miiiiiiiiiiniiniiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniinniiiiiiiiiiiiiiiiiffliiiiiiiiiiiiiiiiiim
GLASILO SLOVENSKEGA DELAVSTVA
H3T0En9ll3 ŽŠS3S3. letna 1 E; posamezna štev. 1 o	Uredništvo in npravništvo:	Izhaja	vsak	petek
Št. 41.	V	Ljubljani,	10. septembra 1915.	Leto	X.
Modrovanje slovenskega delavca.
Bolj kakor kdaj poprej, se pozna sedaj, da smo Slovenci — čeprav ne vsi res zatiran narod in to pa za to, ker nam manjka pravih in samostojno mislečih mož, .ki bi bili rojeni res za. narod, ne v prvi vrsti v korist lastnemu žepu. Pri nas je vse odvisno in od tega tudi od-visi, imamo li kaj pravic ali pa nobenih. Mi delavci moramo s svojega stališča odločno izjaviti, da imamo le dolžnost, vseeno, ali jih potem izpolnjujemo iz notranjega prepričanja ali pa iz golega strahu pred zamerami. O, to notranje prepričanje, kje neki si ti? Nisi li ti rastlinica, ki se jo mora skrbno negovati, da uspeva, da požene cvet in rodi sad? Ker se pa pri nas to ne godi, veneš in bodeš popolnoma zamrla, nam bo pa ostal le še strah pred mogočnjaki in pa slepa vera v njih veljavo. Da, ta vera nam je dosedaj narekovala, da smo slepo drvili nekam v negotovo smer. Toda vsi znaki kažejo na to, da ta strah hvalevredno gineva in da se nastale vrzeli vedno bolj in bolj polnijo s spoznanjem, da mora. delavec postati bolj samostojen v svojih mislih in sklepih, da se ne sme preveč ali pa prav nič zanašati na obljube drugih, ampak naj zastavi vso svojo dejanje in nehanje edino le v do-
Mati.
Odkar je došlo poročilo, da je padel na bojišču njen edinec, solnce in up njenih starih dni, jo ni strpelo več doma. Vsak dan se je napotila med vrvečo množico, hodila je po ulicah in cestah, in vsak dan je prišla pred elegantni hotel, kjer se je ustavila in nemo zrla v visoka okna gostilniških prostorov. Vsak dan je prišla — kako in ke-daj — sama. ni vedela. Tujci so prihajali in odhajali, ona pa je strmela pred se. Tu notri je sedela pred par meseci s svojim sinom, ko je odhajal na vojsko. Ljubeče jo je tolažil: »Mamica — saj se povrnem!« A povrnil se ne bo vač. Ostala je sama — sama med to množico polno življenja. Čemu je ostala? Ugledala je miadega, čvrstega vojaka. Desno roko je imel oblečeno v ro-kovico, da ni bilo videti razstreljenih
sego svojih — delavskih pravic. Sedanja krvava vojska nam nalaga bridke žrtve na eni strani, na drugi nam pa podaja veliko zlatih naukov, dai po sedanji poti ne pripležemo do vrha. Moč skupnosti in sloge je sicer neprecenljive vrednosti, toda le toliko časa, dokler se uspehi med zavezniki pravično dele, ne pa, da se nekeraterniki pasejo v sočni travi ter mirnodušno gledajo, kako drugi pri suhi in trdi slami poginjajo.
