PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana » gotovini Abb. postale I gruppo
Cena 100 lir
Leto XXX. Št. 85 (8791)
TRST, sreda, 10. aprila 1973
PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
Ob konferenci Združenih narodov o surovinah
Sedanjemu izrednemu zasedanju generalne skupščine Združenih narodov nekateri že v naprej pripisujejo zgodovinski pomen. Vendar bi kazalo počakati na konec pa potem videti, koliko je zares zgodovinskega pomena dobilo to zasedanje v več kot četrtstoletni zgodovini svetovne organizacije. Ni pa nobenega dvoma, da gre — ne glede na to, kakšen bo potek in pa zlasti sklep sedanjih razprav v svetovnem parlamentu — za izjemno pomembno zasedanje, ki ima posebno mesto v delovanju svetovne organizacije.
Prvič se je zgodilo, da so Združeni narodi celotno zasedanje posvetili mednarodnim gospodarskim vprašanjem. S tem se je svetovna organizacija neposredno vključila v u-rejanje gospodarskih odnosov na svetu, ki so tako dobili prednost pred zgolj političnimi vprašanji.
Sedanje zasedanje so spodbudile neuvrščene države. Že na alžirski konferenci lanskega septembra so neuvrščeni postavili težišče vseh razprav na gospodarsko področje mednarodnih odnosov. K temu jih je napotilo spoznanje, da se je na svetu začel nov izjemno pomemben proces, ki čedalje daje pečat celotnemu mednarodnemu življenju. Gre za novo vsebino osvobodilnega gibanja, novo vsebino globoke preobrazbe sveta. Vse povojno obdobje je potekalo v znamenju osvobajanja številnih narodov izpod kolonializma. V dveh desetletjih se je sesul poprej mogočni svetovni sistem kolonializma. Nad 70 novih držav je živa priča velikih sprememb na svetu, toda ves povojni čas je tudi priča enega izmed poglavitnih, najbolj usodnih vprašanj sodobnega sveta: prepada med razvitimi državami in tako i-menovanim tretjim svetom, deželami v razvoju. Kolikor so se močno spremenile politične razmere in politična podoba sveta, pa je vse do današnjih dni ostal nespremenjen gospodarski sistem, ki so ga vzpostavile in ohranjale pri življenju nekdanje kolonialne sile. Ta sistem je postal neustrezen sodobnim razmeram, ko vrsto novih politično sicer svobodnih držav drži gospodarsko še nadalje odvisne od bivših kolonialnih sil.
Vse več je znamenj, ki pričajo, kako se težišče gospodarske moči premika iz dežel proizvajalk blaga v dežele lastnice surovin in energetskih virov. Naftna stiska ie to najbolj o-tipljivo izpričala. Izpričala je tudi resnico, da so bogate države gradile svoj napredek dejansko na temelju nizkih cen surovin in visokih cen naftnih izdelkov. Oboje, cene surovin in industrijskega blaga, pa je bilo v rokah razvitih. Zdaj se je odnos začel spreminjati. Dežele v razvoju postavljajo vse bolj odločno zahtevo, da bodi vsak narod sam gospodar nad naravnim bogastvom svoje dežele. Nastopil je čas, ko so se dežele tretjega sveta zavedele svoje moči in terjajo spremembo svetovnega gospodarskega sistema. To nalogo so zaupali svetovni organizaciji.
Naloga ni ne lahka ne preprosta. Ne gre jo reševati po načelu preglasovanja, čeprav i-majo neuvrščeni večino v svetovni organizaciji. Vsaka taka rešitev, ki bi postavljala industrijsko razvite dežele nasproti deželam v razvoju in narobe, bi zašla v slepo ulico. Rešitev je mogoče iskati samo v skupnih prizadevanjih razvitih in nerazvitih ob upoštevanju spoznanja, kako je njihov razvoj v medsebojni odvisnosti. Tisto, kar je treba doseči pa so e-nakopravni odnosi tudi na gospodarskem področju, gospodarska neodvisnost in varnost vseh narodov. Le tako bo končan veliki zgodovinski proces Osvobajanja narodov, ki daje jako viden pečat našemu stoletju. Koliko bo newyorško zatekanje približalo ta cilj, toliko bolj bo upravičeno do na-Jlova — zgodovinsko.
DRAGO KOŠMRLJ
Z OTVORITVENIM GOVOROM KURTA WALDIIEIMA
V NEW Y0RKU ZAČETEK KONFERENCE 0 SUROVINAH
Kitajska podpira upravičene težnje neuvrščenih drža» po nadzorstvu nad lastnim naravnim bogastvom
dici je in načel reformističnega socializma. Novi centralni komite stranke se bo sestal prihodnjo sredo.
Jutri pa se bo sestalo vodstvo KD, ki bo moralo med drugim nadomestiti nekatere člane vodstva, ki so vstopili v novo Rumorjevo vlado, ter imenovati novega ravnatelja strankinega glasila «Il Popolo». Danes se je medtem nadaljevalo zasedanje vsedržavnega sveta KD z razpravo o včerajšnjem poročilu tajnika Fanfanija. V razpravo so med drugimi posegli namestnik tajnika Marcora, bivši strankin tajnik Forlani in Granelli. Slednji je med drugim dejal, da mora stranka voditi odprt dialog s tistimi demokratičnimi katoličani, ki so se izrekli proti odpravi zakona o razporoki, pa četudi ne soglaša z njihovim stališčem. Predvsem pa mora KD paziti, da ne prizadene sodelovanja z laičnimi strankami, ki se bo moralo nadaljevati tudi po 12. maju.
NEW YORK, 9. — Danes se je s posegom generalnega tajnika svetovne organizacije Kurta Waldhei-ma začelo izredno zasedanje generalne skupščine OZN o surovinah in razvoju, na katerem sodeluje več kot petdeset vladnih poglavarjev, zunanjih ministrov in drugih predstavnikov držav članic OZN.
Glavna razprava se bo začela jutri, ko bo med prvimi spregovoril alžirski predsednik Bumedien. Predvideni so tudi posegi sovjetskega zunanjega ministra Gromika, ameriškega državnega tajnika Kissingerja in podpredsednika kitajske vlade Teng Hsiao - pinga.
Omenimo naj veliko zanimanje, k. ga posveča Kitajska sedanjemu zasedanju. Pekinški «Ljudski dnevnik» piše v današnjem uvodniku, da sodi Kitajska v države v razvoju in da kitajska vlada in ljudstvo podpirata države tretjega sveta v njihovi upravičeni želji, da bi ohranili svojo nacionalno suverenost, da bi ohranili svoja naravna bogastva in da bi razvili svoje lastno gospodarstvo.
Obenem podpira Kitajska borbo neuvrščenih držav proti izkoriščanju, ki ga izvajajo imperialisti in velesile.
«Ljudski dnevnik» pravi nadalje, da predstavljajo neuvrščene države veliko večino svetovnega prebivalstva in da odraža sedanje zasedanje nov odnos v svetovni politiki, ko se države tretjega sveta borijo proti velesilam. Nasprotja med velesilami, agresija, oboroženi spopadi in izkoriščanje so povzročili enoten nastop držav tretjega sveta, še zlasti arabskih držav, ki so z uporabo petrolejskega orožja zadale hud udarec velesilam, ki ne izkoriščajo samo držav tretjega sveta temveč tudi industrializirane države zahodne Evrope in Japonsko, ki se zaradi tega morajo boriti s hudimi notranjimi krizami.
Saragafova struja ne bo izstopila iz PSDI
RIM, 9. — Saragatova levičarska struja ne bo izstopila iz PSDI, ampak bo vodila odločno opozicijo proti Tanassijevi in Orlandijevi večini. Struja se bo udeleževala zasedanj CK, ne bo pa sprejela nobenega mesta v strankinem vodstvu.
To so bili zaključki današnjega živahnega sestanka Saragatovih pristašev, ki so razpravljali o tem, kaj naj naredijo po presenetljivem zaključku genovskega strankinega kongresa, kjer so bili dejansko izigrani na volitvah za novi CK. Na koncu seje so odobrili izjavo, v kateri med drugim ugotavljajo, da je to, kar se je zgodilo na kongresu, nevarno ne samo za PSDI, ampak za celotno italijansko demokracijo, saj se stranka ne bo mogla učinkovito boriti za demokratična načela, ki se v stranki sami ne uno-števajo. Saragatovi pristaši dalje pravijo, da bodo nadaljevali svoj boj znotraj PSDI, da bi preprečili izvedbo protidemokratičnih načrtov, ki bi pomenili odklon stranke od tra-
.......................................m....
PROPAGANDNI APARATI MOBILIZIRANI ZA LJUDSKO GLASOVANJI
KONGRES ZK HRVAŠKE 0 ODNOSIH Z ITALIJO
Dokončnost meje v interesu miru in dobrih odnosov
V Jugoslaviji se nadaljuje val protestov zaradi italijanskih zahtev
Chabau — Delmas po kratkem sest anku s premierom Messmerjem, na katerem mu je sporočil, da ne namerava od stopiti od tekme za Pompidoujevo nasledstvo
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii>iiiiiiiii'iiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii'iii'i'ii'ii'iHiii||||"||,"|'1|'||'ii'iiiiiiiiiiiiiiiiiiii'i'||iiiii'i'I|||'1ii|1'f||""l"imiii||m|'iii||||||lllm|||||,r||||||||ll,l,l,llll,inlll>l,iiii'ii"ii"i'i'iiiiii
VEDNO BOLJ NEGOTOVA TEKMA ZA POMPIDOUJEVO NASLEDSTVO
Begolistična večina v popolnem razsulu pred predsedniškimi volitvami v Franciji
Premier Messmer se je odpovedal kandidaturi, potem ko Chaban-Delmas in Giscard D’Estaing nista hotela odstopiti - Mitterrand o svojem volilnem programu
PARIZ, 9. — S smrtjo predsednika Pompidouja se je degolistična večina, ki je bila prvotno pod vplivom močne osebnosti pokojnega generala De Gaulla, nato pa se je ohranila zaradi kohezijske moči, ki jo je predstavljal Georges Pompi-dou, mož, ki mu je sam De Gaulle poveril nalogo, da nadaljuje njegovo politiko, skoraj popolnoma razsula. To dokazujejo med drugim tudi številne kandidature v okviru same vladne večine, kjer se vedno več osebnosti poteguje za Pompidoujevo nasledstvo.
Zadnja kandidatura v časovnem zaporedju je kandidatura sedanjega ministrskega predsednika Mess-merja, ki je pozval druge kandidate vladne večine, se pravi Chaba-na Delmasa, Giscarda D’Estainga in Faurea naj se umaknejo, češ da je Franciji trenutno potrebna enotna kandidatura večinskega predstavnika, ki bi bila ustrezna protiutež «socialkomunističnemu» zastopniku Mitterrandu. Pozivu premiera Messmerja se je odzval samo predsednik poslanske zbornice Edgar Faure, ki je spretno izkoristil priložnost in se umaknil, ne da bi se osmešil s porazom. Faure je namreč že včeraj, ko je Giscard D’Estaing sporočil, da bo predstavil svojo kandidaturo, razumel, da ne bo mogel razpolagati z glasovi neodvisnih republikancev in nekate-
rih drugih skupin, ki so se takoj izrekle za podporo sedanjemu finančnemu ministru. Chaban - Delmas in Giscard D'Estaing sta pri svoji kandidaturi vztrajala, kar je povzročilo umik Pierra Messmerja.
Položaj se je tako po nenadnem zapletu ponovno nekoliko razčistil, čeprav ostaja še vedno ostra notranja borba v večinskih vrstah zaradi istočasne kandidature dveh predstavnikov vladne večine, se pravi Delmasa in Giscarda.
Pierre Messmer je danes zjutraj pozval Faurea, Delmasa in Giscarda naj odstopijo, češ da predstavlja razklanost v degolističnih vrstah nevarnost za Francijo. Obenem je zahtèval naj mu omogočijo, da ostane edini kandidat večine, saj bi se baje samo on u-spešno zoperstavil «socialkomuni-stični» koaliciji. V svojem pozivu pravi Messmer tudi, da bo nadaljeval z delom, ki sta ga začela Charles De Gaulle in Georges Pom-pidou in katerega edini cilj je interes Francije. Kot rečeno se je njegovemu pozivu odzval edinole Faure, medtem ko sta mu druga dva kandidata odgovorila kratko malo «ne».
Poziv Pierra Messmerja ni zadeval neposredno Mitterranda. čigar edini komentar o vsej polemiki med večinskimi predstavniki je bil zelo umirjen, ko je izjavil, da
Kako se stranke na kampanjo za
pripravljajo
referendum
Državo bodo preplavili z manifesti, knjižitami in drugim propagandnim materialom
(Poseben dopis)
RIM, 9. — Italijanske politične stranke se pripravljajo na propagandno kampanjo za referendum o razporoki. Skoraj vse stranke so že pripravile ogromno materiala, manifestov, transparentov, knjižic in letakov, ki jih bodo porazdelili po vseh mestih polotoka. Poglejmo, kaj so doslej pripravile stranke, ki se zavzemajo za ohranitev zakona Fortuna - Basiini.
KPI je že razposlala svojim federacijam šest milijonov knjižic, namenjenih volivcem ter en milijon in 300.000 manifestov, tiskala pa bo tudi posebno revijo v dveh milijonih in pol izvodov, v kateri bodo objavljene razne resnične zgodbe, ki dokazujejo, kako je razporoka primerna in potrebna. Pripravljen bo tudi poseben «ženski zvezek» na 32 straneh.
