Iz naše organizacije. Sknpne zadeve. Iz Zareze avstrljskih jngosloTanskih učiteljskih drnšter. Delfgate za glavno skupščino so dalje prijavila sledeča društva: XVI. Slovensko učiteljsko društvo za kočevski okraj: 60. Mihajl Vrbič, nadueitelj v Sodražiei, 61. Ljudevit Mikolič, učitelj v Bibnici, 62. Stefan Tomšič, nadučitelj v Eibnici. XVII. Učiteljsko društvo za mariborsko okolico: 68. Gustar Požegar, nadučitelj v Žitečki vasi, 64. Matija Lichtenwallner, učitelj v Eušah, 65. Josip Lasbacher, nadučitelj v Eušah, 66. Ida Vodenik, učiteljiea y Spodnji Kungoti, 67. Marija Lavtar, učiteljica v Pramu, 68. Marija Pirkmajer, učiteljica v Framu. XVIII. Učiteljsko društvo za kranjski šolski okraj: 69. Josip Lapajne, učitelj v Cerkljah, 70. Lovro Perko, nadučitelj v^Poljanah, 71. Pran Rojina, nadučitelj v Šmartnem pri Kranju, 72. Vilko Rus, učitelj v Kranju, 73. Angela Miklavčič, učiteljica v Preddvoru; Namestnika: 13. Janja Miklavčič, učiteljica v Krauju, 14. Fran Krmelj, učitelj na Št. Crški gori. XIX. Učiteljsko društvo za šolski okraj Eudolfovo : 74. Franc Potokar, nadučitelj v Šent Lovrencu, 75. Marija Glarici, nadučiteljica v Eudolfovem. XX. Slovensko uciteljsko društvo v Istri: 76. Fran Wajšl, nadučitelj v Hrušici, 77. Josip Bertok, nadučitelj v Škofijah, 78. Josip Bertok, nadučitelj v Lazaretu, 79. Silvester Cerut, učitelj - voditelj v Truškah. XXI. Društvo uditeljev in šolskih prijateljev logaškega okraja: 80. Leopold Baebler, c. kr. učitelj v Idriji. 81. Eudolf Pleskovič, c. kr. učitelj v Idriji. Prosimo, da nam prijavijo delegate še druga Zavezina društva. Vodstvo Zaveze.v Izleti po MZaveziniu sknpščini. Že večkrat se je poudarjalo od strani učiteljstva, naj se po skupščini priredijo izleti, na katere se naj skupščinarji že prej povabijo, da si uredijo pravočasno svoje zadeve. Letos je prevzela Jt v e z a s 1 o v. š t aj. u č i t e lj e v i n u č i t e 1 j i c", da vse potrebno ukrene v tej stvari. Stopilo je v dogovor s Podravsko in s Savinjsko podružnico S. P. D. in sedaj se razpisujejo sledeči izleti: I. Na Kozjak. Iz Maribora dve uri hoda na vrh Sv. Urbana-Sv. Križ-Sv. Dub. in v Dravsko dolino. Dva dneva. Kdor nima dosti časa na razpolago, lahko gre samo k Sv. Urbanu in odtam nazaj v Maribor. Vodil bo izlet tovariš Iv. Eobnik od Sv. Križa. II. Na Pohorje. Iz Maribora mimo vojaškega strelišča na Sv. Bolfenk — mimo 19 m visokoga železnega stolpa k Euški koči. kjer se prenočuje. Drugi dan ali v Euše in k slapu Sumnik ali v Fram ali v SI. Bistrico. V Euški koči znižane cene. Voditelj izleta se še določi. V Euški koči bo tovariš Lesjak, predsednik Podravske podružnice, sprejel izletnike. Dva dneva. Obleka za I. in II. izlet navadna, ni potrebna turistovska. Kdor se hoče natančneje poučiti o obeh izletih, naj vpraša pri tovarišu Les.jaku, ki mu bo rade volje naznanil podrobnosti. in. V Savinjske planine. Iz Maribora s koroško železnico do Velikovca-Sinče vasi, potem na Železno kapljo. Prenočišče. Drugo jutro iz Železne kaplje v Logarsko dolino obed pri Piskerniku. Odtod proti večeru odhod mimo slapa pod Einko na Okrešelj. Prenočišče v Frischaufov-'m domu. Naslednji dan na Kamniško sedlo v Bistriško dolino in v Kamnik. Od te glavne ture se lahko delajo razne variante, n. pr. s Kamniškega sedla nazaj na OkrešeljLogarsko