.bin v Gederovcih, Krem-žar Marija v Gomilskem, Kincl Julija v Št. Juriju pri Celju, Škrbinc Franc v Sredici, Skalič Zeljko na evangeljski šo.i v Moravcih (Prekmurje), Vrbnjak Štefanija v Selih-Vrhih, Furek Roman v Brezovcih, Papst Kristina v Ribnici na Pohorju, Kos Joško v Guštanju, Parfant Barbara v Pirešici, Kirbiš Avgusta v Sv. Barbari v Slov. goricah, Boštner Jo-sipina v Podovi. LISTEK. Miklavž. Scena z dne 3. oktobra 1925. Polmračna, vlažna sobica. Izza vrat šušti petero nežnih, dvoje težkih mehov. Nervozno preobračanje med žvenkljanjem pletilk. Ob zmršeni mizi suhljat mož s še bolj namršenimi lasmi. Leva lakt ob sencih, desna stisnjena v pest preko obilice aktov. Osebna popisnica, izveštaj, kartoteka, službena ocena, razpis služb, so-štanjske resolucije, ZK1D, prosvetno delovanje, Učiteljski konvikt, obvezno članstvo, nove metle, račun trgovca, organizacijski sklepi ljubljanskih dijaških gospodinj. — Strašen ropot — in sedmero glavic zastrli v zmršeno osebo ob prevrnjeni mizi. Jezen pogled in mehovi so zopet pri svojem neumornem dem. Nežne ročice se oklenejo živega križa, z mehkimi besedami ovijejo težko truplo v mehki povoj spominov in je navdahnejo z blaženimi čustvi novega hrepenenja, mladeniške ognjevitosti. Nisi li bil mož na mestu, ko te niso trle težke družinske razmere? Nisi li prirejal mladinskih iger, ko se sedanjim pro-pagatorjem še sanjalo ni o prosvetnem delovanju? In tvoje pehanje za narodno gospodarskimi cilji, more li biti pozabljeno? Je li tvoja krivda, da te je ubila peza časa, breme družine, luknja v žepu? Le obupati nikar! Ubij desetero muh z enim udarcem, zadovolji volka in ovco, sebe pa ohrani sebi in svoji družini! Glej, Miklavž trka na siromašne duri. Polna hrepenenja in razočaranja je njegova košara. Le malo resne volje in solnce posije v tvoja mrka čustva. Scena z dne 7. decembra 1925. Praznično razsvetljena soba. Za vrat-mi oglušujoče ropotanje, razdraženo veselje. Ob urejeni mizi suhljat mož z lepo urejenimi lasmi. Leva lakt preobrača spise, desna hiti preko papirja. Učiteljskemu konviktu v Ljubljani v roke predsednika Josipa Lapajne. šol. upr. v Cerkljah. Na vašo pobudo sem priredil 5. decembra Miklavžev večer po Lahovi igrici: »Miklavž prihaja«, ki sem jo kupil pri Učit. tiskarni v Ljubljani. Uspeh nepričakovano ugoden. Iz donosa 700 Din plačam obvezno članarino zase in za gdč. kole-ginjo, 300 Din pa sem porabil za obdarovanje otrok, ki jim veliki svetnik radi njihovega siromaštva ni naklonjen. Dal Bog sreče novemu odboru Učit. konv.. sv. Miklavž naj vas obsuje s stoterimi darovi, da bode ob tretjem njegovem praznovanju stotero učiteljskih sirot brezskrbno grlilo v Učiteljskem konviktu v njegovo proslavo. M. Kačur. Izveštaj. M. Kačur prireja lepe mladinske igre. Najlepše je izpadel Miklavžev večer, ki ni zvabil iz toplih gnezd le nežne m.adine, temveč tudi starše in mladeniče, ki so se radovali ob razposajeni mladini in oživljali dni, ki so bili. Iz čistega donosa plačam voznino predavatelju ZKD, ki ima na letošnjem vzporedu kar najlepše in jako zanimive podučne teme. Službena ocena. Marljiv v izvenšol. delovanju. Prirejeni »Miklavžev večer« je zbližal šolo z domom. Učit. konviktu do-našajo Miklavževi večeri lepe dohodke ip omogočajo skorajšno zgraditev lastnega doma, ki razbremeni družinske