V	predzadnji številki »Naše Moči« izraža nek dopisnik bojazen, da utegne nastati po vojski med slovenskim ljudstvom razredni boj. Pa še prav gotovo bo prišlo do tega, ker mora priti, ker slovenski delavec se je do grla naveličal biti neupoštevana priprega. Ni li sedanji položaj ikakor ustvarjen za to, da se delavcu izpolnijo tisočere obljube, da se mu ponudi opora in pomoč? 'Razdora med kmetom' in delavcem se ni toliko bati, ker navsezadnje kmet tudi ni nič drugega kakor delavec-trpin; seveda, pri tem ne smemo misliti na kmete v cilindru in fraku. Kmet bo še o pravem času prišel do spoznanja, od koga je njegov obstoj resnično odvisen in tja bo nagnil svoje mišljenje. Tudi za industrij ca bi bil že skrajni čas, da spregleda, kako temeljito mu bodemo '■'o vojski posvetili v njegove predale, če niso morda že polni dovolj, da brez škode lahko povrne svojim delav-
in razmesarjenih prstov. Visela mu je v ruti, ker je imel v zapestju zdrobljeno kost in ker je bila roka mrtva in brez življenja. — Vojak se ustavi pred gostilno in njegovo oko zre poželjivo .po bogato obloženih gostilniških mizah. Nekdo ga nalahno prime za roko. Stara, osivela gospa, oblečena v črnino, ga proseče in boječe vpraša, bi se li hotel malo okrepčati v teh prostorih. Vojak pordeči, nasmeje se nalahno potem pa vstopi za. sklonjeno starko v jedilno sobo.Stara gospa mu sleče plašč, naroči mu najboljših jedil in pijače, reže mu meso, nataka vino kot otroku. Pri isti mizi je sedela s svojim sinom, ko je odhajal. Dneve svojega življenja bi dala, da bi tudi sedaj sedel ob njeni strani. Tudi če bi imel mrtvo roko, kot ta vojak poleg nje. Meso bi rezala, vino točila, slačila bi ga, ljubila bi ga, da bi komaj zapazil, da nima roke. Da, ko bi
cem to, kar jim v sedanjih tako kritičnih časih brezvestno odreka. Delavcu se ni treba bati, če pride do kakega razdora.
Prodaja žita in moke.
C. kr. deželna vlada za Kranjsko je razglasila dne 31. avgusta 1915. 1., št. 23.245.
Na podlagi ministrskih ukazov z dne 11. avgusta 1915. L, drž. zak. št. 230 in 231, se zaukazuje tako:
§ 1.
Tuuradni ukaz z dne 7. decembra
1914.	1., dež. zak. št. 39, o določitvi najvišjih cen za veletrgovino z žitom in moko, je s 15. avgustom 1915 izgubil svojo moč.
§ 2.
Določila §§ 1 in 2 tuuradnega ukaza z dne 16. marca 1915. 1., dež. zak. št. 5, se razveljavljajo.
§ 3.
Izdelovanje drobnega peciva ostane za zdaj prepovedano.
Obrtniško izdelovanje neoukranega prepečenca (vodenega prepečenca) je dovoljeno le s posebnim dovoljenjem deželne vlade.
prišel...
Tujec jč in pije in potem se hvaležno ozre na staro gospo. Sivolasa starka začne ž njim kramljati: Posluša ga, ko ji pripoveduje o svojcih, o domovini, o vsem, kar mu je ljubo in sveto, šali se ž njim in smeji, samo da bi pozabil, da ima mrtvo roko. Zlati solnčni žarki padajo na to osivelo glavo in obdajajo kot žar ljubezni. In gospa govori in govori temu neznanecu, kot bi bil njen ... Pa so žene, katerim so položili naši težki dnevi železen križ na šibka ramena. Sklenjene hodijo s tihimi, neznanimi koraki med trpečimi. Njih imen ne či-taš v časopisih, vendar pa celi njih ljubeča roka globoke rane, ki jih je zasekal sovražni meč.
To so junakinje, katere bo pozabila zgodovina, zapisane pa bodo z ljubeznijo v srcih človeških ...
Prevel F.
Kruh se sme izdelovati in spravljati v promet samo iz pšenične krušne ali iz ržene moke ali iz poljubne zmesi teh vrst moke v hlebcih ali štrucah s težo 980 gramov ali 490 gramov.
§ 5.
Cena po določilih § 4 izdelanega kruha s težo 980 gramov se določa na 52 vinarjev, in onega s težo 490 gramov na 26 vinarjev.