Komunisti so tudi že začeli razdeljevati 2000 projektorjev, s katerimi bodo po vsej Italiji predvajali štiridesetminutne filme, pri katerih so sodelovali otroci iz Pietralate blizu Rima (isti, ki so sodelovali v televizijskem «Učiteljevem dnevniku») in igralec Bruno Cirino. Pri kinematografski propagandi KPI so sodelovali režiserji Ugo Gregoretti, Luigi Comencini in Ettore Scola.
Socialisti so že dali tiskati dvanajst različnih manifestov. Eden od
se ne boji razporoke». Drugi mani-1 Basiini in pojasnili razloge, zakaj fest kaže obraz otroka z napisom: ' je PSDI proti odpravi razporoke.
«Pokazali ti bodo sliko tvojega sina, da bi te prepričali, da glasuješ kot Almirante». PSI bo poskrbela tudi za postavitev 800 ogromnih tabel (6 metrov x 3) z velikanskim «NE» in frazo: «600 milijonov katoličanov živi v državah, kjer obstaja razporoka, niso pa nikdar zahtevali njene ukinitve». Končno bo PSI pripravila dva kratkometražna filma ter izdala gramofonsko ploščo Domenica Modugna in igralca Arnolda Foà ter končno revijo v 500.000 izvodih, namenjeno predvsem Jugu.
Republikanci so že natiskali 70.000 izvodov svojega manifesta, pripravili pa bodo še dva lepaka, od katerih bo eden posvečen položaju ženske v Italiji. PRI je tudi že pripravila knjižico, ki obsega 18 strani in nosi naslov «Dvanajst vzrokov za NE».
Liberalci so se za sedaj omejili na tiskanje manifestov in knjižic. Manifest, ki so ga natisnili v 100 tisoč izvodih, nosi napis «Pridobitev, ki jo je treba braniti».
Socialdemokrati so se odločili za slogan «Svobodna, da ostaneta skupaj». Geslo bo napisano na lepakih s sliko zakonskega para, ki
Tudi LID (Italijanska zveza za razporoko) pripravlja svojo kampanjo ter ima v načrtu okrog trideset množičnih manifestacij v največjih italijanskih mestih. Pripravila bo tudi okrog 40.000 manifestov in 250 tisoč letakov ter objavila tri knjige, ki bodo izšle v teh dneh. Vse tri knjige bodo izrazito antiklerikal-nega značaja in bodo med drugim opozarjale na dejstvo, s kakšno lahkoto cerkvena sodišča razveljavljajo zakone.
R. P.
ne vidi, katere so nevarnosti, ki pretijo Franciji, da pa vidi, v kakšni nevarnosti se nahaja vladna večina.
Ob 15. uri je Chaban-Delmas odšel na sedež ministrskega predsedstva, kjer se jé v pogovoru z Messmerjem zadržal točno tri minute, nakar je odšel in povabil novinarje na tiskovno konferenco, na kateri je obrazložil, zakaj ne bo odstopil v prid premieru Messmerju.
Politični opazovalci v Parizu pričakujejo sedaj, da bodo kandidati predložili svoje volilne programe. Začel je socialist Mitterrand, ki je na izrednem kongresu socialistične stranke omenil skupni program levice, ki bo v primeru njegove zmage na volitvah predložila parlamentu listino, ki bi naj dopolnila ustavo. Mitterrand je govoril tudi o večji prisotnosti Francije v svetu, o utrditvi francoskega franka ter o laičnosti države.
Chaban-Delmas govori o «novi družbi», ki naj bi bila bolj pravična, bolj človeška ter o porazu levičarske koalicije. Nadalje je izjavil, da bo nadaljeval po poti, ki sta jo začrtala general De Gaulle in Georges Pompidou. Očitno si skuša zagotoviti glasove starih de-golistov, ki se jim predstavlja v vlogi doslednega pristaša De Gaulla. Govori tudi o zvestemu prijateljstvu med Evropo in ZDA, s tem da mora Evropa ohraniti možnosl svobodnega odločanja.
Če vztraja Chaban-Delmas pri tradiciji, sa sklicuje Giscard D'Estaing na reforme. Treba je dosledno braniti interese Francije, pravi D’Estaing ter poudarja, da je treba doseči politično združitev Evrope do leta 1980, Francija pa mora postati enakopravni partner tako velikih kot majhnih držav ter zagotoviti svojo podporo revnejšim državam in državam v razvoju.
Prihodnji teden seja političnega odbora varšavskega pakta
Na dnevnem redu obnovitev sporazuma o vzajemni obrambi
VARŠAVA, 9. — V poljskem glavnem mestu so sporočili, da se bo politični posvetovalni odbor držav članic varšavskega pakta sestal tukaj ob polovici tega meseca. Po navadi se sej političnega odbora udeležujejo generalni tajniki komunističnih partij in ministri za obrambo. V preteklosti so na teh sejah sprejeli zelo pomembne odločitve, ki so zadeva-
le vojaške in politične načrte držav socialističnega bloka. Po vsej verjetnosti bo na prihodnji seji odbora generalni tajnik KP SZ Leonid Brež-njev orisal sedanje stanje odnosov med Sovjetsko zvezo in Združenimi državami.
Po vesteh iz zahodnih diplomatskih virov naj bi razprava na seji odbora tekla o obnovitvi varšavskega pakta. katerega veljavnost se bo iztekla maja 3975
Minister Colombo v Zahodni Nemčiji
BONN. 9. — Italijanski finančni minister Emilio Colombo je prispel na delovni obisk v Zahodno Nemčijo, Iger se bo sestal s svojim bonskim kolegom Schmidtom. V ospredju pogovorov bodo vprašanja v zvezi z gospodarsko politiko, z mednarodnimi monetarnimi problemi ter vprašanja, ki zadevajo evropsko gospodarsko skupnost.
DUNAJ, 9. — Dunajsko konferenco o skrčenju oboroženih sil v srednji Evropi so odložili za štiri tedne. Na današnjem zasedanju sta govorila a-meriški in sovjetski predsednik. Po zaključku je poljski delegat Strulak izjavil, da je namen držav, ki se udeležujejo konference, doseči sporazum v teku leta 1975.
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 9. — Sedmi kongres Zveze komunistov Hrvaške, ki se je danes končal v Zagrebu, je poleg drugih dokumentov sprejel tudi posebno sporočilo o odnosih z Italijo, v katerem se poudarja, da Jugoslavija nima namena razpravljati niti z I-talijo, niti s komer koli drugim, niti o centimetru svojega ozemlja. Komunisti Hrvaške izražajo zaskrbljenost zaradi iredentističnega stališča italijanske vlade, ki prav gotovo ne ustreza interesom italijanskega delavskega razreda, ki skupno z narodi Jugoslavije želi mir in dobrososedske odnose. V sporočilu se ugotavlja, da je Jugoslavija zaradi svojega angažiranja v neuvrščeni politiki vedno bolj cilj pritiska tistih sil na svetu, ki se zoperstavljajo enakopravnejšim in naprednejšim odnosom med državami. V ta negativna gibanja na svetu spada tudi zadnja akcija italijanske vlade, ki smatra, da je področje Kopra in Buj italijansko, čeprav je znano, da se je ljudstvo Istre in Primorske borilo za osvoboditev izpod tuje oblasti in se končno v skupni borbi z ostalimi narodi Jugoslavije v zadnji vojni tudi osvobodilo. Komunisti Hrvaške sporočajo vsem, ki s politiko pritiska skušajo Jugoslaviji preprečiti graditev samoupravnega socializma, oziroma jo odvrniti od dosledne neuvrščene politike, da so v veliki zmoti. SFRJ nima ramena niti z Itabjo, niti s komerkoli drugim razpravljati niti o centimetru svoje meje in svojega področja, niti ne o poti družbenega razvoja, ki so jo izbrali narodi Jugoslavije, se poudarja v sporočilu komunistov Hrvaške.
Komunisti Hrvaške opozarjajo vse politične špekulatorje ter iredentistične in reakcionarne sile, da nihče ne more spraviti v dvom suverenosti Jugoslavije nad njenim nacionalnim ozemljem, ne da bi s tem odprl tudi vprašanje suverenosti Italije nad bivšo cono A. Komunisti Hrvaške poudarjajo, da je Jugoslavija 1945. leta žrtvovala del svojega nacionalnega ozemlja zaradi dobrososedskih odnosov in da bi se zgradil sistem varnosti, miru in sodelovanja v Evropi. «Mi nismo pozabili trpljenja hrvaškega in slovenskega ljudstva za časa dolgoletne fašistične okupacije na tem področju. Nihče v Italiji nima niti pravnih, niti moralnih argumentov, da si prisvaja to, kar mu ne pripada,» se poudarja v sporočilu 7. kongresa zveze komunistov Hrvaške. Ljudstvo Hrvaške je podobno kot ljudstvo ostalih krajerv Jugoslavije odločno, da brani vsako ped Jugoslavije pred katerimkoli pritiskom ali napadom. Odločnost, da se brani integriteta Jugoslavije, je istočasno tudi dokaz pripravljenosti za razvoj dobrososedskih odnosov na načelih miroljubne koeksistence, polne enakopravnosti, nevmešavanja in spoštovanja teritorialne integritete in suverenosti. Komunisti Hrvaške pričakujejo, da bo italijanska vlada v interesu dobrososedskih odnosov, in v interesu miru v Evropi, končno
priznala, da so z mednarodnimi sporazumi meje med Jugoslavijo in Italijo dokončno urejene.
V Jugoslaviji se nadaljuje val protestov proti iredentistični zahtevi italijanske vlade. V brzojavkah in v pismih Titu, predsedstvu ZKJ, centralnim komitejem republik in pokrajin, zveznemu izvršnemu svetu, zveznemu tajništvu za zunanje zadeve in drugim vodilnim forumom družbenopolitičnih organizacij, delovni ljudje in mladina, borci, kmetje, vojaki in delavci, zaposleni v inozemstvu. izražajo polno podporo odločnemu stališču zvezne vlade in izražajo pripravljenost in odločnost braniti vsako ped svoje domovine. Delavci, zaposleni v zagrebškem podjetju Jugomontaža - Ventilator in delavci, zaposleni v Zahodni Nemčiji, med drugim izražajo prepričanje, da se za iredentističnimi zahtevami italijanske vlade skrivajo sile mednarodne reakcije, katerim je na poti samostojnost Jugoslavije. Na ljudskem trgu v Poreču je bil danes velik miting, katerega se je udeležilo okrog 7000 prebivalcev mesta in okolice. Na mitingu je govoril v italijanščini podpredsednik občinske skupščine in predsednik skupnosti Italijanov prof. Peter Muzica. Na zboru je bilo poudarjeno, da je ljudstvo tega področja doživelo preveč žrtev in trpljenja za časa fašizma in da si želi edino in izključno živeti v svoji domovini Jugoslaviji.
B. B.
BEOGRAD, 9. — Danes je prispel v Beograd jugoslovanski veleposlanik v Italiji Mišo Pavičevič. Tiskovna agencija ANSA v dopisu iz Beograda napoveduje, da bo diplomata v prihodnjih dneh verjetno sprejel sam predsednik Tito.
Praktično dosežen sporazum o delovni pogodbi
za «Alfa romeo»
RIM, 9. — Sindikalni spor za obnovitev delovne pogodbe delavcev avtomobilske industrije «Alfa romeo» je bil praktično rešen. Pogajanja, ki so v teku na ministrstvu za delo, bodo predvidoma trajala še celo noč za dokončno formulacijo besedila sporazuma. Vse sporne točke pa so bile že rešene, povečini s posredovanjem ministra Bertol-dija. Tako je bil dosežen sporazum glede zajamčene plače, investicij na Jugu, socialnih prispevkov, nadur, menze in zvišanja plač, ki je bilo določeno v višini 21 tisoč lir mesečno. Pozno zvečer pa je bil sprejet kompromisni predlog ministra
Po uspešni rešitvi spora v Alfa romeo so sindikati napovedali, da se bodo jutri začela pogajanja o sindikalnih sporih v podjetjih «Ital-sider» in «SIT Siemens».
Hilli...Hlinili..........................................................................................................................................
Poslana odobrili zakonski osnutek o finandranju strank
Že prihodnjo sredo bo o zakonskem predlogu razpravljal senat
RIM, 9. — Poslanska zbornica je danes odobrila zakonski osnutek o javnem financiranju političnih strank. Za zakon, katerega besedilo so pripravili načelniki poslanskih skupin večinskih strank, so glasovale vse stranke razen liberalcev, ki so glasovali proti. «Iz osebnih razlogov» je glasoval proti zakonskemu osnutku tudi demokristjan Lucifredi, medtem ko se je neodvisni poslanec s Sardinije Columbu vzdržal.
.............................im................
V New Yorku se je ob prisotnosti 50 vladnih poglavarjev in zunanjih ministrov začela konferenca OZN o surovinah in razvoju, ki so jo sprožile neuvrščene države.