očete in matere, da se lažje posvete prosvetnemu delu. Nadzornikovo poročilo. Priporočam, da se M. Kačurju podeli upravit. mesto na 10 razredni osnovni šoli, ker s svojim delovanjem vzpodbuja tovariše k intenzivnemu prosvetnemu delu. Organizacija ljublj. gospodinj. Učit. konvikt posega v naše področje in bi utegnil škodovati našim interesom itd. Predsedniki okr. učit. društev. Vse šole naj letos posnemajo M. Kačurja! Uspehi bodo vsestransko zadovoljivi. V konviktu bodo učiteijstvu na razpolago brezplačna prenočišča, s čimer bodo povrnjeni vsi stroški obvezne članarine. Učiteljski konvikt se priporoča za prispevke Miklavževega večera! Na delo! Najboljšo oceno poda v imenu sirot predsednik konvikta Jos. Lapajne. Naročajte Dr. Rusovo knjigo ,Prva pomoč*, —i Ukaz o napredovanju: Na osnovi čl. 47. zakona o činovnicima unapredujejo: U 1. grupu II. kategorije: Ema Zamejic, učiteljica u Hrastniku; Ana Grebene, učiteljica u Sori; Dragotin Gregorc. učitelj u Toplicama; Fran Zagorc, učitelj u Kostanjevici; Ignac Zaplotnik, veroučitelj u Ljubljani: Josip Velkavrh, učitelj u Trbovlje-Vodama; Leopold Baebler, učitelj u Bledu; Alojzij Marok, učitelj u Ljubljani; Marija Omerza, učiteljica u Trbovlja-ma; Zofija Vode, učiteljica u Stranjama; Josipina Mihelič, učiteljica u Ljubljani; Albina Zavašnik, učiteljica u Viču- Marija Vindišer. učiteljica u Trbovljama; Eleonora Korošec, učiteljica u Tr-bovljama • Antun Fakin, učitelj gradj. škole u Ljubljani,' sa 10% redovnih prinadležnosti po čl. 7. čin. zak. U 2. grupu II. kategorije: Ana Kleindienst, učiteljica u Polhovom Gradcu; Maks Koman, učitelj u Stranjama; Antun, Lovše, učitelj u Podbrezjama; Ida Strajnar, učiteljica u Trbovlje - Vodama ; Edvard Vidic, učitelj u Retečama; Marija Hržič, učiteljica u Tržiču; Julij Mayer, učitelj u Dobu; Elizabeta Zupančič, učiteljica u Mokronogu; Ivan Stenovc, učitelj u Domažalama: Antunija Albrecht, učiteljica u Me-kinjama; Ciril Vizjak, učitelj u Velikem Pod-logu; Marija Papler, učiteljica u Žabnici; Pavla Ribarič, učiteljica u Planini kod Rakeka; Ana Hiršman, učiteljica u Besnici; Pavel Podobnikar, učitelj u Podlipi; Štefanija Gruden, učiteljica u Ljubljani; Avgust Berglez, učitelj u Ljubljani; Viktor Lahajnar, učitelj u Notranjim Goricama: Pavel Kunaver, učitelj gradj. škole u Ljubljani, sa 10% redovnih prinadležnosti po čl. 7. čin zak. U 1. grupu II. kategorije: Pavla Puhr-Bašeli. učiteljica u Kamnici kod Maribora: Josip Čenčič, učitelj u Rogatcu; Helena Preininger, učiteljica u Dobrovniku. U 2. grupu II. kategorije: Marica Dugar, učiteljica u Studenicama; Franc Ramšak. učitelj u Sv. Urbanu kod Ptuja; Karel Sorc, učitelj u Selama kod Ptuja; Josip Grašer, učit. gradj. škole u Celju sa 10% red. prinadležnosti lr ^ »-. ^ ~ 1 _ ____" i « . , . ... no obavljati knjižničarske posle v zmislu poslovnika Pov. UJU — Ljubljana, nadaije bi moral opravljati dnevno pošto narodno-prosvetnega odseka in organizirati kulturno ih prosvetno delo članstva Pov. UJU — Ljubljana v zmislu odsekovega poslovnika. Za mesto se lahko zglasi učitelj ali učiteljica, ki bo po potrebi lahko prihajala) vsak dan v urad. Nagrada se določi dogovorno v okviru odobrenega proračuna na skupščini v Šoštanju. Pismene prijave je poslati na poverjeništvo do 1. decembra t. 1.. nastop s 1. januarjem 1926. UJU poverjeništvo Ljubljana. 