Peki in prodajalci kruha so dolžni, na zahtevo oddati kruh v najmanjši teži 70 gramov za ceno 4 vinarjev.
§ 6.
Obrtniško izdelovanje slaščičarskega blaga iz maslenega (listnatega) in droženega testa, ki ima v sebi kot glavno sestavino moko, jajca, mast, mleko in majhno množino sladkorja, kakor pogače, kolači, potice, predpustni krofi in podobno je prepovedano.
Ravnotako je pekom in slaščičarjem prepovedano prevzemati v zasebnih gospodarstvih iz dejano masleno (listnato) in droženo testo, da ga spe-
Ta ukaz se mora po določilih § 11 ministrskega ukaza z dne 11. avgusta 1915 1., drž. zak. št. 231, nabiti v prodajalnah in obratovalnicah.
§ 8.
Prestopki tega ukaza se kaznujejo po določilih ministrskega ukaza z dne 11. avgusta 1915. 1., drž. zak. št. 231.
§ 9.
Ukaz dobi moč z dnem razglasitve.
C. kr. deželni predsednik:
Baron Schwarz s. r.
Tobačno delavstvo.
PROŠNJA.
Vse sodelavke prosim, naj mi naznanijo tiste osebe, ki so me obrekovale, da storim proti njim potrebne korake v obrambo svoje časti.
Ana Češnovar.
XXX
Vič. Vrste krščanskega socialnega delavstva se redčijo tudi pri nas. V daljni Galiciji počiva nepozabni Tine Sever. V soboto smo pa pokopali moža delavca, ki zasluži v delavskem glasilu vsaj par vrstic v trajen spomin. Franc Bučar je ta naš vrli somišljenik, katerega smo zadnji petek izročili materi zemlji na viškem pokopališču. Umrl je nagle, nepričakovane smrti. Cel dan je bil v sredo zaposlen v tobačni tovarni. Zvečer je imel preskrbeti še nek transport s kolodvora. Ko gre v naglici preko tračnic, ga zagrabi železniški voz in pritisne tako močno, da je bil Bučar v par trenotkih mrlič. Prenesli so ga v mrtvašnico k sv. Krištofu. Somišljeniki in viški frančiškani so mu preskrbeli dostojen pogreb. Štirje duhovniki so mu prišli nasproti in ga spre-
mili na viško pokopališče. Pri tobačni tovarni je čakalo delavstvo, da spremi k počitku njega, ki se je še pred par dnevi potil in trudil zvest svojemu poklicu v tovarni. Pred tovarno so čakali tudi pevci Viškega katoliškega izobraževalnega društvai in so pred vrati zapeli ginljivo žalostinko svojemu zvestemu članu. Nato se je delavstvo uvrstilo v dolgo vrsto za krsto pokojnika, pred katero se je neslo pet lepih vencev. Marsikateri bogataš nima tolikega spremstva na zadnji poti kot ga je imel naš priiprosti delavec Franc Bučar. —
Delavstvo ve ceniti svoje somišljenike. To je pokazalo tudi na dan tega pogreba. Saj je bil pokojni ves čas zvest pristaš stranke in to zvestobo je pri vsaki priliki tudi dejansko pokazal, neprestrašeno, neomahovaje. Bil je eden prvih ikršč. soc. delavcev iz šole dr. Krekove. Večikrat je pravil, kako so s početka se .shajali k temu organizatorju delavstva, zlasti v onih časih, ko je bilo to šele v povojih. In pri teh sestankih je bil pokojni Bučar stalni učenec. In ravno pri tej ipriliki se je izuril in vtrdil v pravih, zdravih načelih, katerim je zvest ostal celo svoje življenje. Nikdar ni bil v zadregi, ko je bilo treba nastopiti in braniti prava delavska načela. Ako si se spustil z njim v pogovor o takih zadevah, bi mislil, da imaš pred seboj moža, ki je preštudiral vso socijologijo. Izguba tega moža je res huda rana za naše delavstvo. Hud udarec je pa tudi za njegovo družino. Zapustil je rajnki bolno ženo in pet nepreskrbljenih sirot. Somišljenikom najtopleje priporočamo obubožane sirote. Rajnkemu pa svetila večna luč!