Francoski premier Messmer je predložil svojo kandidaturo na predsedniških volitvah, ki pa jo je tudi takoj umaknil, ko sta Chaban - Delmas in Giscard D'Estaing izjavila, da se nikakor ne bosta umaknila. Edini, ki se je odzval njegovemu pozivu, je bil predsednik poslanske zbornice Faure Izjavil je, da se odreka kandidaturi, da bi favoriziral e-
jih bodo nalepili po zidovih vse
............«_________________ Italije. Socialdemokrati bodo tudi
teh° kaže'"zakonski par z velikim i pripravili več knjižic, v katerih bo	notnega predstavnika vladne ve-
napisom: «Kdor verjame v poroko, ! do orisali vsebino zakona Fortuna-	čine. Degolisti imajo torej še ved-
no dva predstavnika v tekmi za predsedniško mesto, kar vsekakor lajša delo enotnemu predstavniku levice Mitterrandu.
V Zagrebu se je zaključil sedmi kongres Zveze komunistov Hrvatske, na katerem so med drugim sprejeli izjavo o odnosih z Italijo. V njej je rečeno, da se Jugoslavija ne namerava z nikomer pogajati o suverenosti nad lastnim ozemljem, izražena pa je
tudi želja, da bo Italija spoznala, da je dokončnost meja v interesu miru v Evropi in dobrososedskih odnosov.
Tržaški župan Spaccini je sinoči v imenu odbora in v imenu petih strank leve sredine odgovarjal na razna vprašanja v zvezi z italijansko - jugoslovanskimi odnosi. Župan je izrazil zaskrbljenost zaradi stanja in perspektiv, podčrtal važnost sodelovanja, sožitja in miru, vendar pa se je istočasno skliceval na Izjavo Rumorja v parlamentu, ki v bistvu pomeni zahtevo Italije po suverenosti nad bivšo cono «B», kar pa je resnični vzrok spora.
Med razpravo o zakonskem osnutku in glasovanju o posameznih členih so sprejeli tudi nekatere spre-minjevaine predloge: eden od odobrenih predlogov poviša kazen za tiste, ki bi dajali ali prejemali denar in na ta način kršili zakon, od tri na štiri leta zapora. Drugi spre-minjevalni predlog, ki so ga poslanci odobrili, pa določa, naj proračune vsake stranke podpiše, poleg političnega tajnika, tudi upravni tajnik. Za zakon je glasovalo 334 poslancev, proti pa 42. Besedilo zakonskega predloga je bilo že poslano ustavni komisiji senata. O njem bo začel senat razpravljati prihodnjo sredo, 17. aprila.
Na popoldanski seji je poslanska zbornica dokončno odobrila zakonski dekret o povišanju pokojnin INPS. O dekretu je zjutraj razpravljal senat, ki ga je nato odobril v besedilu, ki ga je pripravila vlada. Pred tem je namreč poslanska zbornica vnesla v vladni predlog popravek, ki je predvideval možnost, da se pokojnina, ki jo je prejemala pokojna delavka, prenese na vdovca. Danes zjutraj je senat črtal ta popravek, zaradi česar se je moral zakonski predlog vrniti v poslansko zbornico, ki ga je prav tako odobrila v izvirni formulaciji.
PREISKAVA
O PETROLEJSKEM ŠKANDALU
Parlamentarna komisija zaslišala upravne tajnike levosredinskih strank
RIM, 9. —- Parlamentarna komisija, ki vodi preiskavo o petrolejskem škandalu, je danes zaslišala upravne tajnike strank leve sredine. Zjutraj so bili na vrsti socialdemokrat Amadei, republikanec Adolfo Battaglia in demokristjan Micheli. Amadei je po zaslišanju s strani komisije izjavil novinarjem, da ni nikdar prejel denarja, niti ni imel stikov z nikomer v tej zvezi, ker je bilo to v pristojnosti drugih oseb, sam pa je skrbel le za «pravično porazdelitev fondov raznim strankinim federacijam.» Amadei je tudi povedal, da se je odrekel parlamentarni imuniteti.
Tudi Battaglia se je odrekel parlamentarni imuniteti, povedal pa je, da je njegova stranka prejela samo enkrat finančni prispevek s strani petrolejskih industrijcev, in sicer ob priložnosti volilne kampanje leta 1972. Battaglia je tudi dejal, da ti prispevki niso bili nikakor pogojeni, kajti drugače bi jih republikanci ne sprejeli. Upravni tajnik KD Micheli ni dal nobenih izjav, češ da ga veže sodna tajnost.
Popoldne je parlamentarna komisija zaslišala še senatorja Talamo-no, bivšega voditelja administrativne sekcije PSI, člana upravnega tajništva iste stranke Pagnanellija in namestnika tajnika PRl’Terrano.
Parlamentarna komisija se bo ponovno sestala jutri, ko bo razpravljala tudi o vprašanju, ali naj odpre preiskavo tudi o zadevi Monte-dison.
TRŽAŠKI DNEVNIK
RAZPRAVA O NOTAH V TRŽAŠKEM ORČINSKEM SVETU
IZJAVA LEVE SREDINE V OBČINI SE SKLICUJE NA STALIŠČE RUMORJA 0 ODNOSIH Z JUGOSLAVIJO
Z izjavo sta se strinjala Giacomelli (MSI) in Trauner (PLI) • Stališče KPI obrazložil Rossetti
Tržaški občinski svet je včeraj dve uri razpravljal o položaju do katerega je prišlo na osnovi not italijanske vlade, župan Spaccini je v imenu odbora in svetovalskih skupin leve sredine odgovoril na vprašanja svetovalskih skupin MI, MSI, PLI in KPI. V razpravo so posegli samo svetovalci opozicije, ker je bila županova is^bva dogovorjena in je odražala stališča skupin leve sredine, kar je župan tudi dvakrat izrecno naglasil.
Župan je svojo izjavo začel z u-gotovitvijo, da nepričakovane težave jugoslovansko - italijanskih odnosov vzbujajo obžalovanje in zaskrbljenost zaradi nerazumevanja in zaradi škodljivih korakov nazaj. Župan se je nato skliceval na izjavo predsednika vlade Humorja glede italijansko - jugoslovanskih odnosov in glede cone B ter dejal, da se s temi izjavami strinja. Izjavo je navedel dobesedno in izrazil željo, da bi Rim in Beograd našla pot do dokončnega razčišče-nja in do pogajanj, s katerimi naj bi se rešil spor.
V izjavi je nato govor o bojazni in zaskrbljenosti za usodo odnosov sodelovanja in prijateljstva, ki se je ustvarilo med narodi, kar je bilo zgled mednarodnega sodelovanja. Naše prebivalstvo je že pred desetletji stopilo na pot mirnega sožitja, poglobljenega človeškega in kulturnega spoznavanja in na pot krepitve gospodarskega sodelovanja v zavesti, da je za Trst to edina bodočnost. Sedaj obstaja nevarnost, da vse to izgine. V perspektivi sodelovanja so sprejeli pogumne o-dločitve in premostili resne težave. O nujnosti mednarodnega sodelovanja, odprte meje in miru na Jadranskem morju so prepričani vsi Tržačani .tudi istrski begunci. Nasprotujejo pa samo tiste sile, ki se odkrito sklicujejo na neofašizem, skrajni nacionalizem in revanši-zem in ne verujejo v demokracijo in v republiko, rojeno v odporniškem gibanju. Po drugi strani pa je treba odgovorno ugotoviti, da je politika dobrega sosedstva in sodelovanja nujna ter koristna tudi za prebivalstvo, ki živi onstran meje v jugoslovanski republiki.
Župan je nato ponovno govoril o mednarodnem sodelovanju ter tokrat podrobneje o sodelovanju med Italijo, Avstrijo in Jugoslavijo. Nato pa je nadaljeval:
«Bili smo in smo prepričani zagovorniki miru in varnosti, ki na imata za osnovo predpogoj, ki so ga večkrat ponovili italijanska vlada, predsednik Humor in zunanii minister Moro. Predpogoj je najbolj vestno spoštovanje neodvisnosti narodov, ozemeljske celovitosti in ne dotakljivosti ozemelj pod «suverenostjo» ali pod «upravo» posameznih držav. Vedno smo bili in smo tudi sedaj proti miselnim rezervam, zahrbtnosti ali ozemeljskim zahtevam, kot smo tudi proti enostranskim aktom, ki naj spremene ozemeljsko in pravno ureditev, ki izhaja v Evropi iz mednarodnih pogodb po drugi svetovni vojni in ki so utrjene s tolikimi napori in tolikimi žrtvami. Naša volja po miru, odkritosrčnost našega prijateljstva, politična premočrtnost leve sredine glede teh kvalificiranih ob-
vez nas opravičuje, da z obžalovanjem govorimo o obtožbah in o podtikanjih, ki se pojavljajo na račun Italije tako, da se je spor razširil na ljudsko raven.»
Izjava nato precej obširno nadaljuje z obtožbami glede manifestacij in pravi, da se lahko na ta način zelo hitro zapravi do sedaj ustvarjeno politično in človeško premoženje.
Zaradi tega v izjavi poziva, da se manifestacije nehajo in da naj se pričnejo pogajanja med zunanjimi ministrstvi.
Zadnji del izjave se nanaša na širši evropski okvir in se v njem izraža zaskrbljenost za usodo Jugoslavije, ki ljubosumno brani svojo neodvisnost. Izjava nadaljuje, da je v korist vseh, da ostane Jugoslavija neodvisna in nevezana država, ki mora najti takojšnjo podporo in aktivno obrambo na mednarodni ravni.
V razpravo je posegel svetovalec Marchesich (MI), ki je zagovarjal ustanovitev svobodnega tržaškega o-zemlja kot predvideva mirovna pogodba. Misovski prvak Giacomelli pa je izjavil, da se tokrat prvič v sedmih letih strinja z županovo izjavo ker temelji na stališču italijanske vlade in se torej izreka za suverenost Italije nad bivšo cono B, ker je proti enostranskim aktom, ki spreminjajo pravni položaj in končno ker župan poziva da se preneha z manifestacijami v Jugoslaviji. Giacomelli je nato orisal pravno teorijo, po kateri naj bi bila ohranjena suverenost Italije nad bivšo cono B. Dejal je, da so Jugoslaviji šteti dnevi in da je jutri ne bo več, zaradi česar tudi ne bo mogla upravljati ozemlja, ki ga ima
Obvestilo izletnikom s F. d. v Španijo
Naše naročnike in čitatelje, ki se bodo udeležili letošnjega tradicionalnega izleta Primorskega dnevnika v Španijo, obveščamo, da lahko dvignejo letalske vozovnice in vso ostalo dokumentacijo po naslednjem razporedu: Udeleženci drugega potovanja (odhod 20. aprila) danes, 10. in jutri, 11. aprila.
Udeleženci tretjega potovanja (odhod 25. aprila) naj dvignejo vozovnice v petek, 12. aprila.
Uredništvo
Kmalu bo tu velika noč in Kraška hiša v Velikem Repnu bo spet odprla vrata svojim obiskovalcem. Čeprav je hiša odprta le ob nedeljah in praznikih, pa jo je lansko leto obiskalo kakih deset tisoč ljudi — ne samo iz Trsta in okolice, temveč tudi drugod iz Italije, pa tudi obiskovalcev iz drugih držav ni manjkalo. V spominski knjigi zasledimo imena obiskovalcev iz A-merike in celo iz daljne Avstralije, da ne govorimo o nemških, angleških, francoskih in drugih turistih. Številne so bile organizirane eskurzije iz Slovenije, a tudi marsikatera tržaška šola si je izbrala Repen in Kraško hišo za šolski izlet.
Kraška hiša bo torej od nedelje dalje zopet odprta in prijazna Šte-
NEZADOVOLJSTVO NA ZAHODNEM KRASU ZARADI SLABE A VTOBUSNE SLUŽBE
sedaj samo v upravi. Takrat bo tudi upravo ponovno prevzela Italija, saj so vse njene vlade vedno vztrajale, da je to ozemlje italijansko.
Trauner (PLI) je dejal, da tokrat vlada ni sprejela nobenega novega stališča in da je prav, da se govori o suverenosti Italije nad bivšo cono B vendar brez nacionalističnega hrupa. Strinjal se je z «jasnim stališčem župana, ki je v skladu s stališčem italijanske vlade.»
Rossetti (KPI) je bil mnenja, da so zanimive županove izjave o miru, sodelovanju in antifašizmu, delno pa so dvoumne pod pritiskom desnice v KD in zato tudi ni čudno, da se je MSI z izjavo strinjala. Treba je izhajati iz razpoloženja
Tre-
Ijudi I
in iz njihovega presenečenja, da trideset let po vojni to vprašanje sploh še obstaja. Zaradi tega naj dejansko stanje služi kot osnova za dokončno rešitev vprašanja o katerem se je treba javno in odkrito pogajati. Rossetti je dejal, da je to stvar vlad in obeh parlamentov.
Rossetti je tudi govoril o zaskrbljenosti glede političnega položaja v zvezi z referendumom in da meja vnaša nove zapletljaje. Zaradi neke note — je dejal Rossetti — se ne sme izgubiti vsega, kar je bilo ustvarjenega na področju prijateljstva in koristnega sodelovanja. Rossetti je dejal, da je važna vloga Jugoslavije kot nevezane države in kot države, ki se bori proti blokovski politiki.
OD VELIKONOČNE NEDELJE PA VSE DO NOVEMBRA
Kraška hiša v Repnu ho spet odprta obiskovalcem
Jutri ob 18. uri v kraški galeriji odprtje razstave akvarelov dr. Roberta Hlavatyja
ACEGAT naj nemudoma prevzame proge podjetja «La Carsica»
V soboto je postal dokončno veljaven sklep o prevzemu prog, o katerem bo danes razpravljala pristojna svetovalska komisija
Vprašanje publicizacije avtobusnega podjetja «La Carsica» ni še dokončno rešeno. Na to vsaj kaže odlašanje občinskega podjetja ACEGAT, ki bi moralo prevzeti proge omenjenega podjetja. To dejstvo seveda vzbuja nezadovoljstvo prizadetih, tako uslužbencev podjetja kot tudi in predvsem prebivalcev zahodnega Krasa, ker se morajo posluževati avtobusov zasebnega podjetja, ki ne ustrezajo najosnovnejšim varnostnim predpisom.