1. SEJA OŽJEGA SOSVETA UJU POVERJENIŠTVO LJUBLJANA DNE 1. OKTOBRA V LJUBLJNI. Navzočni: Jelene, Gnus, Dimnik, Dostal, Fegic, Hren. Lapajne, Močnik, Potočnik. I. Poverjenik Jelene otvori ob pol 15. uri ob polnošteviiini navzočnosti članov ožjega sosveta sejo in poroča o dospelih in odposlanih dopisih- 1. Dopis davčnega urada za mesto viti vlogo potom prosvetnega oddelka Ljubljana kot odgovor na vlogo pover- na ministrstvo prosvete, ki naj ukrene jeništva ministrstvu financ v zadevi potrebno, da bodo imele v bodoče vse oprostitve takse za prireditve, ki se šole potrebne učne osebe začetkom šol-vrše izven šolskih prostorov in glede skega leta. oproščenja plačevanja takse za vse vlo- 8. Dopisa istega in konjiškega druge in prošnje, ki jih poverjeništvo pred- štva v zadevi novih učnih načrtov. — odzove vsako vodstvo po lastni volji. 6. Dopis istega društva v zadevi uporabe šolskih poslopii v vojaške svrhe, predvsem za nabore, zlasti še med šolskim letom. S tem trpi red in snaga v šolskem poslopju, trpi šolski pouk in ogrožena ie često zaradi podivjanosti posameznih nabornikov vzgojna stran šolske mladine. — V tej zadevi se sk.e-ne napraviti vlogo na pristojno vojaško oblast. 7. Dopis istega društva v zadevi pravočasnega nameščanja učnih oseb začetkom šolskega leta. — Vname se vs ed tega obširna podrobna debata, ki se ie udeleže Močnik, Hren, Gnus in se izjavljajo, da bi bilo najboljše, ako bi se prenesla kompetenca imenovanja novincev in premeščanja provizoričnih učnih oseb ter onih na razpoloženju na velike župane do predlogu sreskih šolskih referentov. Dostal ooozarja na določbe činovniškega zakona, po katerem ne moremo imeti učitelji nikakih posebnosti, ako se smatramo državne uradnike. Mogoče bi se dala vnesti taka določba v šolski zakon. Sklene se napra- a Jim in ena nor, izšla je posebna izdaja za mladino, za odrasle I. zvezek. K besedi se javita Močnik in Dimnik, ki izjavljata, da ti novi načrti sami na sebi niso slabi in vsebujejo marsikai dobrega, potrebujejo pa pojasnila, ker je mnogo netočno izraženo. Tudi se ne more v tem pogledu identificirati enorazred-nice s 4, 5-razrednico. Sklene se napraviti vlogi na oba velika župana ljubljanske in mariborske ob.asti, da nai se izda potom sreskih šolskih nadzornikov navodilo učite,ljstvu glede podrobne ¡izvedbe v skladu z našimi razmerami in prilikami. 9. Poverjenik poroča, da so se v zmislu določb novega tiskovnega zakona javili ob.astim za organizacijske liste uredniki, in to: za »Učiteljski Tovariš« s prilogama »Prosveta« in »Učiteljska Omladina« Ivan Dimnik; za »Popotnika« Luka Je.ene; za »Zvonček« Engel-bert Gangl. 10. Nadalje poroča poverjenik o de-putaciji UJU poverj. Ljubljana, ki je bila 31. avg. v avdijenci pri g. ministru pro-svete Ve ji Vukičeviču in mu je tolmačila prosvetne razmere šolstva in uči-teljstva v Sloveniji. 11. Sk epi^ in resolucije pokrajinske skupščine v Šoštanju. — Glede teh poroča obširno urednik Dimnik. 