ZAHVALA.
Udano podpisana izrekam tem potom javno zahvalo vsem onim, ki so mi bili na katerikoli način v pomoč ob nenadni prebritki smrti mojega ljubljenega soproga Franca Bučarja.
Osobito se zahvaljujem viškim 5.
oo.	frančiškanom, ki so polnoštevilno in brezplačno spremili rajnega k zadnjemu počitku, kakor tudi za brezplačno zvonenje in za prostor na pokopališču.
Istotako se zahvalim gg. pevcem za ginljivo petje, posebno pevovodji č.
o.	Ferdinandu. Nadalje bodi zahvala delavkam tobačne tovarne in vsem drugim gospodom, ki so mi gmotno prihiteli na pomoč, kakor tudi vsem, ki so spremili nepozabnega soproga na zadnji poti, in sploh vsem, ki so mi deja,n-sko izkazali sočutje ob tej prebritki izgubi.
Bog vsem tisočero 'povrni!
Vič 1915.
Jožefa Bučar.
Vojni dogodki
od 31. avgusta do 6. septembra 1915.
Severno bojišče. Prodiranje se nadaljuje na celi črti od Dnjestra do Dvi-ne. Ko so bili Rusi vrženi iz postojank ob Zlati Lipi, so se ustavili za reko Strypo in se iznova uprli. Toda njihov
odpor so naše čete kmalu zlomile in jih vrgle za Seret. Deloma so naši prekoračili že tudi to reko. Brody je zopet v naših rokah. V trdnjavskem trikotu Luck—Dubno—Rovno smo izpodbili vogelni steber: 1. septembra smo osvojili Luck. Vzhodno od čete Brest Li-tovsk—Bjelostok tirajo zavezniške čete Ruse vedno dalje v Rokitniška močvirja. Ruska armada je sedaj razcepljena. Ob Njemenu je padla te dni zadnja rusika trdnjava na tej črti Grodno. Nemci prodirajo dalje na črti, ki gre vzhodno od Grodna, zapadno mimo Vilne proti Dvini do južnovzhodno od Rige; pri Friedrichstadtu so nemške čete že osvojile predmostje.
Meseca avgusta je bilo samo v Galiciji ujetih 53.489 ruskih vojakov (190 častnikov) in uplenjenih 34 tqpov in 123 strojnih pušk. Na celokupnem severnem bojišču pa je bilo v navedenem času ujetih 271.839 Rusov, med njimi 15 generalov in 2000 častnikov in uplenjenih 2200 ruskih topov, nad 500 strojnih pušk in neizmerne zaloge streliva in živil.
Jugozapadno bojišče. Hud udarec so zopet doživeli Italijani dne 4. t. m., ko so napadli grič Sv. Martina; naši so jih popolnoma zbili. Ravnotako so se izjalovili vsi siloviti artiljerijski napadi na višine sevemozapadno od Sv. Lucije in na tolminsko predmostje, kamor so Italijani zmetali najmanj 10 vagonov jeklenih oziroma železnih izstrelkov. Nič srečnejše niso za Italijane izpadli njihovi zadnji veliki napadi na ikoroško-tirolske obmejne hrambe in planote, ki so se vsi ski’hali in razbili ob hrabrosti naših junaških čet. Sedaj iso boji naših junaških čet. Sedaj so boji na celi črti nekoliko pojenjali.
Na zapadnem bojišču artiljerijski boji brez važnih dogodkov.
Ob Dardanelah se boji z vso lju-
tostjo nadaljujejo. Francosko-angleške čete so imele v zadnjih dneh avgusta zopet ogromne izg-ube. Na Galipolslcem polotoku so Angleži menda osvojili neko važno postojanko. V dardanelskih vodah je bilo potopljenih nekaj tur-šikih ladij, v Egejskem morju je pa nemški podmorski čoln torpediral angleški transportni parnik in ga potopil.