Uslužbenci so zaradi tolikšnega odlašanja sprožili odločen sindikalni boj, avtobusi tako stojijo ob nedeljah in praznikih ter vsak dan od začetka službe do 9. ure. To povzroča seveda mnogo preglavic prebivalcem, predvsem ob delavnikih, ko morajo v službo ali v šolo v zgodnjih jutranjih urah. Uslužbenci «Carsice» so prenehali tudi z opravljanjem nadur: služba je tako precej skrčena in ne ustreza dejanskim potrebam.
Ob prejšnjih stavkah je priskočilo _______________________________________uà pomoč prebivalstvu podjetje
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiniuiiiiiiiiiitiiiiiifiiimiiiiiiminiiiiiiiiiiiiiiiHiiimiiiiiiiiiiui
SINOČI V SLOVENSKEM KLUBI)
Srečanje s Stevom Rodičem preživelim talcem z Opčin
Te dni je obiskal kraje in ljudi, ki so mu pomagali v največji stiski in potrebi
Nejasno
stališče
Župan Spaccini je včeraj govoril v posebnem svojstvu: ne samo kot župan in kot običajen glasnik občinske uprave, temveč tudi kot uradni predstavnik strank leve sredine, v imenu katerih je prečital koordinirano izjavo o italijansko -jugoslovanskih odnosih in o tako imenovani bivši coni «B».
Iz izjave veje večkrat poudarjena resna zaskrbljenost za usodo sožitja, sodelovanja in miru, ki so tudi edina perspektiva tržaškega gospodarskega, socialnega in kulturnega razvoja. Zaradi tega je na več mestih podčrtana koristnost in nujnost, da se ne naredi nekaj takega, kar bi lahko ogrožalo osnove sodelovanja.
Vendar pa je v sklicevanju na izjavo predsednika vlade Rumorja in kasneje v nekoliko čudni ter dvoumni obrazložitvi te izjave, tudi resnična šibkost stališč petih strank leve sredine, saj pristajajo na stališča o omejeni suverenosti Jugoslavije nad delom njenega ozemlja, kar pa je tudi resnični in e-dini razlog za stalno ponavljajoče se ter tokrat tako ostre napetosti med obema državama. Tega dejstva ne more omejiti odločno zanikanje dvoličnosti, niti sklicevanje na odkritosrčno prijateljstvo in zato je tudi v občinskem svetu prišlo do čudnega zavezništva, pa čeprav ni bilo niti hoteno, niti zaželeno.
Zavest velike večine tržaškega prebivalstva, da so sodelotxtnje, odprta meja in mir nujnost in e-dina možnost razvoja, bi morala zato priti jasneje do izraza tudi v tako odgovorni izjavi, kot je bila včeraj poiana pred tržaškim občinskim svetom. Sklicevanje na ne dotakljivost ozemlja, na ozemeljsko celovitost je namreč ne samo dvoumno, temveč lahko tudi negacija besednih trditev, lahko je tudi grožnja, če se odkrito in pogumno ne pove: tu je suverenost te, tam pa druge države. Na tej osnovi je lahko, in prav gotovo tudi bo, meja še bolj odprta, sodelovanje še koristnejše, kot si to prav gotovo želi prebivalstvo na tej in oni strani meje.
Kot smo že poročali, se je nedeljske spominske svečanosti na Opčinah ob 30. obletnici ustrelitve 71 talcev udeležil skupno z delegacijo ZB NOB iz Kopra tudi Stevo Rodič, ki je bil med talci na Opčinah, pa si je skoraj na neverjeten način rešil življenje. Po dolgih letih je prišel v naše kraje iz Bi-hača, kjer zdaj živi s svojo družino, da se oddolži spominu padlih tovarišev in da se spet sreča z ljudmi, ki so mu takrat pomagali, in s tovariši, s katerimi se je boril na Primorskem do konca vojne. Z nekaterimi se je srečal že v nedeljo popoldne na Opčinah med proslavo in jih takoj spoznal.
V ponedeljek je obiskal Petelinovo družino v Repniču, ki mu je prva pomagala, družino Milič «Gr-zonovo» v Saležu, kjer je dobil zdravniško pomoč in spremstvo za pot k partizanom, zvečer pa mu je zgoniški župan Josip Guštin na županstvu podaril v znak priznanja in hvaležnosti vseh občanov spominsko plaketo. Tov. Rodič se je toplo zahvalil in izrazil svoje veliko veselje, da se je lahko spet vrnil na Kras, kjer se počuti kot med svojimi, kot doma, saj «sem se pred 30 leti tu spet rodil». Dejal je, da občuduje to ljudstvo, navdušenje in predanost naših ljudi idealom NOB, njihovo gostoljubnost in iskrenost. Iz Zgonika je nato odšel v Bazovico, kjer se je razgo-varjal s člani odbora Tržaškega partizanskega pevskega zbora, včeraj dopoldne pa se je sestal in razgovarjal v Novi Gorici s člani odbora Zveze borcev NOB.
Po povratku v Trst so ga spet zajeli časnikarji, da jim je pripovedoval svojo zgodbo, sinoči pa je bilo srečanje v Slovenskem klubu. Vodstvo Slovenskega kluba je namreč izkoristilo to izredno priložnost, tov. Rodič pa je rade volje sprejel vabilo, čeprav ni prijetno ponavljati in podoživljati strašne trenutke, kot jih je preživel 3. aprila 1944 na Opčinah.
Danes ob 12. ur) na Opčinah
Tov. Stevu Rodiču bodo podelili plaketo
Partizani z Opčin se hočejo oddolžiti in zahvaliti tov. Stevu Rodiču ter se posloviti od njega, preden se vrne v Bosno. Zato mu bodo danes ob
DRUGE VESTI NA ŠESTI STRANI
12. uri pred spomenikom padlih talcev na openskem strelišču podarili maketo spomenika padlim borcem z Opčin. Kdor le more, naj se udeleži prisrčne poslovitve od dragega tovariša.
Določene nonne o propagandi za referendum razporoki
Včeraj je bil na tržaški prefekturi sestanek, ki so se ga udeležili predstavniki političnih strank in pokrajinskega odbora ze referendum. Predsedoval je prefekt Di Lorenzo, prisostvovali pa so predstavniki prefekture, podprefekti dr. Mellaro, dr. Ruggiero in car. Camerlengo, kvestor D’Anchise, poveljnik karabinjerjev polkovnik Marzella, tržaški občinski odbornik Verza, župani miljske občine Millo, devinsko - nabrežinske Legiša, repentabrske Guštin, zgoniške Guštin ter odbornik dolinske občine Švab. Na sestanku so določili norme o propagandi za referendum
• Drevi ob 20.30 bo dolinski župan in deželni svetovalec KPI Dušan Lo-vriha govoril v Ljudskem domu v Trebčah o referendumu za razporoko. Ob 20. uri bo v Ljudskem domu v Griži (Milje) govoril pokrajinski taj-
ACEGAT, ki je nadomestilo zasebno * podjetje s svojimi avtobusi. Prebivalstvo je bilo s tem ukrepom zelo zadovoljno, saj je bila služba mnogo boljša in hitrejša od podjetja «La Carsica». Tokrat pa ni imelo tržaško občinsko podjetje posluha za želje prebivalcev, ki je utrpelo zaradi pomanjkanja avtobusov precejšnjo škodo.
Sele po večdnevni stavki je tržaška prefektura poskrbela za nadomestne vožnje v vojaškimi tovornjaki. Ne glede na dejstvo, da ti tovornjaki niso primerni za potniški promet, moramo še pripomniti, da je nadomestna služba skrajno neprimerna in nezadostna, saj povezuje vasi zahodnega Krasa z Opčinami, ne pa s Trstom. To pomeni, da morajo prebivalci na pot vsaj pol ure prej kot običajno, da prispejo do Opčin, nato pa s tramvajem pravočasno v mesto.
Včeraj smo se pozanimali pri tržaškem občinskem odborniku Aba-teju, kako je s publibizacijo teh prog. Izvedeli smo, da je postal sklep občinskega odbora dokončno veljaven v soboto, 6. t.m. Danes bo o njem razpravljala pristojna svetovalska komisija, nato pa se bo začelo dokončno pogajanje z lastnikom podjetja za prevzem avtobusov in remize na Proseku. Upamo torej, da se res bliža dokončni prevzem prog na zahodnem Krasu. Prebivalstvo je namreč naveličano obljub in zagotovil, ki se doslej niso uresničila.
• Ker je pokrajinska cesta v Pre-
beneg na novo asfaltirana na odseku od začetka do km 1,100, je na tem odseku dovoljena vožnja tudi z vozili, ki tehtajo več kot 8 ton.
• Tržaški «Campeggio club» obvešča, da bodo vsakoletne preglede prikolic opravljali v četrtek. 11. t.m. in v torek, 30. t.m. na Istrskem trgu na Opčinah (Villa Carsia) od 8.30 dalje in v soboto, 20. t.m. ter 27. t.m. na Trgu De Gasperi (pred tržaškim velesejmom) prav tako od 8.30 dalje.
Poročilo deželne delegacije KPI na kongresu ZKS
V dneh 3., 4. in 5. aprila je obiskala Ljubljano delegacija deželnega komiteja KPI, ki so jo sestavljali deželni tajnik Antonino Cuffa-ro, deželni podtajnik Arnaldo Bar-racetti, tajnik goriške federacije Tullio Paiza in članica tajništva tržaške federacije Jelka Gerbec. Delegacija je prisostvovala zasedanju 7. kongresa Zveze komunistov Slovenije.
Delegacija se je med svojim o-biskom razgovarjala tudi z voditelji ZKS in s podpredsednikom predsed
V zvezi s sedanjim stanjem razmer med Italijo in Jugoslavijo je delegacija KPI izrazila željo, da bi se premostilo sedanje napeto stanje in nadaljeval ter še povečal razvoj sodelovanja med obema državama v skupno korist obeh prijateljskih narodov in predvsem prebivalstva obmejnih področij.
Delegacija je tudi izrazila prepričanje, da ustreza enotnost, neodvisnost in zunanja politika neuvrščenosti Jugoslavije interesom obeh narodov, popuščanju mednarodne napetosti in miru. Izrazila je tudi ugodno mnenje o kongresu, na katerem so proučili teze razvoja socialistične družbe v izvirnih oblikah, ki ustrezajo jugoslovanski realnosti in razširili osnove samoupravnega socialističnega ustroja za izgradnjo gospodarskega sistema, ki bi preprečil pojave tehnokratske smeri, za nadaljnjo utrditev ideološke enotnosti in politike Zveze komunistov Jugoslavije ter za utrditev njenega pomena v družbi.
fanija bo spet odgovarjala na zvedava vprašanja domačih in tujih obiskovalcev. Toda še pred tem, in sicer jutri, v četrtek, bo v kraški galeriji odprl letošnjo sezono razstav naš priznani akvarelist dr. Robert Hlavaty, ki bo razstavil nekaj sicer že predstavljenih del v tržaški občinski galeriji in zraven nekaj novih motivov Krasa. Odprtje razstave bo ob IS. uri in zadruga «Naš Kras» vabi nanjo ne samo svoje člane, ampak vse ljubitelje Krasa. Razstavi, ki bo odprta do konca maja, bodo sledile druge, skupaj pet ali šest.
Včeraj-danes
Danes, SREDA, 10. aprila
MARKO
Sonce vzide ob 5.29 in zatone ob 18.44 — Dolžina dneva 13.15 — Luna vzide ob 23.05 in zatone ob 7.09.
Jutri, ČETRTEK, 11. aprila FILIP
Vreme včeraj: najvišja temperatura 17,5 stopinje, najnižja 10,8, ob 19. uri 15,4 stopinje, zračni pritisk 1016,9 mb, stanoviten, brezvetrje, vlaga 50-od-stotna, nebo 1 desetinko pooblačeno, morje skoraj mimo, temperatura morja 13,3 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 9. aprila 1974 se je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo pa je 13 oseb.
UMRLI SO: 83-letna Maria Ur-sich vd. Defranceschi, 76-letnj Augusto Hrovatin, 72-letni Mario Luša, 74-letni Franc Luxa, 53-letni Ubaldo Gubertini, 88-letna Margherita D'Olivo, 17-letna Patrizia Balestra, 88-let-ni Paride Calvetti. 66-letni Antonio Zanier, 84-letni Luigi Dolce, 17-letni Oskar Slavec, 77-letni Vittorio Je-ralla in 86-letna Stefania Princig.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) All’Angelo d’oro, Trg Goldoni 8; Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Ai due Lucci, UL Ginnastica 44.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Dott. Gmeiner, Ul. Giulia 14; Manzoni, Largo Sennino 4; 1NAM, Al Cedro, Trg Oberdan 2.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec (tel. 228-124); Bazovica (tel. 226-165): Opčine (tel. 211-001); Prosek (tel. 225-141) :	Božje polje —
Zgonik (tel 225-596); Nabrežina (tel. 200-121); Sesljan (tel. 209-197); Zavije (teL 213-137^ Milje (tel. 271-124).