1. Projekt zakona o osnovnih šolah. — Poverjeništvo je podvzelo vse in skušalo zainteresirati merodajne kroge g e-de stališča slovenskega učiteljstva k temu projektu. Dimnik reasumira sk epe pokrajinske skupščine in stavi dva predloga: a) Termin in prijavo izpreminjeval-nih predlogov se podaljša okrajnim uči-te.jskim društvom do 3 1. oktobra. b) Izvršilni odbor UJU v Beogradu naj objavi v »Narodni Prosveti« predloge sprejete v zadevi šolskega zakona na V. glavni skupščini UJU v Subotici. — Oba pred.oga se sprejmeta. Obravnavajo se nadaljni sklepi in resolucije in se sklenejo dotične v.oge na kompetentna mesta v zadevi 2. šolskega nadzorstva in nadzornikov; 3. višje pedagoške šole; 4. učiteijske izobrazbe, učiteljišč in nadaljne izobrazbe; 5. propagande in pristopa k »Slovenski Šolski Matici«; 6. materijalnih in pravnih zadev (izp ačilo razlike!); 7. vprašanja poročenih učiteijic; 8. naturalnih stanovanj. — Pri tej točki se sklene sestaviti in potom narodne prosvete vložiti interpeiacijo (upit) na ministra pravde in na narodno skupščino glede izdaje novega pravilnika s tolmačenjem, da pri uradnem zaračunavanju naturalnih stanovanj ni miš jen o učiteljstvo, ki mu dajejo stanovanja šolske občine; 9. vštetja kadrskega roka. — V tej zadevi se sklene vloga na odbor za mol-be in žalbe; 10. vštetja 15% dok.ade pri 32-letni službeni dobi; 11. izenačenja kronskih pokojnin z dinarskimi; 12. izenačenja ugodnosti na železnici upokojencev z aktivnimi; 13. razpisa mesta knjižničarja, ki bi zaeno prevzel tajništvo centralnega na-rodno-iprosvetnega odseka. — Mesto se razpiše z nastopom 1. januarja 1926; 14. obmejnega šolstva in učiteljstva» izvedbe čl. 40. čin. zakona. — Pri tej točki se je zlasti povdarjalo, naj se učitelje v-novincev'ne namešča na mejo; 15. vzgoje stanovskega naraščaja. — Ustanovi se po skiepu pokrajinske skupščine glasilo »Učiteljska Omladina« kot priloga »Učiteljskemu Tovarišu«, ki jo bo urejeval urednik Ivan Dimnik skupno z ljubljanskim in mariborskim odsekom za učiteljski naraščaj. Rokopise naj se pošilja uredniku in na naslo- va obeh odsekov. Glavni blagajnik predloži proračun lista. Določi se šte-vi.o in pri tem sklene, da se pri nakladi upošteva vse učiteljiščnike; 16. izpopolnitve organizacije. — V skladu z novimi pravili UJU se mora izpremeniti tudi posiovnik. Okrajna društva naj poš.jejo poverjeništvu do 1. decembra t. 1. izpreminjevajne predloge k sedanjemu poslovniku. Enako naj se izdelajo tudi poslovniki za vse odseke, pravi.niki za častni sod, nadzorne in druge odbore po pravilih in enotni načrt pravil in poslovnika za okrajna učiteljska društva v skladu s pravi.i UJU in s poslovnikom poverjeništva. Širji sosvet naj do Velike noči 1926 redigira končne izpremembe teh načrtov, ki se pred-lože prihodnji pokrajinski skupščini. — Pri tej točki opozarja poverjenik Jelene na obširni aparat obstoječih odsekov in nujno potrebo njihove redukcije, tako s sta.išča stvarne potrebe kako>r glede obremenitve proračuna. Nadalje po-vdarja dolžnost sk.adnosti poslovanja posameznih odsekov s poverjeništvom; 17. pravno - obrambnega odseka. — Osnutek poslovnika, ki ga je izdelal tov. A. Alt, se objavi v »Učit. Tovarišu« in naj ga pretresajo okrajna društva ter poš.jejo nasvete in izpreminjevalne predloge najkasneje do 1. decembra t. 1. na naslov Aleksandra Alta, učite.ja v Studencih pri Mariboru oziroma na strokovno tajništvo v Ljubljani. O bu-žiču letos se bo vrši.a odsekova seja. III. Zadeva odstavitve oblastnega šolskega nadzornika H. Schella. Poverjenik Jelene poroča o tej zadevi obširno s posebnim povdarkom, da tangira to poverjeništvo, ker