Preskrba z živili.
Izšla je cesarska odredba, ki odreja, kaj naj se vse stori, da se (prebivalstvu zagotove najpotrebnejša živila. Zdi se nam tako važna, da jo objavljamo svojim bralcem v popolnem obsegu seveda v prostem prevodu. Slove:
CESARSKA ODREDBA 8. AVGUSTA
1915,
ki obsega določila o preskrbi prebivalstva s potrebščinami, katerih ni mogoče pogrešati.
V	smislu § 14. državne ustave 21. decembra 1807, drž. zak. št. 141, določa za dobo po vojski povzročenih izrednih razmer mesto cesarske odredbe avgusta 1914, drž. zak. št. 194:
Zapisovanje zalog.
§ 1.
Politična deželna oblast je pooblaščena ne glede za posamezne potrebščine obstoječa posebna določila, od slučaja do slučaja ali pa ponavljalno odrediti popisovanje neobhodno potrebnih potrebščin.
Neobhodno potrebne potrebščine so, kakor tudi sicer v tej cesarski odredbi, tiste ki krijejo potrebne življenjske potrebščine ljudi in živila domačih živali kakor tudi stvari, iz katerih se izdeluje
§ 2.
Po razglasu take odredbe so Jzde-lovalci, trgovci, skladišča in obfatna podjetja, ki imajo neobhodno potrebne stvari zase ali za druge v zalogi, dolžni, da javijo politični oblasti zalogo po množini in po kakovosti v dobi, ki jo naznanja oblast.
Kdor hrani zaloge drugih, je dolžan, da naznani tistega, ki mu gre pravica razpolagati z zalogami.
Politična okrajna oblast je upra^ vičena, da brez prejšnjega razglasa od posameznih oseb ali podjetij zahteva, da morajo v gotovem roku javiti množino svojih zalog.
Politična deželna oblast je opravičena, da omeji zapisovanje zalog v razglasu na tiste vrste, ki so jih dolžni Naznanjati, pri katerih upajo po obsegu njih obrata dobiti večje zaloge, ali Pa da za tako omejitev pooblaste politične okrajne oblasti.
Politična oblast sme zaloge vsak čas pregledava«, in če izostane ali če napoved ne odgovarja resnici, izivedo popisovanje na stroške stranke.
8 3.
Kdor ne prijavi zahtevanih podatkov v stavljenem mu roku, kdor se brani odgovarjati na stavljena mu vprašanja ali neresnično odgovori, se kaznuje z denarno globo do dva tisoč kron ali pa z zaporom do treh mcseccv, če ni podvrženo nastopanje strožji kazni.
Preskrba prebivalstva z neobhodno potrebnimi potrebščinami.
§ 4.
Politične deželne oblasti im v nujnih slučajih z njih pooblastilom politične okrajne oblasti lahko neobhodne potrebščine (§1, odstavek 2) za preskrbo prebivalstva zahtevajo za dežele, ?!ki“aje in za občine )od proizvajalcev in trgovcev, ki jih obvežejo na dobavo, če je po mnenju teh oblasti sicer preskrba prebivalstva s takimi potrebščinami ogrožena.
Notranji minister lahko odredi, da se ta zahtevna pravica sme raztegniti tudi na vojno žitno prometno družbo ali na druge zavode in podjetja, ki v Javnem interesu izvajajo preskrboval-116 odredbe.
§ 5.
Politična oblast (§ 4, odst. 1.) se j^°ra pred svojim ulkrepom sporazumi z vojaško upravo. ja O potrebščinah, ki jih hranijo **a skladišča ali kako javno obratno
podjetje, se sme kaj takega odrediti (§ 4) le z odobrenjem ali po naročilu notranjega ministrstva.
Politična oblast (§ 4, odst. 1) lahko že pred odločbo potrebno za zagotovitev stvari ukrene.
§ 6.
