mag. Evelina k atalinić
Ekonomska šola Murska Sobota
evelina.katalinic@gmail.com
COBISS: 1.04
Potovanje po evrolandiji
Travelling across Euroland
Povzetek
Spoznavanje sveta se že pri majhnih 
otrocih prične z igro. Metoda igre pa je 
tudi ena izmed tistih učnih metod, ki jo 
lahko uporabljamo tudi v srednješolskem 
izobraževanju, saj učitelju pri pouku 
omogoča dvigniti koncentracijo učencev, 
še posebej ob koncu šolskega leta, ko je ta 
izrazito zmanjšana oziroma prične upadati, 
ne glede na njihovo starostno obdobje. tako 
smo v srednješolskem programu ekonomske 
gimnazije z metodo igre sestavljanja domin 
ponovili in utrdili osnovno znanje o regionalni 
geografiji evrope. Da bi pomnjenje in 
razumevanje obravnavane snovi še povečali, 
smo uporabili metodo formativnega 
spremljanja znanja, pri čemer so do izraza 
prišli naslednji ključni elementi: oblikovanje 
opisnih kriterijev na podlagi podanih urnih 
učnih ciljev, medvrstniško vrednotenje in 
samoevalvacija.
Ključne besede: e vrolandija, formativno 
spremljanje znanja, metoda igre, regionalna 
geografija evrope, opisni kriteriji, medvrstniško 
vrednotenje, samoevalvacija
Abstract
For little children, getting to know the 
world starts with games. the game 
method is one of the teaching methods 
that can be used in secondary education, 
as it enables the teacher to improve the 
students’ concentration, especially at 
the end of the school year when their 
concentration is extremely low or starts 
declining. therefore, we revised and 
practised the basic knowledge about 
the regional geography of europe 
with the game method of assembling 
dominoes. to increase the retention 
and understanding of the discussed 
topic we used the method of formative 
assessment, whereby the following key 
elements were noticeable: the forming of 
descriptive criteria based on the teaching 
objectives of given lectures, peer 
assessment, and self-assessment.  
Keywords: e uroland, formative assessment, 
game method, regional geography of e urope, 
descriptive criteria, peer assessment, self-
assessment 
Uvod – Kaj je evrolandija?
e vrolandija je dežela z 9 postojankami, na 
katerih dijaki pridobivajo, utrjujejo in ponavljajo 
znanje učnih tematik vsebinskega sklopa 
regionalne geografije evrope. slika 1 nam 
prikazuje razporeditev dijakov po posameznih 
omizjih, ki so predstavljala postojanke 
e vrolandije.
Pogoj za vstop in samo potovanje po e vrolandiji 
je zapis vsaj 1 opisnega kriterija s strani dijakov, 
ki ga oblikujejo s pomočjo projiciranih urnih 
učnih ciljev, zapisanih s strani učitelja. n a 
1. postojanki dijaki spoznavajo e vropo kot 
kontinent, na 2. postojanki utrjujejo znanje 
o tipih obal, na 3. postojanki spoznavajo 
značilnosti površja (reliefne oblike, geološka 
Slika 1: Potovanje po evrolandiji 
Foto: E. Katalinić (14. 6. 2017)
43
GeoGrafija v šoli  |  3/2017
iz prakse