se je to svoječasno zavze.o za njegovo namestitev. Poroča nadalje o intervenciji pri g. ministru prosvete, o nekvalificiranem napadu na organizacijo v »Slovenskem Narodu« in o posredovanju glede popravka. Omenja nadalje proteste obrambnega odseka in okrajnih učiteljskih društev. Poverjenik nada.juje, da je doznal, da so s to odstavitvijo baje v zvezi gotovi učiteljski krogi v nekem »akcijskem odboru« v Mariboru. Ako je to resnica, mora v imenu poverjeništva samo izjaviti globoko obžalovanje in ogorčenje, da se je to zgodi.o, ker ie bil odstavljeni oblastni šolski nadzornik ravno kandidat učitelj-stva. Navzoči član ožjega sosveta Hren odgovarja, da njemu ni o tem ničesar znanega, osobito pa da on nima nikake zveze z akcijskim odborom v Mariboru in da nikakor ni na kakršenko i način pri tem sodeloval, sploh da se ne udej-stvuje v nobeni politični stranki. V tej zadevi se sklene poleg že pod-vzetih storiti še nada.jne korake. IV. Poverjenik poroča o višji pedagoški šoli, glede posredovanja poverjeništva v zadevi predlogov kandidatov in o uspehu. Povdarja, da ie pri sprejemu odločilno vplivala kvalifikacija prijavljenih kandidatov in se ie zahtevala prav dobra ocena zadnjih dveh službenih let. V. Kočevsko učiteljsko društvo se hoče razdeliti z ozirom na krajevne raz mere na dva krožka, društvo pa bi ostalo enotno in bi tudi imelo skupni občni zbor. — Ožji sosvet nima ničesar proti taki nameravani delitvi, ako obstoje stvarne potrebe. Priporoča pa v splošnem v vseh podobnih slučajih previdnost. VI. B agajniško poročilo. — Glavni' blagajnik Fegic poda izčrpno poročilo o finančnem stanju »Zvončka« za 1. 1925. Poroča, da ie izvršil sklep delegacije na pokrajinski skupščini, da se brezpogojno iztirjajo stari »Zvončkovi« do.žniki. Dolgovi v 1. 1925. znašajo 54.300 Din; za 1. 1924. pa še 22.920 Din; ostali dolg na naročnini 21.430 Din. Neizterjana naročnina znaša torei ogromno vsoto 98.740 Din. Blagajnik Fcgic stavi dva pred.oga, ki se sprejmeta: 1. Učiteljska tiskarna naj kupi preostalo naklado »Zvončka« in naj ji poverjeništvo stavi tako ponudbo; 2. Okrajnim učiteljskim društvom se izda okrožnica, da obračunava z njimi poverjeništvo dvomesečno. Nadalje se do.oči, da krije v slučaju, ako se udeleži na izrecno željo kakega okrajnega učiteljskega društva zborovanja kak član vodstva organizacije, polovico stroškov dotično društvo, po.ovi-co poverjeništvo; ako pa odpošlje- svojega delegata poverjeništvo, pa plača to samo. — Dnevnice in potnine se določijo običajne činovniške. — Sklene se dopis na izvrši ni odbor UJU v Beogradu glede potnin članom glavnega odbora. VII. Predlogi in slučajnosti. — P. Močnik je mnenja, da je k uredbi o disciplinarni komisiji potreben tudi pravi.-nik o disciplinarnem postopku. Po.eg oblastne disciplinarne komisije bi bila potrebna tudi sreska, ki naj bi jo tvori.i sreski poglavar, sreski šolski nadzornik in zastopnik učiteljstva. — Nadalje predlaga, naj bi se knjige in učila priporo-ča.a v »Osnovni nastavi« in ne potom aktov, kar preveč in nepotrebno obre-menja uradno poslovanje. — V obeh zadevah se sklene napraviti vlogo na ministrstvo prosvete. — Nadalje omenja isti član, naj bi se šolske dok.ade pravočasno izplačevale. — y tel stvari se; bo posredovalo pri delegaciji ministrstva financ. Ob 20. uri