Odškodnina za zahtevane stvari se, kadar ni sklenjen dobrohoten dogovor, skupno z zastopniki tistega mesta, za katero se zahtevajo zaloge, in če mogoče tudi lastnik zalog, določi po sodišču v izvenspojrnem ipostopanju, ko so se zaslišali izvedenci.
Redno naj se pritegnejo kot izvedenci trajno zapriseženi izvedenci.
Ako je določena blagu najvišja cena, odškodnina te ne sme presegati, sicer naj se določi odškodnina po primerni ceni.
Pristojno razsoditi je tisto okrajno sodišče, v katerem okraju se nahaja zahtevano blago. Razsodba se lahko izpodbije v osmih dneh z ugovorom. Proti razsodbi druge stopinje nadaljnje pravno sredstvo ni dopustno.
§ 7.
Politična oblast (§ 4, odst. 1) lahko določi, da sodno postopanje (§ 6) ne od-godi dobave.
V	kolikor se ne doseže kak drug dogovor, sc mora plačati cena pred oddajo v gotovini ali se pa plačilo, ki se mora v 14. dneh po oddaji izvesti, varno zagotovi. Če se cena pred oddajo še ni določila, določi višino jamstvene vsote politična oblast (§ 4, odst. 1.).
Razvidnost in določitev cen, zagotovi* tev tržnega prometa.
§ 8.
Kdor obrtoma ali na kakem trgu ponuja ali prodaja živila, mora V svojem strankam pristojnem prodajalnem prostoru, na svoji prodajalni stojnici ali na prodajalnem nrostoru na jasno vidnem mestu in v dobro čitljivi pisavi javiti cene posameznim živiiom z ozirom na njih kakovost in na njih množino.
Če se prodaja blago na težo, morajo dovoliti prodajalci, da smejo kupci brezplačno na njih tehtnicah pretehtati blago.
Kdor postopa proti tem predpisom, se kaznuje z denarno globo dvatisoč kron ali pa z zaporom do treh mesecev.
§ 9.
Pri določitvi najvišjih cen (maksimalni tarifi) za podrobno prodajo stvari, ki spadajo k potrebnim potrebščinam vsakdanjega življenja, lahko politična oblast popusti v 8 51, odstavek 3 obrtnega reda označeno postopanje.
§ 10.
Politična deželna, oblast in z njenim pooblastilom politična okrajna oblast sme v korist preskrbe prebivalstva izpremeniti ali dopolniti tržne rede izvzemši tržnih pristojbin.
Občina tržnega kraja naj po svojih činiteljili za dobo kakega trga (sejma) dopustne prodajalne cene živilom tako za vele, kakor tudi za podrobno trgovino pred otvoritvijo trga (sejma) do-
loči, na trgu (sejmu), razglasi in skrbi za to, da se drže, s potrebnimi odredbami. Če je potrebno, se lahko poskrbi tudi za takojšnjo odstranitev s trga (sejma).
§ 11.
1. Tisti, ki prigovarja komu, naj ne obišče trga (sejma) z neobhodno potrebnimi stvarmi, da zniža pošiljatve na trg;
2. prodajalec, ki obiskovalcu trga (sejma) neobhodno potrebne stvari, ki jih dovaža na trg, med potjo na trg (sejem) odkupi;
3. kdor na trg dovažane neobhodno potrebne stvari pred začetkom uradno določenih tržnih ur proda ali kupi;
4. kdor na tržnem prostoru kot dopustne razglašene prodajalne cene živilom ali sicer določene najvišje cene prekorači,
sc kaznuje z denarno globo do dvatisoč kron ali pa z zaporom do treh mesecev, v kolikor ni za postopanje določena strožja kazen. Lahko se tudi krivec v pod št. 3 navedenih slučajih vedno ali določeno dobo izključi s trga.
Ista kazen zadene tiste osebe, ki zapeljejo h kakemu takemu kaznjive-mu dejanju ali ki sodelujejo pri izvedbi.