obdobja), na 4. postojanki se seznanijo z 
značilnostmi podnebja in rastja v e vropi, 5. 
postojanka dijakom omogoča vpogled v vodovje 
e vrope, na 6. postojanki spoznavajo jezikovno 
podobo e vrope, na 7. postojanki pa versko 
podobo e vrope, na 8. postojanki se seznanijo 
s selitvami in razporeditvijo prebivalstva v 
e vropi in na zadnji, 9. postojanki, utrdijo znanje 
o e vropski uniji. vsak dijak prepotuje celotno 
e vrolandijo. njegova naloga je, da na vsaki 
postojanki utrdi znanje e vrope s sestavljanjem 
domin in hkrati na list papirja zapiše povratno 
informacijo na sestavljene domine njegovih 
predhodnikov. n a podlagi tovrstnega 
medvrstniškega vrednotenja dijaki izpeljejo 
samoevalvacijo, ki smo jo poimenovali moji vtisi 
s potovanja po e vrolandiji.
• nameni UČ enja in kriteriji 
UsPe Šnosti
n a podlagi podanih urnih učnih ciljev učenci 
oblikujejo kriterije uspešnosti, kar prenaša 
odgovornost za učenje na same učence.
• dokazi
sestavljene domine so dokaz o procesu učenja 
učencev.
• Povratna inF orma Cija
Učiteljica med sestavljanjem domin učencem 
sproti posreduje povratne informacije, jih s 
tem usmerja in spodbuja.
• vP ra Šanja v Pod Poro UČ enjU
n a podlagi učenčevih izkušenj in 
pridobljenega znanja učencem sproti zastavlja 
problemska vprašanja, ki jih usmerjajo pri 
sestavljanju domin.
• samovrednotenje in vrstni Ško 
vrednotenje
Pred samim sestavljanjem domin dijaki na 
list papirja zapišejo povratno informacijo 
sošolcem, ki so na določeni postojanki 
predhodno zlagali/povezovali domine. 
n a podlagi tovrstnih zapisov in lastnih 
izkušenj s sestavljanjem domin v sinteznem 
delu ure strnejo svoje vtise s potovanja po 
e vrolandiji oziroma opravijo samoevalvacijo o 
pridobljenem znanju.
slika 4 nam prikazuje postojanko s tematiko 
verske sestave e vrope. d omine so na sliki še 
nepovezane. v takšni obliki so na začetku 
potovanja domine na omizju našli dijaki. n aloga 
začetnega dijaka je bila, da jih poveže tako, da 
se geografski pojmi medsebojno povezujejo. v 
obliki kače zložene domine nakazujejo, da je 
dijak uspel med seboj povezati večino domin, 
kar je znak obvladovanja učne snovi – to nam 
prikazuje slika 5. d ijaki so se izkazali pri 
Slika 2: Vstopnice za potovanje po evrolandiji 
Foto: E. Katalinić (14. 6. 2017)
Slika 3: Postojanke v evrolandiji 
Foto: E. Katalinić (14. 6. 2017)
slika 2 nam prikazuje vstopnice za potovanje 
po e vrolandiji. z a potrebe nakupa vstopnice 
so dijaki na podlagi splošnih urnih učnih ciljev 
izdelali konkretne opisne kriterije. Primeri 
izdelanih opisnih kriterijev s strani dijakov: 
• poimenujem reliefne enote e vrope ter jih 
uvrstim v ustrezno geološko obdobje glede 
nastanka;
• pravilno določim prevladujočo veroizpoved 
posameznih evropskih držav;
• s pomočjo atlasa poimenujem in na karti 
pokažem glavna evropska vodovja (morja, 
reke, jezera).
elementi formativnega spremljanja 
znanja
Pri načrtovanju pouka smo upoštevali, da smo v 
artikulacijo učne ure vključili vseh pet elementov 
formativnega spremljanja znanja, in sicer (Holcar 
Brunauer idr., 2016:  8):
evrolandija je dežela 
z 9 postojankami, 
na katerih dijaki 
pridobivajo, utrjujejo 
in ponavljajo znanje 
učnih tematik 
vsebinskega 
sklopa regionalne 
geografije evrope.
Vključevanje vseh 
petih elementov 
formativnega 
spremljanja znanja v 
artikulacijo učne ure.
44
GeoGrafija v šoli  |  3/2017
iz prakse