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom
GOSTOVANJE MESTNEGA GLEDALIŠČA JZ LJUBLJANE
Georges Feydeau
BOLHA V UŠESU
Vodvilska komedija v treh dejanjih
Scena:	SVETA JOVANOVIČ
Kostumi:	ALENKA BARTLOVA
Glasba.	URBAN KODER
Plesi:	LOJZKA ŽERDINOVA
Režija:	ŽARKO PETAN
Danes, 10. aprila, ob 20.30 za ABONMA RED A — premierski
Gledališča
KULTURNI DOM
Danes, 10. aprila, ob 20.30 gostuje Mestno geldališče iz Ljubljane s predstavo Georgesa Feydaua «Bolha v u-šesu», za abonma red A — premierski.
OBČINSKO GLEDALIŠČE
«G. VERDI»
Jutri ob 20. uri ponovitev Giorda-nove opere «Andrea Chenier», ki jo bo dirigiral Carlo Franci. Režija Dario della Corte. V glavnih vlogah bodo nastopili tenor Giorgio Merighi, sopranistka Orianna Santunione in baritonist Mario Sereni.
Pri gledališki blagajni (tel. 31948) so na razpolago preostale vstopnice.
Pri gledališki blagajni (tel. 31948) so na razpolago abonmaji za letošnjo simfonično sezono «Pomlad 74».
DANES V CCA
Srečanje s protagonisti
opere «Andrea Chenier»
Danes ob 18. uri bodo v veliki dvorani CCA, Ul. S. Carlo 2, gostje tržaškega združenja prijateljev operne glasbe pevci in pevke, ki nastopajo v operi «Andrea Chenier». Srečanja in razgovora s tržaškim občinstvom se bodo udeležili dirigent Carlo Franci, Giorgio Merighi, Orianna Santunione in Mario Sereni. Vstop je prost.
Prosveta
Mladinski odsek PD «Vesna» vabi na predavanje «Kaj nam bi lahko pripovedovali naši stari starši o fašizmu» ki ga bo imel prof. Egldij Košuta danes, 10. t.m. ob 20.30 v prostorih doma «Albert Sirk». Vljudno vabljeni!
Razna obvestila
Mladinski krožek • Trst priredi v sodelovanju s SPDT od 12. do 15. aprila štiridnevno zimovanje v Bohinju. Na razpolago je še nekaj prostih mest ...Informacij,e to pUjavp dobite v prostorih krožka v UL Ginnastica 72.
Kino
iiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuiiiiiiiiiiiuiiitiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiitiffniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiliii
NA OVINKU POD KONTOVELOM
S športnim avtom čelno v avtobus: Tržačan umrl, marinca ZDA ranjena
V avtobusu se je laže poškodovalo 11 ljudi ■ Več ur prekinjen promet po Furlanski cesti
Sinoči je bila Furlanska cesta več ur zaprta zaradi strahovite prometne nesreče, ki se je pripetila nekaj sto metrov pred prvim ovinkom pod Kontovelom. Avto, v katerem so se peljali 33-letni uradnik Roberto De Paolis iz Ul. Baleno 2 in dva ameriška vojaka, je silovito trčil v avtobus «La Carsice». Pri trčenju je Tržačan umrl, Američana sta se hudo ranila, v avtobusu pa se je 11 potnikov potolklo.
Bilo je ob 18.20, ko so De Paolis in ameriška vojaka dobesedno pridrveli z rumenim fiatom 124 coupè-
nik KPI Giorgio Rossetti o isti temi. I zanimajo oba sogovornika.
stva SFRJ Mitjo Ribičičem. Na se- spori po Furlanski cesti do blage-stankih so proučili vprašanja, ki ga desnega ovinka, kjer je voznika
popolnoma zaneslo na levo. Ravno
Po trčenju v avtobus:	razumne športnega avta
je iz nasprotne smeri privozil avtobus proge «P/D», v katerem je bilo poleg šoferja in sprevodnika še 12 potnikov. 42-letni šofer Pietro Prelaz iz Ul. S. Nazario 74 pri Proseku je zapeljal na skrajni rob ceste in celo odrgnil avtobus ob obcestni zid, vendar se trčenju ni mogel izogniti.
Fiat je silovito trčil ob prednji levi del avtobusa, zlomil os levega kolesa in obstal. V avtobusu je seveda nastala panika, saj so vsi popadali na tla. Sprevodnik, 26-letni Marino Abbondanza s Proseka 119, je stekel iz avtobusa k avtu, ravno ko se je skozi zadnje okno splazil iz razbitine temnopolti vojak-marinec Leon Taylor. Ob mrtvem vozniku pa je ležal narednik John R. Filck, star 25 let, ki so ga razbitine tako stisnile, da ni mogel iz avta. Komaj s pomočjo sprevodnika in avtomobilistov so odprli vrata in ga prepustili bolničarjem Rdečega križa. Z bolničarji je bil tudi dr. Lops, ki pa ni mogel nuditi nobene pomoči De Paolisu, ki je na mestu umrl zaradi notranjih poškodb, številnih zlomov in prebitja lobanje.
Temnopoltega marinca so sprejeli v ortopedski oddelek s prognozo okrevanja v mesecu dni zaradi zloma levega zapestja, ran in odrgnin po vsem telesu, njegovega kolego pa so sprejeli v kirurški oddelek zaradi ran in udarcev po trupu, rokah, nogah in glavi. O-zdravel bo v dveh tednih.
V	bolnišnico se je zateklo tudi osem potnikov: 30-letna bolničarka Silvana Lucchetti iz Ul. Negrelli 2 (izpah levega ramena, 10 dni prognoze), njena 53-letna mati Maria Burlo por. Lucchetti, pravtako iz Ul. Negrelli 2 (udarec v desno koleno, osem dni prognoze), 22-let-na učiteljica Rita German iz Ul. Antoni 19 (udarec v levo roko, 6 dni zdravljenja), 80-letni upokojenec Nazario Padovan iz Ul. G. Gozzi 5 (udarec v hrbet, 5 dni prognoze) in 31-letna frizerka Irena Starc por. Bevilacqua iz Ul. Piccardi 17 (udarec v levo koleno, 8 dni zdravljenja). Nobenega od potnikov niso pridržali na zdravljenje.
V	bolnišnico za otroke «B. Ga-
rofolo» pa so odpeljali 2 leti starega Marca Bevilacquo, ki so mu samo obvezali odrgnine, ter 10-let-no Danielo Lucchetti, ki se je potolkla po desni rami in si verjetno zlomila kllučnico, ter 17 mesecev staro Klisabetto Donno, ki se le noto'kla no obrazn	I
Promet je bil prekinjen vse do 21.30, ko so gasilci s nremičnim i
žerjavom odpeljali razbiti avtobus. Preiskavo prometne policije je vodil podpolkovnik Borsetta.
La Cappella Underground 19.00—21.00 «Assalto alla terra» (1954). Igrajo: James Whitmore, Edmund Gwenn in Joan Weldon.
Ariston — I.N.C. Danes zaprto. Jutri ob 16.00 «Luci alla ribalta». Char-Ile Chaplin in Claire Bloom. čmo-beli film.
Nazionale 16.00 «Easy Rider» (Libertà e paura). Barvni western film. Igrata Peter Fonda in Denis Hoper.
Excelsior 16.00 «Fiore di carne». Igrata Monique Van De Ven in Rutger Hauer. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Grattacielo 16.00 «Il corpo». V glavnih vlogah Enrico Maria Salerno in Zeudi Araya. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Fenice 16.00 «I guappi». Barvni film, v katerem igrajo Claudia Cardinale, Franco Nero in Fabio Testi. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Eden 16.00—22.15 «Peccato veniale». Barvni film. Igrajo Laura Antonel-li. Lilla Brignone, Alessandro Mo-mu, Uno Toffolo. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ritz 16.00—22.15 «L’arbitro». Barvni zabavni film. V glavnih vlogah i-grata Landò Buzzanca ta Joan Collins.
Aurora 16.30 «2001 Odissea nello spazio». Znanstvenofantastični film V barvah.
Capitol 16.30 «Ad un’ora della notte». Barvni film. V glavni vlogi Elisabeth Taylor. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Cristallo 16.30 Walt Disneyev film «Pistaaaa... arriva il gatto delle nevi».
Impero 16.30 «Il giorno del furore». Oliver Reed. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Filodrammatico 16.30 «La più allegra storia del Decamerone». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 16.30 «L’urlo di Chan terrorizza l’Occidente». Igra Lee Bruce. Barvni film.
Ideale 16.00 «La caduta dell’impero romano». Sophia Loren in Omar Sharif. Barvni film.
Vittorio Veneto 16.00 «Lucky Luciano». V glavni vlogi igra Gian Maria Votante. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Abbazia 16.00 «Il conquistatore di Atlantide». Barvni film. Igrata K. Morris fa H. Chanel.
Astra 16.30 «Oggi a me domani a te». Bud Spencer in Montgomery Wood. Barvni film.
Radio 16.00 «La mazurca le svedesi la ballano a letto». Barvni film Prepovedano mladini pod 18. letom.
Mali oglasi
HIŠNO POMOČNICO vajeno kuhe za stalno službo išče dvočlanska družina. Nudi se soba s kopalnico, odlični delovni pogoji, plača 125.000 lir mesečno to socialno zavarovanje. Potrebna priporočila, telefonirati na številko 212-239 — Trst.
ČUVAJA ZA VIU), dve osebi, moški kot šofer in vrtnar, ženska kot pomoč za hišna dela, iščemo. Nudimo ločeno stanovanje s tremi sobami, kuhinjo, kopalnico, vrtom in garažo za avto, tekočo vodo, elektriko, plin, ogrevanje ter socialno zavarovanje. Prednost ima zakonski par srednjih let brez otrok. Plača
200.000	lir mesečno. Priporočila, nastop službe 15. maja, telefonirati na številko 212-239 — Trst.
Prispevki
V počastitev spomina Milke Spetič darujeta Just to Kristina Lavrenčič 2.000 lir za Glasbeno matico.
Izleti
ANPI — Zveza borcev Trst priredi 21. 4. 1974, izlet z ogledom v Begunje in Bled. kjer bo kosita. Odhod ob 7.30 z avtobusom s Fora Ulpiano (izpred sodišča). Vpisovanje nn AN Pl — Trst, tel. 730306, v trgovini po hištva Renar - Opčine, tel. 212255 to v Ljudskem domu v Križu do vključno 18. t.m.
ZAHVALA
Ganjeni ob tolikih izrazih sočutja ob izgubi našega dragega
Oskarja Slavca
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so kakorkoli počastili njegov spomin.
Svojci
Dolina, 10. aprila 1974 Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3
Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in nono
FRANC LUXA
Pogreb dragega pokojnika bo danes. 10. aprila ob 15.30 iz hiše žalosti, Prosek št. 322.
Žalujoči: žena, hči, vnuk in vnukinja z možem ter drugo sorodstvo
Prosek, 10. aprila 1974
Po dolgi to mučni bolezni nas je zapustil naš dragi stric
JOŽEF VIDAU
po rodu z Opčin, župnik v pokoju v Rodiku
Pogreb pokojnika bo danes, 10. aprila ob 16. uri iz cerkve v Rodiku na tamkajšnje pokopališče.
žalostno vest sporočajo nečakinje Marija, Marica, Milka in nečak Peter z družinami
Rodik, Opčine, 10. aprila 1974
Dne 7. aprila je preminila
NATALIJA de H0LLSTEIN
Na željo pokojnice sporočamo po pogrebu žalostno vest.
Hči Marija z možem Kennethom In drugo sorodstvo Trst, 10. aprila 1974 Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3
GORIŠKI DNEVNIK

SHOD SINDIKALNIH AKTIVISTOV Ù IL V HjsJ Nepričakovana poteza štirih zagovornikov obtožencev na tržaškem procesu
Za mobilizacijo delavcev j)r pascojj p0jj[ Min^arelli in kap. Chirico prijavljeni m us rijs ega po ročja domnevnega «prikrivanja uradnih sodnih aktov»
Prijavo so poslali predsedniku republike in najvišjemu sodnemu organu v Rim - Polk. Mingarelli je zagrozil, da bo podpisnike tožil zaradi obrekovanja
Pri Zavljah potrebna okrepitev javnih prevozov in ustanovitev zdravstvenega centra
Nova delavska zbornica CGIL je prejšnji teden zbrala svoje aktiviste z namenom, da bi preučili nastali družbeno - gospodarski in po-
tajnikov CGIL Lame in Bonija menijo aktivisti, da nima smisla vpletati sindikata kot takega v volilni boj, obenem pa poudarjajo, da je
litični položaj s posebnim ozirom j dolžnost vseh aktivnih članov sindi-na obračun zadnjih delavskih bo-1 kata CGIL, da se zavzamejo proti jev, doseženih rezultatov in stopnje odpravi razporoke v Italiji in za
enotnosti v sindikalnem gibanju v naši pokrajini.
Poročilo je aktivistom prebral drugi tajnik delavske zbornice Albin Gerii, ki meni, da je obračun prvih zaključenih delavskih bojev razmeroma pozitiven. Pri tem je omenil zaključene spore o nekaterih pogodbah, ki vračajo delavskim dohodkom zaradi inflacije izgubljeno kupno moč. Negativno pa je zadržanje gospodarjev, ko se načenja vprašanje družbenih reform (stanovanje, prevozi). Pozitivno je tudi, da je sindikat dosegel uvedbo delavskih patronatov v tovarnah, kakor tudi sklep, da bo okolje na delovnem mestu lahko nadzorovala občinska služba za medicino dela.