Kršitev dobavne obveznosti.
§ 12.
1. Kdor namenoma v kaki pogodbi z javno oblastjo ali v smislu § 4 po oblasti naloženega naročila za dobavo neobhodno potrebnih stvari, prevzete dolžnosti krši,
2. poddobavitelj, posredovalec ali uslužbenec, ki namenoma s kršitvijo svojih dolžnosti ogroža ali preprečuje izvršbo, se kaznuje radi prestopka s strogim zaporom od enega meseca do enega leta. Poleg zaporne kazni se lahko naloži tudi denarna globa do dvajset tisoč kron.
Zakrivanje zalog.
§ 13.
Kdor v nasprotstvu z naloženimi mu obveznostmi pri poizvedovanjih namenoma v njegovi posesti nahajoče se zaloge neobhodno potrebnih stvari oblasti prikriva, se kaznuje radi prestopka s strogim zaporom od enega meseca do enega leta. Poleg zaporne kazni se lahko naloži tudi denarna globa do dvajset tisoč kron.
Ista kazen zadene osebe, ki postopajo kot poverjeniki tistih, ki so dolžni dajati pojasnila in ki so krivi takega prikrivanja.
Navijanje cen.
§ 14.
1. Kdor izrablja po vojski nastale izredne razmere in zahteva za (neobhodno potrebne stvari očividno pretirane cene, se radi prestopka kaznuje z zaporom od enega tedna do šestih mesecev. Poleg kazni na svobodi se lahko naloži tudi denarna globa do dvatisoč kron.
2. Kdor ponovi dejanje, se kaznuje radi pregreška s strogim zaporom od enega meseca do enega leta. Poleg za-
porne kazni se laliko določi tudi denarna globa do dvajsettisoč kron.
§ 15.
1. Kupčevalec, ki pri nakirpu neob-hodno potrebnih stvari na trgih, na cesti ali pri prodaji od hiše do hiše po prodajalcu zahtevane cene, ali če se gotova cena ne zahteva, preplača do-zdaj običajne cene, da si za nakup blaga ali za bodoče nakupe zagotovi prednost pred drugimi kupci, se kazinu j e radi prestopka z zaporom od enega tedna do šestih mesecev. Poleg zaporne kazni se lahko naloži tudi denarna kazen do dvatisoč kron.
2. Storilec, ki ponovi dejanje, se kaznuje radi pregreška s strogim zaporom od enega meseca do enega leta. Poleg zaporne kazni se lahko naloži tudi denarna kazen do dvajset tisoč kron.
Istim kaznim so podvržene tudi osebe, ki so tako postopanje Zagrešile pri nakupu za kakega kupčevalca.
§ 16.
Kdor se razgovori z drugim, da za neobhodno potrebne stvari izrabljajoč po vojnih razmerah povzročene izredne razmere zahteva očividno pretirane cene, se kaznuje radi prestopka s strogim zaporom od enega meseca do enega leta. Poleg zaporne kazni se lahko naloži tudi denarna globa do dvajset tisoč kron.
§ 17.
1. Tisti, ki poškoduje neobhodno potrebne stvari, jih uniči ali stori ž •njimi tako, da postanejo brez cene, da •ponudbo takih stvari zniža;
2. kdor nakupuje svobodno potrebne stvari ali njih proizvajo ali kupčijo omejuje, da navija cene za neprimerno veliko višino;
3. kdor širi neresnična poročila ali se posluži kakega drugega sredstva zavajanja, da povzroči podražitev neobhodno potrebnih stvari,
se kaznuje radi pregreška s strogim zaporom od enega meseca do enega leta. Poleg zaporne kazni se naloži lahko tudi denarna kazen do dvajset tisoč kron.
(Konec prih.)
Izdajatelj in odgovorni urednik Jože Gostinčar.
Tisk Katoliške Tiskarne.
Agitirajte za „MIadost“!
Sogata zalogi ženskih ročnih dal in zraven spadajočih p o trebi čin.