povezovanju domin učne tematike jezikovna 
sestava e vrope. slika 6, ki prikazuje postojanko 
za potrebe utrjevanja znanja o površju e vrope, 
nazorno kaže, da je v znanju dijakov kar nekaj 
vrzeli. v nadaljevanju potovanja po e vrolandiji 
pa so dijaki domine že našli razporejene. njihova 
naloga je bila, da preverijo pravilnost obstoječih 
povezav oziroma da povežejo tisto, kar je ostalo 
nepovezano.
Slika 4: 7. postojanka za utrjevanje znanja verske sestave 
evrope 
Foto: E. Katalinić (14. 6. 2017)
Slika 5: Jezikovna sestava evrope – vidna povezava med 
dominami.
Slika 7: Sprotna povratna informacija s strani učiteljice
Foto: E. Katalinić (14. 6. 2017)
Slika 8: Domine za utrjevanje znanja verske sestave 
evrope 
Foto: E. Katalinić (14. 6. 2017)
Slika 6: Površje evrope – razvidno je, da so dijaki imeli 
težave pri povezovanju domin.
Rezultati medvrstniškega 
vrednotenja in samoevalvacije
med samim potovanjem po e vrolandiji so  
dijaki sproti svojim sošolcem podajali  
povratne informacije o pravilnosti sestavljanja 
domin, kar prikazuje slika 7. d ijaki so ugotovili 
sledeče:
45
GeoGrafija v šoli  |  3/2017
iz prakse

1. tiP i o Bal v evro Pi:
• dobro poznavanje tipa obale v sloveniji;
• slabše prepoznavanje primerov fjordskega 
tipa obale;
• težave z določitvijo tipa obale irske in 
Francije.
2. evro Pa kot kontinent :
• dobro poznavanje držav srednje in j užne 
e vrope;
• potrebnega več ponavljanja in utrjevanja 
znanja o z ahodni in vzhodni e vropi;
• utrditi znanje o žepnih državicah e vrope.
3. Povr Šje evro Pe:
• zelo dobro poznavanje reliefnih 
značilnostih e vrope;
• utrditi znanje gorstev terciarnega nastanka.
Slika 10: Povratna informacija glede znanja o evropi kot 
kontinentu 
Foto: E. Katalinić (14. 6. 2017)
Slika 11: Zapisovanje povratne informacije pred 
sestavljanjem domin 
Foto: E. Katalinić (14. 6. 2017)
Slika 12: Samoevalvacija – strnjeni vtisi s potovanja po 
evrolandiji 
Foto: E. Katalinić (14. 6. 2017)
Slika 9: Medvrstniško vrednotenje – podajanje povratne 
informacije 
Foto: E. Katalinić (14. 6. 2017)
46
GeoGrafija v šoli  |  3/2017
iz prakse