CGIL bo, skladno z oceno teh prvih bojev in ustreznih rezultatov, predlagala ostalima dvema sindikatoma v pokrajinski federaciji, naj bi načeli, pri nas, vprašanje delavcev, ki so zaposleni v industrijski coni.
Industrijsko področje med Dolino, Žavljami in Miljami postaja namreč osrednje vprašanje naše pokrajine, kjer bi sindikati morali prodreti s svojimi zahtevami. Konkretno je Gerii predlagal, naj bi za to področje postavili zahtevo po u-strezni mreži javnih prevozov, zdravstvenega centra za prvo pomoč in oživljanje, okrepitev struktur in o-sebja občinske službe za delovno medicino.
Delavci industrijske cone bodo, za vsako posamezno vprašanje, morali postaviti pred svoje odgovornosti občinske uprave, EZIT in odgovorne za prevoze, za katere meni sindikat, da je treba v najkrajšem času ustanoviti medobčinski konzorcij.
Sindikalni aktivisti so kritično o-cenili težnjo vlade po višanju prevoznih tarif, ki se bodo nujno odražale na cenah vsega blaga.
Ko so že govorili o vladi in torej o političnem stanju v Italiji, so aktivisti CGIL negativno ocenili dejstvo, da je prišlo do referenduma o razporoki. To pa zato, ker skušajo reakcionarni krogi ločiti delovne ljudi v trenutku, ko je nujno potrebna najširša enotnost v boju za rešitev vprašanja reform in v iskanju izhoda iz resne gospodarske krize, ki tare Italijo.
Skladno z izjavami vsedržavnih
to, da bodo delavci glasovali «Ne» na predlog o odpravi neke državljanske svoboščine.
Glede procesa združevanja sindikalnih organizacij so aktivisti CGIL mnenja, da je v naših krajih ta proces v zastoju v primerjavi z o-stalimi pokrajinami. Pri nas niso bili še uresničeni sklepi o ustanovitvi pokrajinskega sveta delavskih delegatov, kakor tudi ne «področni odbori» delavskih delegatov v povezavi z mestnimi rajoni, v katerih le ti delujejo v svojih tovarnah.
Aktivisti CGIL menijo, da bi ob tem morali ustvariti najširšo možno enotnost v samih sindikalnih zvezah, kjer naj nasprotniki združevanja ostanejo osamljeni.
VPRAŠANJE TREM MINISTROM
Senatorja KPI o krizi v ladjedelnici «A.A.»
Komunistična senatorja Paolo Sema in Silvano Bacicchi sta naslovila na ministre za državne soudeležbe, za delo in za trgovinsko mornarico pismena vprašanja v zvezi z zaskrbljujočim položajem, ki je nastal v miljski ladjedelnici «Alto Adriatico». Senatorja KPI med drugim pozivata ministre, naj čimprej posežejo zato, da se preprečijo morebitne napake s strani sedanjih zasebnih upravljavcev, ki bi lahko dokončno ugonobile ladjedelnico in tako hudo prizadele delavce in celotno gospodarstvo naše pokrajine. Sen. Sema in sen. Bacicchi nadalje še ugotavljata, da je v ladjedelnici vložen precejšnji javni kapital in da je zato primerno, da vlada sprejme zahtevo sindikatov in političnih sil in publicizira ladjedelnico.
Na procesu o atentatu na karabinjerje pri Petovljah pred tržaškim porotnim sodiščem skopaj ne mine dan brez presenečenj, včerajšnje pa je doseglo višek. Zagovorniki obtožencev so prijavili go-riškega državnega pravdnika dr. Bruna Pascolija, polkovnika karabinjerjev Dina Mingarellija in kapetana karabinjerjev Antonina Chi-rica predsedniku republike in najvišjemu sodnemu o~ganu zaradi «prikrivanja uradnih aktov». Na razpravi je polk. Mingarelli nemudoma odgovoril: napovedel je, da bo tožil odvetnike zaradi obrekovanja. Izvedelo se je tudi, da je neznana oseba v petek grozila eni izmed prič.
Začnimo od kraja. V ponedeljek je v triinpolumem pričanju polk. Mingarelli, poveljnik deželne legije karabinjerjev, opisal kako je potekala preiskava ter poudaril, da je preiskavo vodil osebno. Včeraj zjutraj je odv. Battello, tudi v imenu odvetnikov De Luce, Bemota in Maniacca (peti branilec odv. Pe-drond ni prijave podpisal in kasneje je dejal, da je ne odobrava)
stavbe fašističnih prvakov De Mi-chelija Vitturija in Giampiera Žare v Vidmu, poskus ugrabitve letala v Ronkah v oktobru 1972) in je svojo pozornost osredotočil na «rdeči sledi», to v svojstvu agenta SID in e-nega izmed glavnih akterjev načrta «SOLO» iz leta 1964.
Zaradi tega branilci menijo, da so Pascoli, Mingarelli in Chirico «prikrivali uradne akte», zlasti pa prikrivali izjave Walterja Di Biag-gia. Prav tako niso med preiskavo podrobno proučili vse, kar je bilo povezano z razstrelivom in niso nudili sedanjim obtožencem možnosti, da bi se poslužili ustavnih določil o lastni obrambi.
Med orisom prijave so odvetniki zasebnih strank, zlasti odvetnika E-no Pascoli in Almo Boni (oba sta voditelja MSI na Goriškem), večkrat z medklici prekinjali odv. Bat-tella.
Kasneje, med razpravo, je polk. Dino Mingarelli, ki je spet nastopal kot priča, napovedal, da bo podpisnike prijave tožil zaradi obrekovanja.
In še tretje presenečenje. Javni
Ozračje se je ponovno razgrelo, I šanja o srečanju polk. Mingarellija zaradi česar je polk. Mingarelli s sodnikom D'Ambrosiom v Milanu.
# Urad za stike z občinstvom pri tržaški finančni intendanci obvešča, da je ministrstvo za finance opozorilo, da se na radijske in televizijske naročnine zaračunata davek za dodatno vrednost v razmerju 6 odst. IVA se mora zaračunavati od 1. januarja 1973, to je od datuma, ko je novi davek zamenjal IGE. Ministrstvo je hkrati opozorilo pristojne periferne urade, naj poskrbijo za inkaso 6-odstotnega davka IVA na omenjene naročnine.
iHtiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiitiiiiimiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiuimiiumiiiMiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiuiiuiiiiiiiimiiiiimii
VZAJEMNA BOLNIŠKA BLAGAJNA ZA TRGOVCE
Obračun lanskega poslovanja ponovno prikazuje primanjkljaj
Nevzdržne oskrbovalnine v bolnišnicah
V prostorih trgovinske zbornice je bil te dni občni zbor vzajemne bolniške blagajne za trgovce s tržaškega področja. Predsednik Puppi
nega kmeta iz tržaške okolice se je že v mladosti spoprijel s trdoto življenja. Po končanih teoloških študijah je služboval v Lokvi, na
je podal daljše poročilo o poslova- Klancu in v Podgradu. Povsod se
nju blagajne v letu 1973 in poudaril, da izkazuje ustrezni obračun pri redni oskrbi zavarovancev primanjkljaj, pri dodatni oskrbi pa manjši prebitek.
V	okviru tako imenovane redne oskrbe zavarovancev so posamezne postavke konec leta v glavnem u-strezale proračunskim predvidevanjem, le stroški za zdravljenje jetičnih bolnikov so narastli, posebno hudo pa so narastli stroški za zdravljenje obolelih članov v bolnišnicah. Prav tem stroškom je treba pripisati lanski primanjkljaj vzajemne blagajne. V naši pokrajini — je še pristavil Puppi — je dnevna oskrbo-valnina v bolnišnicah dosegla višino, ki ji v Italiji skoraj ni primerjave. Po drugi strani pa so prispevki, ki jih plačujejo trgovci na Tržaškem tako visoki, da bi nov povišek utegnil spraviti iz ravnovesja marsikatero podjetje. Edini izhod iz sedanje stiske vidijo trgovci v nujni vpeljavi splošne preosnove zdravstva v državi.
V	bolnišnico se je v lanskem letu zateklo 2.700 tržaških trgovcev in družinskih članov, in sicer za skupno število 36.000 dni. Specialističnih Pregledov je bilo nad 100 tisoč, izdanih zdravniških receptov 30.000, nabavljenih zdravil pa 103.000 kosov. Blagajna je za te posege izdala 1,1 milijarde lir, kar ustreza približno 85 odst. vseh bilančnih izdatkov.
Glede «dodatne pokojnine» za trgovce, ki jo predvideva državni zakon štev. 613 iz leta 1966, je predsednik Puppi naglasil, da se še vedno vodijo ustrezna pogajanja v Rimu, saj gre za vprašanje, ki presega meje tržaške pokrajine. Na koncu je govornik dejal, da bo sedanji upravni svet vzajemne blagajne upravljal ustanovo do pomla di prihodnjega leta, saj je bilo pred kratkim določeno, naj se mandatna doba vodilnih organov pri tovrstnih organizacijah podaljša s 4 na 5 let. Na koncu je zbor soglasno odobril obračun vzajemne bolniške blagajne za leto 1973.
VČFPAJ V RODIKU
Umrl jc župnik Josip Vidau
Tiho, skoraj neopazno je sklenil svojo 80 letno pot starosta primor-skih duhovnikov, zlatomašnik Josip Vidau. Umrl je v svojem zelenem Rodiku, kato-emu je služil skoraj ptol stoletja. Kot sin skrom-
je izkazal kot zaveden narodnjak, ki je vztrajno in neizprosno branil pravice svojega naroda. Pravi Čedermac v dobi italijanskega potujčevanja. 5. maja 1927 ie nastopil službo župnega upravitelja, kasneje župnika v Rodiku in tu so bila najbolj plodna leta njegovega delovanja. Poleg domače župnije je vrsto let upravljal še župnijo Škocjan. V najtežjih časih naše zgodovine je bil mož na mestu in zato so bili vaščan; Rodika ponosni, da je prav med njimi preživel jesen svojega življenja. Izmučen od dolgoletnega bolehanja je včeraj zatisnil svoje oči, danes ob 16. uri pa ga bodo pokopali na rodiškem pokopališču.
E. R.
Polk. Mingarelli in predsednik sodišča dr. Corsi
prečital prijavo treh omenjenih preiskovalcev in jo podkrepil s precejšnjo dokumentacijo. Prijavo so branilci naslovili predsedniku republike kot predsedniku višjega sodnega sveta v Rimu, generalnemu pravdniku prizivnega sodišča dr. Pontrelliju v Trstu in predsedniku porotnega sodišča dr. Egonu Cor-siju. V prijavi je rečeno, da ni sodna policija upoštevala že od vsega začetka izjav pripornika Walterja Di Biaggia in da je o preiskavi proti skupini Goričanov šele novembra obvestila državnega pravdnika ter je tudi kasneje samostojno nadaljevala preiskavo, državni pravnik pa naj bi prevzel nase pristojnosti preiskovalnega sodnika.
Polkovnik Mingarelli naj bi po prijavi, kar sicer izhaja iz njegovih lastnih izjav na ponedeljkovi razpravi, vztrajal s preiskavo samo na «rdeči sledi», ker je to zahteval tedanji politični položaj v I-taliji. Polk. Mingarelli, je rečeno nadalje v prijavi, ni upošteval fašistične matrice raznih atentatov v naši deželi (atentati na železniške proge ob priložnosti obiska jugoslovanskega predsednika Tita v Italiji v marcu 1971, atentat na spomenik partizanom v Latisani septembra 1971, provokatorska atentata na
iiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
SVEŽ GROB V DOLINI
Včeraj so v Dolini pokopali mladega Oskarja Slavca iz Prebenega, ki se j3 ponesrečil z motorjem v noči od petka na soboto. Ob 16.30 so pripeljali posmrtne ostanke pokojnega Oskarja na «Šanco», kjer mu je pevski zbor PD «V. Vodnik» zapel nekaj žalostink. Dolg sprevod je krenil v vaško cerkev ter po obredu na dolinsko pokopališče, kjer so se pevci ponovno poslovili
od mladega vaščana. Na čelu žalnega sprevoda so mlada dekleta in fantje iz dveh breških vasi nosili vence staršev, sorodnikov, prijateljev in vaščanov iz Prebenega, Mačkovelj, Ospa, delovnih kolegov tvrdke Durissini in drugih.
Naj mu bo lahka domača gruda, svojcem pa ob tako hudi in bridki izgubi izražamo naše iskreno sožalje.	M. M.
tožilec dr. Pascoli je povabil pred sodnike Amorino Drusian iz Papa-riana. Ta je povedala, da se je v petek javil na njenem domu mlad človek, ki se je predstavU kot pomočnik odvetnika iz Gorice. Ta je žensko «prosil» naj moža Giuseppa, pričo na procesu, opozori kako in kaj bo pričal. Bolje bi bilo, naj bi bil dejal neznanec, da mož zboli in sploh ne pride na proces. Dru-sianova je še povedala, da je njen mož zaprt že nekaj dni v Kopru, kjer se je sprl z uslužbencem na bencinski črpalki. Neznanca je Dru-sianova opazila včeraj zjutraj na dvorišču sodišča. Branilci so takoj protestirali in zahtevali pojasnila, ki jih niso dobili, javni tožilec pa je vzrojil, češ, da tako grozijo pričam, kar je nedopustno. Glasno prerekanje med odvetniki obrambe in zasebne stranke je s svojim močnim glasom prekinil predsednik dr. Corsi: «Moral bi s pištolo ustreliti v zrak pa bi bil mir!»