dolino- Solčava- Lučo-Ljubna- Gornji grad itd. (Nenina-Vransko). Logarska dolina-Ojstrica-Bistriška dolina ali z Ojstrice na Kocbekovo kočo v Luče; Okrešelj-Turški žleb-Skuta-Grintavec-Oeška koča-Jezersko-Kokra-Kranj ali Grintavec-Bistriška dolina. Ta izlet bo vodil naeelnik Savinjske podružnice S. P. D. tov. Kocbek. VoŽDJa Maribor - Zelezna kaplja stane 5 K 50 vin. Vsak udeleženec se mora javiti poprej vsaj do 10. avgusta pismeno na naslov tov. Šijanca v Gornjem gradu, ki daje eventualna pojasnila. Izlet se ne vrši, ako se ne javi do določenega dne vsaj 5 udeležencev. Javljenje je tudi potrebno zaradi preskrbe prenočišča v Železni kaplji in zaradi obeda pri Piskerniku. Oprava: najboljše turislovska, sieer pa je glavna reč dobro nakovani erevlji. V nahrbtnik nekaj rnrzlih jedi in drugih prepotrebnih stvari. Obeb. izletov se lahko udeležijo tudi tovarišice. Natančnejši načrt prihodnjič. Odbor učiteljskega društva za mariborsko okolico nujno prosi in pozivlja, da se cenjene pevke in pevci udeleže dne 5. avgusta t. 1. glavne pevske vaje v ,,Narodnem domu" mariborskem. Vaja se vrši ob 3. uri popoldne in vodstvo prevzame tov. Šerbinek, pri katerem se tudi dobe note in se naj pri njem pravočasuo oglasijo. Oenjeni tovariši in tovarišice, ki imate smisel, da bi se konoert ob priliki ^Zavezine" skupščine sijajno obnesel, ne odlagajte, ne bodite indolentni, ne spravIjajte samega sebe ob ugled. Vemo, da je z mnogimi stroški zvezano, a ne ustrašite se, borite se za idealizem. Komur pa ni mar, naj bo toli znaSajen, da ne bo druge z besedami oviral in da i bo društvenemu pevovodji vrnil vposlane note. Brez žrtev ni uspeha, brez not ni petja. V imenu odbora: E. M., tajnik. Eraujsko. Učit. okrajno društvo za ljubljansko okolico ima svojo glavno skupšeino dne 31. julija ob 10. uri v ,,Narodnem domu". Naj bo udeležba polnoštevilDa! "" postane ud okr. in plačuje v s a j redno plačuje organiza- Štajersko. Štajerskcmu slovenskemu učiteljstvu! Podpisanec naznanja, da je odstopil kot predsednik rZveze slov. štajerskih učiteljev in učiteljic" ter se naj vsi dopisi pošiljajo tovarišu Jos. M e š i č k u , nadučitelju v Sevnici. V Gornjem gradu, dne 18. julija 1909. F r. K o c b e k. Šmarsko-rogaško učit. drnštvo je zborovalo dne 11. junija t. 1. pri Sv. Križu na Slatini. In ta dan je pokazalo učiteljstvo obeh okrajev, da se zaveda dolžnosti, ki jih stavi nanje in na vsakega posameznika kot uda zavest, da je ud učiteljskega društva. Saj smo se zbrali do malega vsi tamkaj, razen nekaternikov, ki so žalibog ob takih dneh zadržani in onih, v naspiotnem narodnostnem taboru; res, pa za te nam ni niti žal, da niso v naši sredini. Sicer pa je bilo to zborovanje tudi vredno dobrega obiska: šli smo v lep kraj na lepo delo. Naj govori poročilo samo! G. prof. Lavtarja, ki je predaval kot znan strokovnjak na svojem polju, mi ni treba niti hvaliti: hvali ga njegovo delo, njegova vztrajnost in njegova prijaznost, da se tako rad odzivlja vabilom raznih učit. društev, da v njih predava, poučuje in pozivlja učiteljstvo z mladeniškim ognjem za sveto stvar — za vzgojo otroka in naroda k samostojnosti. Ni mi ga treba hvaliti: saj mu ,jo dalo poleg mnogih drugih strokovnjakov tudi naučno ministrstvo svoje priznauje s tem, da mu je potrdilo knjigo za učno knjigo; zakar mu je tudi tov. predsednik čestital. Nato je referiral tov. Sotošek osocialnem delu učiteljstva. Naznanil je sklepe osrednjega soc. odbora, poudaijal vrednost in pomen organizaeij in njih okrepitve ter stavil v dosego tega smotra te teze: 1. Vsaka učna oseba naj učit. društva. 