URNA UČNA PRIPRAVA
URNA UČNA PRIPRAVA: GEOGRAFIJA
PROGRAM: EkONOMSk A GIMNAZIJA DATUM: 20. 6. 2017
LeTNIK: 2. A URA: 1. učna ura (7.55–8.45)
PROfe SORICA: MAG. EVELINA k ATALINIĆ
VSeBINSKI SKLOP: REGIONALNA GEOGRAFIJA EVROPE
UČNA eNOTA: PONAVLJANJE IN UTRJEVANJE S POMOČJO DOMIN
UČNI CILJI
Urni učni cilji:
etapni:
- Ponoviti in utrditi znanje o naravnogeografskih in družbenogeografskih značilnosti evrope s pomočjo domin.
- Dijaki si medsebojno podajo povratno informacijo o usvojenem znanju na podlagi sestavljanja domin.
Operativni:
- evropske države ustrezno uvrstiti k posameznim geografskim enotam evrope.
- Reliefne enote evrope ustrezno uvrstiti v geološko obdobje ter določiti njihov nastanek z ustrezno orogenezo.
- Določiti glavne reke in jezera evropskih držav.
- Pravilno določiti jezikovno in versko sestavo posameznih evropskih držav.
- opisati značilnosti selitev znotraj e vrope.
- opredeliti značilnosti modre banane in sončnega pasu.
4. PodneBje in rastje evro Pe:
• dobro poznavanje posameznih tipov 
podnebij in ustrezno razvrščanje tipov 
rastja;
• ponoviti značilnosti sredozemskega 
podnebja;
• utrditi znanje o islandskem ciklonu.
5. vodovje evro Pe:
• utrditi znanje o r enu kot evropski plovni 
poti;
• ponoviti reke in jezera posameznih držav.
6. jezikovna sestava evro Pe:
• ponoviti, v katero jezikovno skupino 
uvrščamo keltski jezik;
• utrditi romanske jezike.
7. verska sestava evro Pe:
• dijaki zelo dobro poznajo posamezne 
verske skupine e vrope ter prav tako vedo 
poimenovati prevladujočo veroizpoved v 
posamezni državi.
8. selitve in razPoreditev 
Pre Bivalstva :
• ponoviti države nečlanice e vropske unije;
• utrditi znanje časovne umestitve vstopa 
slovenije v e vropsko unijo.
9. evro Pska Unija :
• poznavanje vzroka in posledic finančne 
krize v e vropi;
• utrditi znanje o 3. valu selitev v e vropi, in 
sicer o beguncih in državah tretjega sveta;
• ponoviti znanje o omrežju avtocest na 
območju modre banane.
samoevalvacija kot zapisovanje vtisov s 
potovanja po e vrolandiji je pokazala, da  
so dijaki sami pri sebi prišli do uvida, katero 
znanje regionalne geografije evrope obvladujejo 
in kje sami opažajo, da je potrebnega več 
dodatnega utrjevanja. t ako so večinoma 
ugotovili, da jim največ preglavic povzroča  
znanje o vodovju in površju, najmanj težav pa 
imajo z jezikovno in versko sestavo e vropske 
unije ter tipi podnebja.
Sklep
igra potovanje po e vrolandiji s pomočjo 
povezovanja domin je prispevala k miselno 
spodbudnem in sproščenem utrjevanju znanja 
regionalne geografije evrope. Učenci so bili zelo 
motivirani za oblikovanje opisnih kriterijev, ki 
so bili pogoj za začetek potovanja po e vropi. 
t ovrstno utrjevanje znanja je dijakom omogočilo 
izmenjevanje stališč o znanju r egionalne 
geografije evrope na podlagi medvrstniškega 
vrednotenja. k er so bile povratne informacije 
tako s strani dijakov kot učiteljice pravočasne, 
so ostalim dijakom omogočile drugačen način 
pristopa k sestavljanju domin in povezovanju 
znanja. t ako smo na zabaven in hkrati poučen 
Tovrstno utrjevanje 
znanja je dijakom 
omogočilo 
izmenjevanje stališč 
o znanju Regionalne 
geografije evrope 
na podlagi 
medvrstniškega 
vrednotenja.
47
GeoGrafija v šoli  |  3/2017
iz prakse