Po uvodnih besednih spopadih so poklicali v dvorano polk. Mingarellija. Predsednik sodišča mu je postavil prvo vprašanje o razstrelivu in o vzrokih iskanja razstreliva pod mostom v Pierisu precej časa kasneje. Polk. Mingarelli je hotel izraziti svoje mnenje, a so ga prekinili, ker ni bilo osnovano na dejstvih. Na razna vprašanja je nato odgovoril z razlago priprave razstreliva «T4», ki ga sicer italijanska vojska ne uporablja. Ker je priča dejal, da m pravi izvedenec za razstreliva, so mu branilci očitali, da je dan prej izjavil nasprotno, to je, da se na razstreliva spozna, ker je pač dokončal višio vojaško šolo.
Med zasliševanjem polkovnika so ga obtoženci večkrat prekinili in trdili, da jih je on sam večkrat zasliševal. Mingarelli je seveda zanikal: samo enkrat je zaslišal Bu-dicina, druge pa kapetan Chirico. Iznenada je Maria Mezzorana vzrojila in kar trije karabinjerji so jo morali držati in prepričevati, da je	nehala	kričati, predsednik
sodišča pa je zagrozil,' da bo ukazal izprazniti dvorano.
Odv. Bemot je omenil, da ni v marcu,	dan	po	aretaciji	šesterice,
nihče vedel	za	vsebino	obtožnice.
Zanjo je vedel le časnikar Giorgio Zicari,	ki	je	v listu	«Corriere
della sera» v dneh 22. in 23. marca 1973 objavil dva dolga članka, v katerih je navedel podrobnosti obtožnice. Kdo je temu časnikarju posredoval vse te podatke? Mingarelli je zanikal, da bi bil dal podrobnosti novinarjem. Poročili sta bili takrat samo v dveh izvodih, eno na poveljstvu karabinjerjev v Vidmu, drugo na državnem provdništvu v Gorici.
Sledila so vprašanja o ukradenem avtomobilu. Kar 35 ljudi je potrdilo, da je bil avto na stezi pri Petovljah že 27. maja, torej dan po tatvini. Šele kasneje so karabinjerji v poročilu navedli, da je bil avto en dan v baraki v Ulici Giustiniani.
zagrozil, da se bo oddaljil, če ne bodo povedali česa ga obtožujejo. Dejal je tudi, da je kot podporočnik sodeloval v odporniškem gibanju v Italiji, 8. septembra 1943 je bil na Sardiniji, uprl se je Nemcem in bil obsojen v odsotnosti na smrt. Nacisti so se maščevali nad bratom, ki so ga internirali v Belsen, od koder se je po vojni vrnil izčrpan in dva meseca pozneje umrl.
V nadaljevanju razprave je potrdil, da so takoj po atentatu iskali levičarske ekstraparlamentarce in poizvedovali tudi za palestinske atentatorje «črnega septembra», pri čemer je javni tožilec dodal «Tudi med španskimi teroristi!» (očividno je mislil na Baske in anarhiste, nasprotnike Francovega režima — op.ur.).
Med njagovim pričevanjem je Budicin zaklical, da ni nikdar prostovoljno šel na zasliševanja v Videm in pokazal tudi v dvorani prisotnega karabinjerja v civilu, ki je prišel ponj z avtomobilom v Gorico. Maria Mezzorana pa se je brez povoda oglasila in zakričala, da ni hodila na izlete samo z možmi nižjih slojev, marveč tudi s kako važnejšo osebnostjo, in bo, čeprav noče uničiti družin, še povedala imena.
Odv. Maniacca je zanimala uporaba razstreliva, vendar predsednik ni privolil v ta vprašanja. Odv. Battello pa je postavil polk. Minga-relliju vprašanja o načrtu za državni udar «Solo», ki ga je 1964. leta pripravljal general De Lorenzo. Navedel je vsebino preiskave parlamentarne komisije, ki je zaslišala tudi polkovnika Mingarellija, ki je bil takrat načelnik štaba karabinjerske divizije Pastrengo v Milanu in ki naj bi bil imel nalog aretirati vse sumljive osebe v Severni Italiji. Predsednik je tudi ta vprašanja zavrnil, odv. Almo Boni pa je zakričal: «Tu manjka kaplar!» (Je morda mislil na Mussolinija?). Sledila so Battellova vpra-
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU — SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V GORICI in ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V GORICI v sodelovanju z Ustanovo za kulturne in umetniške prireditve EMAC iz Gorice
GOSTOVANJE MESTNEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE
Georges Feydeau
BOLHA V UŠESU
Vodvilska komedija v treh dejanjih
Scena:	SVETA JOVANOVIČ
Kostumi:	ALENKA	BARTLOVA
Glasba:	URBAN KODER
Plesi:	LOJZKA ŽERDINOVA
Režija:	ŽARKO	PETAN
Jutri, 11. aprila, ob 20.30 v gledališču Verdi v Gorici ABONMA RED A — mesto, o-koliški in mladinski.
o preiskavi v zvezi z odkritjem skladišča razstreliva pri Nabrežini in o drugih atentatih. Na vprašanje odv. Battella, če je res, da je imel Ivano Boccaccio, ubiti u-grabitelj letala v Ronkah, bel fiat 500, je javni tožilec dejal, da je o tej ugrabitvi še v teku preiskava in da stvar še ne sme v javnost. Isto je ponovil ob zahtevi po imenih videmskih fašistov, ki jih je zahteval milanski sodnik D’Ambrosio v zvezi s preiskavo Freda-Ventura.
Na procesu se je tudi izvedelo, da sta 2 karabinjerska podčastnika že 31. maja. t.j. jutro pred atentatom, šla v sobo hotela Transalpino, kjer je spal Budicin, ter ugotovila, na prijavo sobarice, da je bil pod sobe blaten.
Pred zaključkom dolge razprave je obtoženi Resen zahteval, da pokličejo za pričo švicarskega prodajalca razstreliva, kjer naj bi bil on kupil decembra 1970. leta «T 4».
Proces se nadaljuje danes s pričevanjem Walterja Di Biaggia.
UPRAVNE TOČKE NA SEII POKRAJINSKEGA SVETA
Deficit pokrajinske uprave bo znašal 1,375.000.000 lir
Tudi letos obisk dijakov v tržaški Rižarni
Eno milijardo in 375 milijonov vaici, pri nekaterih pa je opozici-lir bo znašal letošnji deficit goriš- ! ja glasovala proti ali pa se vzdr-ke pokrajinske uprave. To je 279 zala. Med temi so tudi sk'ep o
—   1 t u w.aJL 1 » n ^ 1 M «	rk 4 »^1»
milijonov lir več kot lani. Podatek je posredoval pokrajinskim svetovalcem odbornik za finance Lodi, ki je na seji v ponedeljek zvečer prebral poročilo k letošnjemu proračunu. S tem se je pričela proračunska razprava. Do nje je prišlo po sestavi nove večine v pokrajinskem svetu in verjetno že na prihodnji seji, ki bo v torek, bodo številni svetovalci povedali mnenje o proračunu.
Da mora sedanja večina pazljivo paziti na vask glas, se je pokazalo že na ponedeljkovi seji, ko so sprejeli sklep, ki odobrava dokončno sestavo lanskega proračuna. Za glasovanje je bilo potrebnih trinajst svetovalcev in vsi svetovalci večine (vseh je točno trinajst) so morali disciplinirano ostati do konca seje v dvorani. Nekoliko drugače je bilo s sklepi o posojilu za kritje proračunov iz let 1971 in 1972, ko je socialistični zastopnik glasoval z večino, ker so za takratne proračune glasovali socialisti pozitivno.
Svetovalci so na ponedeljkovi seji potrdili okrog štirideset sklepov, ki jih je ožji odbor sprejel v zadnjih mesecih, spadajo pa v pristojnost pokrajinskega sveta. Za večino sklepov so glasovali vsi sveto-
podelitvi denarnih podpor razmui podpornim društvom. Med temi so dobili za lansko leto podpore tudi Dijaška matica, Podporno društvo, Slovensko sirotišče, društvo «Oton Župančič», Zveza deportirancev v nacističnih taboriščih, ANPI. Podpore so majhne, največji znesek (2.450.009 lir) je dobila Zveza slepcev.
Razne podpore, v skupnem znesku 8.700.003 lir, so dali tudi sedemdesetim otroškim vrtcem na Goriškem. Precejšnja debata se je razvila ob prispevku 600.000 lir zavodu ISIG, ki je dobil nalog, da razišče možnosti za odortje univerzitetne fakultete v Gorici. To je v načrtu decentralizacije višjega šolstva v naši deželi. Komunisti in socialisti so glasovali proti temu sklepu, ker so proti drobljenju u-niverzitetnih kapacitet v deželi.
Na vprašanje svetovalca Waltrit-scha, ki je želel odgovor na interpelacijo o letošnji proslavi 25. aprila, je predsednik dr. Chientaroli dejal, da bo tudi letos pokrajinska uprava povabila srednješolce na o-bisk tržaške Rižarne, še vedno pa preučuje predlagano možnost predvajanja filma o Matteottiju vsem goriškim srednješolcem.
............. multili mn n n inn m m m.........
PO NEDELJSKEM OBČNEM ZBORU V SOVODNJAH
Važnost Kmečko-delavske posojilnice za splošno korist naše skupnosti
Lanski promet je znašal 1,7 milijarde lir • 13-odstotni porast hranilnih vlog in 17-odstotni porast posojil - Potrjen dosedanji odbor
V nedeljo je imela Kmečko delavska posojilnica v Kulturnem domu v Sovodnjah svoj letni redni občni zbor. Tega pregleda lanskoletnega poslovanja se je udeležilo nad polovico članov, ki so z zanimanjem spremljali poročila in razlago. Poročilo je podal predsednik Jožef češčut, ki se je uvodoma najprej spomnil lani umrlih, dolgoletnega odbornika Štefana Černiča in članov. Češčut je dejal, da občni zbor ne bi smel biti samo formalna nujnost, ampak naj bi bil priložnost, ob kateri naj se izkaže življenjska moč ustanove. Pozval je člane, naj s svojimi posegi in nasveti nakažejo možnosti za okrepitev delovanja denarnega zavoda na prostoru, kjer se uveljavlja njegova pristojnost, zakaj tudi posamezniki s svojimi predlogi lahko obilno prispevajo k njegovi rasti. Predsednik je nato poudaril, da posojilnica nima špekulacijskih ciljev ali sopičenja dobičkov, pač pa opravlja družbeno nalogo na zadružno -kreditnem področju ter budno pazijo na vse investicije v zaščito zaupanega jim denarja.
Iz predsednikovega poročila je nadalje razvidno, da so se hranilne vloge zvišale od 414 milijonov lir v 1972. letu na 467 milijonov lir. V lanskem letu je bilo vloženih 180 milijonov, dvignjenih pa 140 milijonov, kar pomeni, da so se hranilne vloge d rignile za 13 odstotkov. Posojila so se od 145 milijo-
iiiiimiiiiiiiMiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiMiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
VPRAŠANJE SVETOVALCA PSD! ZIBCRNC
Pojasniti razpoloženje prebivalstva v zvezi z dvoumno italijansko noto
Obmejno prebivalstvo želi živeti v miru
Občinski svetovalec PSDI v Gorici Mario Žiberna je v ponedeljek zvečer med sejo razdelil časnikarjem štirih dnevnikov besedilo pismenega vprašanja na goriškega župana De Simone ja, s katerim sprašuje njega in odbornike, s kakšnimi ukrepi nameravajo pri pristojnih oblasteh pojasniti zadržanje obmejnega prebivalstva do sosednje in prijateljske SFRJ zaradi dvomljive italijanske note v zvezi z londonskim memorandumom.
Svetovalec Žiberna je to vprašanje zastavil zato, ker je (prepričan, da tolmači mnenje ogromne večine prebivalstva, ki ni fašistično usmerjena) med osebnimi stiki s prebivalci na eni in na drugi strani meje (moja ljubezen do Italije — dodaja svetovalec — ne more biti predmet razprave) zbral zgovorne dokaze želja po nadaljevanju mirnega in prijateljskega delovnega ozračja, ki je bilo s prepričanjem ustvarjeno v zadnjih dveh desetletjih.
«Vaše stališče odraža tisti pogum, ki ga je Ferri prav gotovo navdahnjen s strani Saragata, poznavalca in prijatelja Jugoslavije, obrazložil med svojim tržaškim o-biskom in ki ga je potem znova ponovil,» smo ogovorili socialdemokratskega svetovalca ter mu hkrati dali priznanje za njegovo odprto in realistično gledanje na sedaj tako aktualno vprašanje.
«Zame ni bilo nikoli vprašanja meje. Vedno sem se strinjal s stališči predstavnikov socialdemokrat-
sovem, kjer sem se zaradi okvare na avtomobilu znašel v hudih škripcih. Saj si lahko predstavljate, kako je človeku pri srcu, kadar mu tako daleč od doma, pa povrhu še v tuji deželi, avtomobil nenadoma odpove...»
Iz notranjega žepa suknjiča je izvlekel listnico ter odprl zadnjo stran legitimacije, bržčas legitimacije krvodajalskega združenja.