2. Vsak ud naj čita e d e n naš stanovski list. 3. Vsak društvenik naj obiskuje redno zborovanja. 4. Vsak društvenik naj udnino ter žrtvuje po možnostih za cijske zaklade; ker brez gmotnih žrtev ni uspehov. Za njegova izvajanja se mu p r e d s e dn i k zahvali, na kar poroča on sam o kmetijskem pouku v Ijudski šoli; tu je stavil sledeče zahteve: 1. Odpadejo naj olajšave, ker naj služita zadnji 2 leti kmetijskemu pouku. 2. Vsaka šola mora dobiti primerno zemljišče za šolski vrt in poizkuševališča ter vse potrebno orodje in druga sreistva ki so potrebna za učila kmetijsko - gospodarskega pouka. 3. Šolske vrte naj podpirajo okraji, dežela in država. 4. Na učiteljiščih naj se razširi pouk o kmetijstvu iu BJega gospodarstvu. Temu se je dodala še 5. zabieva : Bremena za ljudsko šolstvo naj prevzame država, uvrsti učiteljstvo med uradnike zadnjih treh činovnih razredov v smislu § 55. drž. zak. z dne 14. maja 1869. — Z veseljem smo vzeli to zadnjo točko na znanje z utemeljitvijo: Oe bomo pustili gospode pri zeleni mizi v miru, se ne bodo nikdar spomnili na nas; treba je vedao dregati, dregati in zopet dregati. — Kot nova zahteva se je stavila tudi ta, naj se sproži akcija, da se poročevalei o stanju šolskih vrtov honorirajo — če zahteva zakon od učiteljstva še posebno delo, naj ga za to tudi plača: tlake bodisi v tej ali oni obliki, smo se menda že lahko preobjedli . . . Delegatom za glavno skupščino rZaveze" v Mariboru so bili voljeni: Fr. Eošker, M a r t. S o t o š e k in P a v. F 1 e r e; namestnikom: F r. F e r 1 i n c in A u e r n i k. Pri slučajnostih se je sklenilo naprositi rSlov. Šol. Matico", da začne z izdajo navodila Lavterjevim računicam že letos, kar bo gotovo v veliko korist ueiteljstvu, ki rabi te računice, pa slučajno ne more poznati metode natančneje, ker je študiral na kakem drugem zavodu in ne mariborskem. — Nadalje je predlagal tov. Zopf, naj bi zahtevalo vse štajersko učiteljstvo potom svoje organizacije: 1. da se odpravi nepotrebno spisovanje polmesečnih sumariških spiskov zamud in 2. daseodpravi določba izvršilne odredbe dokončnega šolskega in učnega reda, zadevajoe nadomestitve šole prostih sred in petkov ob četrtkih. Jako zanimive in res temeljite so točke, s katerimi je poročevalec podprl zlasti svoj drugi predlog. (Glej članek BZa proste četrtke". Op. uredn.) Ko se še določi za pribodnje zborovanje 7. novernber — zakljuei predsednik ta plodonosen sestanek. S tem je bilo cficialno poročilo končano. Zgoraj sern omenil, da smo šli v I e p k r a j na lepo delo. Bili smo na Slatini — in s tem je povedano mnogo! Uboga para učiteljska si malokdaj privošci kak izlet v kraj, kjer ne vlada ravno preponižaa cena, da bi se tam kaj ogledal, da bi zrl pred seboj pisane množice, zdraven pa še užival promenadne koncerte . . . In naše društvo nam ponudi priliko, da se poveseli gorjanski trpin med tovariši na takem kraju ter pozabi v.saj ta dan, da mu ni odlo- čeno in odmerjeno življenje drugih kot sotrpinov proletarcev . . . In zato društvu : Hvala za lepi dan v lepem kraju! —e.