Leknjrl kroni" Mr. pha. Bohinc
Ljubljana, Rimska cesta štev. 24.
Priporočajo se sledeCa zdravila:
Balzam proti želodčnim bolečinam, steklenica 20 v.
Kapljice za lelodec, Izvrstno, krepilno In slast do jedi pospešujoče sredstvo, steklenica 40 v.
Kapljice zoper želodčn' krč, steklenica 60 v.
Posipala! praSek, proti ognjlvanju otrok in proti potenju nog, Škatlica SO v.
Ribje olje, steklenica l krono In z kroni.
Salicilni kolodl), za odstranitev kurjih o£«s in trde ko2e, steklenica 70 v.
„Sladin“ za otroke, Škatla so v.
iinktura za želodec, odvajalno in želodec krepilno sredstvo, steklenica 80 v.
Trpotčev sok, izvrsten prlpomočeK proti kailju, steklenica 1 krono.
Zeleznato vino, steklenica 2 kroni GO v In 4 kron« 80 v.
&
F Mprffll MUBUHHH
1. IUUJU1 Mostni trg 18.
Troovlna z modnim in drobnim blagom.
Velika lzber vezenin, čipk, rokavlo, nogavici, otroške obleke in perila, pasov, predpasnikov, žepnih roboev, ovratnikov, zavratnio, volne, bombaža, sukanca itd.
Pozor, slovenska delavska društva!
Kupujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manufakturni trgovini
Janko Česnik
(Pri CeSnlku) LJUBLJHflll
Lingarjeva ulica - Stritarjeva ulica
v kateri dobite vedno v veliki izbiri najnovejše blago za ženska in moška oblačila.
1-7/“ “7/ 7/ 7/ —?/— 'ir 7/ 77 7/ //“ 1JL <& E. ŠMABEMII A 	—		\\ ■ \\ \\ \\ SN. "XV \s \\—\v \\ 1 Š, M®^tmi trg Sl®To a® [j
, H Velika zaloga manufaktumega blaga, različno ■1 j» sukno za moške obleke, volneno blago, kakor - S ševijoti, popelin, delen, itd. za ženske obleke. — ’ | Perilno blago, cefirji, kambriki, batisti v bogati S " izbiri. Različno platno in šifoni v vseh kako-vostih in širinah; potrebšine za krojače in šivilje. 5* ~ Flanelaste in šivane odeje, različne preproge za s postelje, kakor tudi cele garniture. — Novosti J s v volnenih in svilenih robcih in šalih. Namizni j Z prti, servijeti in brisalke iz platna in damasta. J % Priznano nizke cenel \V _AV \\ \\ . \\ . _A\	*		Posebni oddelek za pletenine in perilo. Vse « M vrste spodnje obleke za ženske in moške, kakor: 5 r srajce, hlače, krila, bodisi iz sifona ali pa tudi £ pletene iz volne ali bombaža. — Največja izbira s S v nogavicah v vseh barvah kakor tudi v vseh g velikostih za otroke. — Predpasniki najnovej- ~ U ših krojev iz pisanega blaga, Sifona, listra in 1 1 klota. Stezniki ali moderci od najcenejših do naj- § -finejših. Fini batistasti, platneni in šifonasti E žepni robci. <— Zaloga gosjega perja in puha. § Vedno sveže blago I S ; -Ji	M	fž.—/L. ..J/	 /L // // // /r -\
I
Hajjiojjša, naisiflurneiša prilika za Stedeniel
Ljudsko Posojilnico
regfsfrovana zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 6
pritličje, v lastni hiši, nasproti hotela „Union“ za frančiškansko cerkvijo
sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni zadružniki, temveč tudi
cela dežela Kranjska
in jih obrestuje po
4
31 01 4 O
brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih obresti 4’75 kron na leto. Stanje vlog je bilo koncem marca 1913 čez 22 milijonov kron. Za nalaganje po pošti so poštnohra-nilnične položnice brezplačno na razpolago.
Načelstvo.