zak.juči poverjenik sejo. Gibanje okrajnih društev v Sloveniji. Poročila: + Celjsko učiteljsko društvo je zborovalo dne 3. okt. 1925. v Celju. Od 134 je bilo navzočih 108. Uvodoma je tovariš nadzornik Černej proslavil mnogoletno delo upokojenih tovarišev Sivke, Brinarja, Levstika in Petričeka, na kar je bilo predlagano, da se jili izvoli zaradi njihovih skoraj polstoletnih zaslug častnim članom Celjskega učit. društva, kar je zbor tudi soglasno sklenil. Društvena pravila tega društva sicer častnega članstva ne predvidevajo, za to je zbor enodušnega mišljenja, da so tovariši Sivka, Bri-nar, Levstik in Petriček častni člani Celjskega učiteljskega društva. Nato so bili rešeni došli dopisi in razen tega se je razpravljalo o naših stanovskih institucijah kakor o Samopomoči. Učit. domu, Zvončku itd. Tovariša Sivka in Potočnik sta podala zelo izčrpni in zanimivi poročili o pokrajinski skupščini v Šoštanju rn državni skupščini v Subotici. Tovariš Kotnik pa je predaval o temi: Kako se pripravljajmo na pouk. Prihodnje zborovanje se vrši meseca novembra z edinim dnevnim redom: »Ročna dela v osnovni šoli. Ormoško učiteljsko društvo je zborovalo dne 3. oktobra t. 1. v gledališčni dvorani novozgrajene restavracije v Ivanjkovcih. ki je last podjetnega narodnega borca gospoda Lovra Peto-varja, katerega je društveni predsednik poleg ostalih zborovalcev in nanovo v naše društvo vstopivše tovarišice Olge Šiiančeve posebej pre-srčno pozdravil. Navzočih je bilo 43 članov od 53. Dopisi. Tukaj je omeniti društveni sklep, da pristopijo vsi člani k Učiteljskemu domu v Mariboru vsak z letnim prispevkom 100 Din. Varaždinsko učiteljsko društvo slavi 8. oktobra t. 1. svojo 501etnico; temu vabilu se odzove Znliana cena! Zniiana cena! Plesničar-Grum: Jugoslavija ¡.Slovensko ozemlje. 10 zemljevidov in 24 pokrajinskih slik. Vez. Din 22*—, preje Din 28-— Odobrena kot pomožna učna knjiga za 4. šolsko leto osnovnih šol. naročila sprejema D(ITELJSKA KNJIGARNA, LJUBLJANA ZALOGA BARV, TUŠEV IN RADIRK. POVSOD NA ZALOGI - TISKOVINE NA ZAHTEVO. GtiNTHER WAGNER, WIEN X./I. naše društvo s tem, da se ves odbor udeleži slav-lja sosednega hrvatskega društva, ki je ob enakih prilikah vsikdar počastilo tudi nas. Upokojeni 351etniki. Društveni tajnik je kon-stat.ral in obžaloval, du je to pavšalno umirovlje-nje hudo zadelo posebno naše društvo, ker" so bili kar štirje nasi_ člani upokojeni: predsednik tovariš Rajšp, tovariš ravnatelj Kosi, upravitelj tovariš Megla m tovarišica Gabrščekova. Akoravno ne bodo vec delovali v učni sobi, pa jih društvo prosi, da bi se vnaprej s svojimi dolgoletnimi SKusnjamf in s svojim bogatim znanjem sodelovali v učiteljskem društvu, ter jim želi čilost in krep-kost do skrajne meje človeškega življenja Poročila, a) O pokrajinski skupčini UJU v Šoštanju je poročal tovariš Vlado Porekar, b) o glavni skupščini UJU v Subotici delegat Kosina c) Spomine iz italijanskega ujetništva je podal to-' variš Ljud. BelšaL Vsa tri poročila so bila zanimiva, ter se je podavateljem izrekla zahvala. Imenovanje častnim članom. Pri tem zborovanju sla bila zaslužna djuštvena člana: naš dolgoletni ter nad vse vestni in marljivi predsednik Ca,r,Vosl* R a j š p in naš štiridesetletni ue-lavni član mladinski pisatelj, tovariš ravnate j a ni on k, o si. imenovana častnim