MeTODe DeLA
Učiteljeve:
- metoda demonstracije;
- metoda razgovora;
- metoda razlage;
- metoda formativnega spremljanja znanja: podajanje povratne informacije.
Učenčeve:
- metoda razgovora;
- metoda posrednega opazovanja (stenski zemljevid);
- metoda uporabe učnih pripomočkov (atlas, domine);
- metoda formativnega spremljanja znanja: medvrstniško podajanje povratnih informacij.
UČNe OBLIKe:
- frontalna;
- individualno delo.
UČILA IN UČNI PRIPOMOČKI
Učiteljevi:
- Senegačnik, J. et al. (2015). evropa. Geografija za 2. in 3. letnik gimnazij. Ljubljana: Modrijan.
- Senegačnik, J. et al. (2015). evropa. Geografija za 2. in 3. letnik gimnazij. Delovni zvezek. Ljubljana: Modrijan.
- Atlas sveta za osnovne in srednje šole (2004). Ljubljana: Mladinska knjiga.
- Stenski zemljevid.
- PPt predstavitev.
- Vstopnice za potovanja po evrolandiji.
- Zvočna kulisa med ustvarjanjem dijakov:
- sestavljanje domin: https:/ /www.youtube.com/watch?v=e_AcL91kcIA;
- zapisovanje povratne informacije (medvrstniško vrednotenje): https:/ /www.youtube.com/watch?v=dH_exHc6aVY.
Učenčevi:
- Senegačnik, J. et al. (2015). evropa. Geografija za 2. in 3. letnik gimnazij. Ljubljana: Modrijan.
- Senegačnik, J. et al. (2015). evropa. Geografija za 2. in 3. letnik gimnazij. Delovni zvezek. Ljubljana: Modrijan.
- Atlas sveta za osnovne in srednje šole (2004). Ljubljana: Mladinska knjiga.
- Stenski zemljevid.
- Domine za potrebe ponavljanja.
- List za potrebe podajanja povratnih informacij in pisanja opisnih kriterijev.
- Sintezni list (vtisi s potovanj po evrolandiji).
- Pisalo.
STRATeGIJA IZOBRAŽeVALNO–VZGOJNeGA DeLA:
Ponavljanje učne snovi.
UČNe KOReLACIJe:
- biologija (rastje, vodovje in podnebje);
- zgodovina (državni socializem, zgodovina evrope);
- ekonomija (gospodarstvo).
NOVI UČNI POJMI: (ne)indoevropski jeziki, geološke enote evrope, separatistična/avtonomistična gibanja, alpidska/hercinska/
kaledonska orogeneza, modra banana, sončni pas, evropska unija
POSeBNOSTI:
učiteljica upošteva posebnosti in prilagoditve posameznih dijakov pri učni uri.
Potek dela in aktivnosti učiteljice: Učne metode, oblike in učila: Potek dela in aktivnosti učencev:
1. MOTIVACIJA
na tablo narišem domino z napisom separatistično gibanje. 
Dijake vprašam: Kateri narodi so imeli separatistična gibanja?
ob stenskem zemljevidu pokažem nekaj primerov držav s 
separatističnimi gibanji in eno od teh napišem na drugo domino, 
da dijakom demonstriram ponavljanje s pomočjo domin.
Frontalna oblika, metoda 
razgovora in razlage, stenski 
zemljevid, atlas, tabla – slika 
domine
Dijaki poimenujejo države, 
za katera so bila značilna 
separatistična gibanja in sledijo 
navodilom za ponavljanje s 
pomočjo domin.
2. NAPOVeD UČNIH CILJeV
Predstavitev in tolmačenje ciljev učne ure – dijakom predstavim 
učne cilje, katere bomo ponovili s pomočjo sestavljanja domin.
Frontalna oblika, metoda 
razlage
Dijaki se seznanijo s cilji učne ure.
48
GeoGrafija v šoli  |  3/2017
iz prakse

3. UVAJANJe
na tablo projiciram napis: Dobrodošli v e vrolandiji.
Dijakom povem, da se je naš razred za 45 minut spremenil v 
evrolandijo, kjer bodo potovali od mize do mize, vsako omizje pa 
zahteva od njih znanje določene tematike o naravnogeografskih 
in družbenogeografskih značilnostih evrope.
Dijakom povem, da morajo za potovanje po evrolandiji imeti 
vstopnico, ki oznanja njihovo vstopno točko (omizje z določeno 
temo). c ena za nakup vstopnice je 1 izdelan opisni kriterij, ki ga 
dijaki izoblikujejo na podlagi urnih učnih ciljev. 
Predstavim opisne kriterije kot njihova pričakovanja pred 
potovanjem po evrolandiji, zato jih v tej obliki zapišem na tablo.
 
 
 
 
Frontalna oblika, 
metoda razlage, metoda 
demonstracije, stenski 
zemljevid in šolski atlas, 
vstopnice za evrolandijo 
(izbrane teme uvoda v reg. 
geo. evrope), domine
Dijaki sledijo navodilom za potek 
učne ure – ponavljanje s pomočjo 
domin in navodila za podajanje 
povratne informacije sošolcu.
 