članom za nevenljive zasluge, ki sta si jih stekla v dobi svojega dolgoletnega učiteljskega službovanja za nase društvo Častna diploma se jima izroči pri prihodnjem zborovanju dne 7. decembra v Ormožu. + Svetolenartsko. učiteljsko društvo je zborovalo dne 23. IX. 1925. pri Sv. Trojici v Slov. gor. Udeležba je bila izredna, razen ene šole so bile vse kompletne. Od 42 članov je bilo navzočih .37. Predsednik tov. Veinar je z veseljem pozdravil veliko število navzočih. Zatem se je orečital zadnji zapisnik in odobril. Poročilo. Tov. Fran Golež nam je podal izčrpno in krasno zasnovano poročilo o pokrajinski skupščini UJU v Šoštanju, za kar mu izreka predsednik najlepšo zahvalo. Zelo zanimivo je bilo poročilo tov. Velnariri o kongresu v Subotici'. Živo nam je slikal mesto samo in njega prebivalstvo s svojimi starimi šegami. Omenil je v glavnem potek skupščine in resolucije, ki so se sprejele. Predavanje. Tov. Vauda nam je v svojem referatu: Smernice prirodopisnega pouku v naravi, podal veliko praktičnih in potrebnih migljajev za pravilno poučevanje. Govoril nam je o namenu prirodopisnega pouka, kakšna bodi priprava učit. in katera biološka načela se uporabljajo pri tem pouku. Vsi udeleženci so z zanimanjem sledili stvarnemu predavanju in predsednik se mu je v imenu vseh zahvalil. Sprejete so bile sledeče resolucije in predlogi: 1. Novi režim je zahteval v Sloveniji svoje prve žrtve. Prvi udarec v obraz je seveda dobilo osnovnošolsko učiteljstvo. Kak r poročajo časopisi je bil premeščen v Konjice obl. šol. ref. za osnovne šole mariborske oblasti tov. M. Schell. Imenovani je užival kot vesten in ne-pristran uradnik ter kot strokovnjak v šolskih in administrativnih zadevah splošno zaupanje pretežne večine učiteljstva. Vest o njegovi odstavitvi je umevno jako razburila slov. učit. in to tem bolj, ker so bili pri tem činu merodajni le politični motivi in je bil pogažen princip vsega osn. šol. učit. v državi, da bodi nadzornik nad osn. šolstvom vzet iz vrst osnovnošolskega učiteljstva. Učit. društvo za okraj Sv. Lenart v Slov. gor. najostreje obsoja ta čin, ki je brezdvomno plod egoističnih intrig, ter prosi merodajna m^sta da v zadevi točno informirajo g. min. prosvete in iz-poslujejo popravo krivice storjene obl. šol. ref. g. H. Schellu in osnovnošolskemu učiteljstvu. 2. Skrajna potreba je, da se sestavi disciplinsko sodišče za vse šole in se vpokliče zastopnik sposoben za to. Da se naj vrši pri vsakem zborovanju znanstven referat, ki bi trajal 10 min. Prihodnje zborovanje se vrši 14. XI. pri Sv. Lenartu v Slov. gor. V svoji globoki žalosti sporočamo našim ljubim sorodnikom, cenjenemu učiteljstvu in vsem blagim prijateljem in znancem tužno vest, daje za večno vzel slovo od nas, naš preljubi soprog, oče, zet, tast, stric in svak, gospod HINKO LIKAR nadutftelj v pokoju. Pogreb rajnika se je vršil v ponedeljek ob 3. pop. iz hiše žalosti na Blanci k sv. Kancijanu. Toliko v obvestilo vsem, ki so ga poznali, ljubili in čislali. Blanca, dne 11. oktobra 1925. Ludovika, soproga Vika, Erna, Alfoma, Vlado in Leo, otroci. Radi Izborne kvalitete Vam priporočamo nabaviti si za jesen in zimo „KARO" Lastne delavnice. cev! je Cene solidne. MARIBOR Koroška cesta 19 J gssjgr Le najbolje je najceneje terjajte slovite zvezke la oMo pisavo, ti jit je izflala_