 
Dijaki na podlagi obravnavane 
snovi prejšnjih ur in projiciranih 
splošnih ciljev učne ure izdelajo 
opisni kriterij, ki ga zapišejo v 1. 
osebi ednine.
4. PONAVLJANJe UČNe SNOVI
Dijaki izžrebajo vstopno postajo v evrolandijo.
Vstopne točke so postojanke z izbrano tematiko uvoda v 
regionalno geografijo evrope, in sicer:
- eVRoPA K ot K ontInent ;
- tIPI oBAL V eVR oPI;
- Po VRŠJe eVRoPe;
- PoDneBJe In RAS t Je eVRoPe;
- VoDo VJe eVRoPe;
- JeZIKo VnA Se St AVA eVRoPe;
- VeRSKA SeSt AVA eVRoPe;
- SeLItVe  In RAZPoReDIteV PReBIVALS tVA; 
- eVRoPSKA unIJA.
 
 
Frontalna oblika, metoda 
razgovora in razlage, metoda 
posrednega opazovanja, 
domine evrolandije, metoda 
formativnega spremljanja 
znanja, list za podajanje 
povratnih informacij
 
 
Dijaki izžrebajo vstopno točko 
svojega potovanja po evrolandiji.
Vsak dijak prične z zlaganjem 
domin na svoji vstopni točki v 
evrolandijo. Časa ima 5 min, nato 
gre na naslednjo točko, kjer skuša 
nadaljevati sestavljanje domin 
svojega sošolca oziroma preveri 
njegovo pravilnost sestavljanja 
domin. na list zapiše svojo 
povratno informacijo za sošolca
Vsako omizje ima list, kamor vsak dijak po sestavljanju domin 
zapiše eno pohvalo in en predlog, kaj bi sošolci lahko izboljšali.
Sproti spremljam sestavljanje domin s strani dijakov na 
posameznih točkah evrolandije in sprotno zapisovanje povratnih 
informacij.
pred njim: če je kaj naredil 
narobe, oziroma pohvali tisto, kar 
je naredil prav. Vsak dijak ima na 
vsaki točki evrolandije 2 min za 
sestavljanje in 2 min za povratno 
informacijo. nato se pomakne 
naprej. na ta način se vsi dijaki 
sprehodijo skozi evrolandijo.
5. SINTeZA
Skupaj z dijaki preberem povratne informacije, zapisane na 
posameznih točkah evrolandije. Poudarim, da so zapisane 
želje tiste, ki bodo podrle domine oz. v prenesenem pomenu 
odpravile vrzeli v znanju o splošnih naravnogeografskih in 
družbenogeografskih značilnostih evrope. na podlagi tega 
z dijaki izvedem samoevalvacijo, in sicer tako, da jim zadam 
nalogo, da na list papirja strnejo lastne vtise s potovanja po 
evrolandiji.
Frontalna oblika, metoda 
demonstracije, metoda 
razgovora in razlage, metoda 
sinteze na podlagi povratnih 
informacij, samoevalvacija, 
sintezni list Moji vtisi s 
potovanja po evrolandiji
Dijaki si v zvezke zapišejo, katere 
učne tematike morajo še utrditi 
in na podlagi tega izpolnijo list z 
vtisi potovanja po evrolandiji.
način ponovili in utrdili znanje glede regionalne 
geografije vzhodne e vrope.
Viri in literatura
1. Holcar Brunauer, A. … [et al], (2016). Formativno 
spremljanje v podporo učenju. Ljubljana: ZRSŠ.
2. Senegačnik, J. et al. (2015). evropa. Geografija za 2. 
in 3. letnik gimnazij. Ljubljana: Modrijan.
3. učni načrt, (2008). Geografija [elektronski vir]: 
gimnazija: splošna, klasična, ekonomska gimnazija: 
obvezni predmet (210 ur), matura (105 ur).avtorji 
Anton Polšak … [et al.]. – Ljubljana: Ministrstvo za 
šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo.
49
GeoGrafija v šoli  |  3/2017
iz prakse