«Ali poznate te podpise?» je vprašal.
Saragatovega ni bilo težko prepoznati. «Na drugem mestu je podpis J. B. Tita, spodaj pa podpis poslanca Ferrija. Saragatovega sem dobil še preden je postal predsednik republike, Titovega mi je oskrbel konzul SFRJ v Trstu Drago Žvab, Ferrijevega pa sem dobil med njegovim obiskom v naši deželi.»
Tile trije podpisi bi lahko bili dosežek prizadevnosti človeka, ko mu je zbiranje podpisov uglednih mož poseben konjiček. Toda svetovalec Žiberna ne sodi v to skupino ljudi. Njegov položaj, ki ga zavzema v občinskem svetu, dokazuje, da je zavzet za javne zadeve.
Pa še nekaj je, kar označuje Žibernov značaj, kar naravnava njegovo delovanje in mišljenje. Pri tem mislimo na krvodajalsko legitimacijo Slovenije, v kateri je zapisano, da je Mario Žiberna trikrat daroval kri za sočloveka onkraj naše meje.
Majhna dejanja? Morda, vendar se tudi s takšnimi dejanji v zave-
IlOW	C-VtOCCAVIIirVVJV	UV	^	v «.uve,
ske stranke. Tega mnenja sem tudi | sti ljudi utrjuje prepričanje o po zategadelj, ker sem se med po-1 trebi priznanja obstoječega položa-tovanji po Jugoslaviji večkrat pre-1 ja in razvijanja odnosov ob meji pričal o gostoljubnosti njenih pre-1 na enakopravnih in ustvarjalnih iz-bivalcev. Nikoli ne bom pozabil na j hodiščih. proti revanšističnim ape-uslugo, ki so mi jo storili na Ko-1 titom, ki so jih sprožili fašisti.
nov v letu 1972 dvignila na 170 milijonov, kar pomeni 17-odstotni porast. Lani so izplačali za 82 milijonov lir posojil, vrnjenih pa jih je bilo za 57. Naložbe pri bankah so znašale 220 milijonov. Tako visoko stopnjo naložb je posojilnica obdržala zato, ker banke obrestujejo razmeroma dobro in ker povpraševanje po posojilih še vedno ni zadovoljivo. Predsednik je nato dejal, da je znašal lanski promet 1,7 milijarde lir, imeli so 184 članov, čisti dobiček pa je znašal 2,4 milijona lir.
Predsednik je v zaključnem delu svojega govora dejal, da je Banca d’Italia lansko leto, kot vsako leto, pregledala poslovanje posojilnice. Upravni odbor in nadzorni sta pregledala račune in jih odobrila. «Podatki, ki smo jih navedli — je dejal češčut — zgovorno pričajo o ugledu in zaupanju, ki ga imajo občani do našega denarnega zavoda. Vsi se zavedamo, da je posojilnica naša ustanova, ki se uveljavlja in deluje v prid lokalnega gospodarstva in v splošno korist naše skupnosti.»
Na občnem zboru so nato razdelili čisti dobiček, ki znaša okoli 2,4 milijona lir. Tri četrtine so vložili v rezervni sklad, 590.000 lir pa so razdelili takole: prosvetno društvo Sovodnje 150.000 lir, športno društvo 100.000 lir, za prosvetne potrebe Vrha 50.000. Rupe - Peči
20.000,	Dijaškemu domu 70.000, šolskemu patronatu v Sovodnjah 20.000, Glasbeni matici Sovodnje 30.000, Slovenskemu sirotišču 40.000, Alojzi jerišču 40.000 lir.
Po predsedniškem poročilu je tajnik Stanko Medvešček razčlenil njegove postavke in jih tudi raztolmačil, da je bilo poslovanje posojilnice razumljivejše širšemu krogu poslušalcev. Ob koncu so bile volitve, na katerih so v celoti potrdili stari odbor, ki je takolc se stavljen: predsednik Jožef Češčut, podpredsednik Janko Cotič, člani odbora Franc Petejan, Alojz Butko-rič, Danilo Ožbot. Renato Devetak in Davorin Pelicon, predsednik nadzornega odbora Mirko Hmeljak, člana Marčelino Devetak in Tommasi Romano, za namestnika sta bila izvoljena Rajmund Klede in Zdravko Petejan.
MLADINSKI KROŽEK GORICA
priredi jutri, 11. aprila, ob 20.30
PROSLAVO
DNEVA KOZMONAVTA
ki bo v klubski dvorani na Verdijevem korzu 13.
Sodelujejo:	prof. F. Dominko,
inž. V. Ribarič in pesnik A. Mermolja.
Vljudno vabljeni!
Razna obvestila
Podporno društvo za Goriško obvešča člane, da bo v četrtek, 18. a-prila s pričetkom ob 20. uri redni občni zbor. Zbor bo na sedežu, Ulica Malta 2.
šola glasbene matice v Gorici sporoča, da bodo drevi, ob 20. uri imeli gojenci šole drugi notranji nastop, ki bo v prostorih kluba «Simon Gregorčič». Vabljeni!
Kino
Vozni red
Ribijevih avtobusov
Avtobusno podjetje Ribi nam je sporočilo, da bo ob velikonočnih praznikih povečalo število voženj na nekaterih progah.
V	nedeljo bodo na progi Gorica — Gradež avtobusi vozili po naslednjem voznem redu: odhoda iz Gorice ob 13.30 in 19.30; odhoda iz Gradeža ob 12.15 in 18.15.
Gorica — Gradišče — Tržič. Odhodi iz Gorice ob 8.00, 12.30, 15.00, 17.15, 19.00: odhodi iz Tržiča ob 9.00, 13.30, 16.00, 19.00, 20.10.
V	ponedeljek bodo na vseh progah avtobusi vozili po prazničnem voznem redu.
Izleti
Slovensko planinsko društvo Gorica priredi na velikonočni ponedeljek, 15. aprila, prvi tradicionalni spo-mladinski družinski izlet v Ajdovščino. Na programu je krajši izlet do izvira Hublja ter srečolov in prosta zabava, ki bosta v prostorih hotela «Planika». Vpisovanje sprejemajo do jutri, 11. aprila na sedežu društva, Ulica Malta 2.
(•orica
VERDI 16.30—21.30 «I nuovi centurioni». Barvni film.
CORSO 16.30—21.30 «Peccato veniale». L Antonelli in A. Momo. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
MODERNISSIMO 17.30-21.30 «La classe operaia va in paradiso». M. Melato in G. M. Volontè. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
VITTORIA 16’.30—21.30 «Violentata davanti al marito». B. Mills in L. Aork. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
CENTRALE 17.00—21.30 «Le donne sono deboli». A. Delon in J. Sessard. Barvni film. Prepovedano mladini pod 16. letom.
Tržič
AZZURRO 17.30—22.00 «L’implacabile uomo di Saint Germain». Barvni film.
EXCELSIOR 16.00—22.00 «Il mio no me è Nessuno». Barvni film.
PRINCIPE 17.30-20.30	«Tempo pre-
sente». Barvni film.
Mora Gorica
SOČA «Legenda o črnem Charliju», a-meriški	barvni	film	ob	18.00	in
20.00.
SVOBODA «Po ukazu podzemlja», a-meriški	barvni	film	ob	18.00	in
20.00.
DESKLE «Tarzanova groba tišina», a-meriški	barvni	film	ob	17.00	in
19.30.
RENČE Prosto.
PRVAČINA Prosto.
Včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada
ROJSTVA: Damjana Čevdek, Ste. fano Pecoraio, Simon Russi, Massimiliano Boschi, Sara Fomasir, Simone Visintin.
SMRTI: 69-letna Francesca Pertout vd. Blažič.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči le dežurna
lekarna Marzini, Korzo Italija 89, tel. 2443.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči ie dežurna lekarna Al Redentore. Ul. Fratelli Rosselli, tel. 72340.
OPOZICIJA V BUNDESTAGU ŠPEKULIRA S STRAHOM
ECritična točka je že premagana
Kancler Brandt obtožuje krščanske demokrate, da namerno prikazujejo gospodarski položaj Zah. Nemčije v bolj črnih barvah
Pred dnevi je prišlo v zahodno-nemškem Bundestagu do žolčnega spopada med Brandtovo vlado in krščanskodemokratsko opozicijo. Šlo je za vprašanje gospodarskega stanja in perspektiv. Spopad je imel bolj politični prizvok, saj je obema nasprotnima si skupinama dobro znano, da je zahodnonemška e-konomija brez večjih težkoč prebrodila kritične dni negotovosti v času arabskega petrolejskega bojkota, kakor tudi, da so začasno povečanje brezposelnosti in prehodne bolečine nekaterih industrijskih panog prej posledica vladne politike «hladitve konjunkture» kot pa e-nergetske krize.
Ker pa se je zadnje mesece v zahodnonemške duše in domove vtihotapila določena negotovost, ki i-ma tudi politične odmeve, pa morajo socialdemokrati zanje nositi odgovarjajoče posledice, se prav zaradi tega bonska opozicija trudi, da težkoče napihne in za dvig cen ter padec kupne moči marke obtoži vlado in Brandta. Zato je kancler poslancem opozicije kar odkrito, brez dlak na jeziku povedal, da si skušajo «ustvarjati politični kapital s strahom», da namerno «s črnimi barvami slikajo gospodarsko podobo» ZR Nemčije, kar vse sku-pa tej deželi samo škoduje.
In vtem, ko se je opozicija trudila, da bi zase politično vnovčila ta nedoločeni oziroma neizmerljivi, vendar očitni strah pred gospodarskimi težkočami, opazen zlasti med srednjim slojem in ženami, pa je bonski minister za gospodarstvo, Friedrichs, poudaril, da je moč z «dobršno mero samozavesti» oceniti letošnje gospodarske možnosti in da ni razlogov za strah. Po njegovih računih se bo bruto narodni dohodek povečal za okrog dva odstotka, s tem da bo tudi brezposelnost ostala na ravni dveh odstotkov od skuonega števila zaposlenih.
Minister je nadalje mnenja, da bo vlada s svojo sedanjo «dvojno strategijo» in ob uporabi stabilizacijskih ukrepov uspela obrzdati inflacijske grožnje ter obvarovati moč marke, da pa obenem ne bo preveč nategovala pasu, ker bi tako število brezposelnih še naprej raslo, vse skupaj pa bi tako vodilo v nove politične težkoče in socialne pretrese. V celoti vlada o-cenjuje, da je nemško gospodarstvo v ponovnem vzponu, da je relativno brez bolečin prebredlo zunanje težkoče, kot tudi domače motnje zadnjih mesecev.
Največje presenečenje nedvomno predstavlja to, kar je minister Friedrichs pred dnevi imenoval «izvozni čudež». Namreč, navzlic d vem revalvacijam nemške marke, torej navzlic občutni podražitvi zahodno-nemškega izvoznega blaga za vse kupce onkraj meje, se v ZR Nemčiji še nikoli ni toliko kupovalo in naročevalo. Februarja je bil zabeležen fantastičen rekord: ZR Nemčija je imela trgovinski višek o-krog petih milijard mark, kar predstavlja, pravijo strokovnjaki, absolutni rekord vseh dežel.
Vsi strahovi konec preteklega leta, da bodo revalvacija marke in gospodarske težkoče drugih dežel, ki bo zanje zahodnonemško blago postajalo vse dražje, privedli do zmanjšanja izvoza ZR Nemčije, so se tako pokazali nerealni. Nasprotno, kvaliteta zahodnonemškega blaga in proizvodov, točno izpolnjevanje pogodbenih obveznosti in pa ne prevelik dvig cen, se kažejo kot odločilni elementi, a kupci iz inozemstva spričo tega. navzlic podražitvi marke in kreditov, še naprej dajejo prednost naročilom v ZR Nemčiji. Dasiravno računa z določenim nazadovanjem v naslednjih mesecih, je ZR Nemčija vendarle ena od majhnega števila tistih ‘ržav — morda celo edina -> ki lahko mirno plača povečane ce ne nafte in surovin, zlasti, ker razpolaga z deviznimi rezervami okrog sto milijard mark.
«Izvozna eksplozija» pa prinaša tudi nekatere skrbi oziroma nevarnosti. Predvsem je treba omeniti, da naglo povečanje izvoza ob i-stočasni podražitvi uvoza za okrog trideset odstotkov (zlasti nafte in surovin) v deželi spodbuja inflacijo. Zatem je znano, da tako tr govinski suficit kot superpozitivna plačilna bilanca vršita na marko pritisk, ki jo potiska v smeri re-valvacije (računajo, da je trenutno marka za okrog petnajst odstotkov dražja kot pa «kotira»). Bonn bi se hotel ogniti novi podražitvi marke, ker se boji, da bi to povzročilo resne težkoče zahodno-nemškemu izvozu, s tem pa ustvarilo tudi motnje doma. Zakaj, prav izvoz je zadnje mesece pomagal ZR Nemčiji, da je lažje od drugih dežel premagala negativne posledice podražitve nafte.
Torej, ob upoštevanju gospodarskih okoliščin in prognoz, kakor tudi političnih interesov in razlogov, se je bonska vlada odločila, da ne bo menjala svojega sedanjega gospodarskega kurza, katerega značilnosti so v tem, da naj bi po eni strani odpravljale nevarnosti inflacije, po drugi pa, da se ne bi s pretiranimi restriktivnimi ukrepi, zlasti na področju kreditne politike, ne potisnile v še večje težkoče nekatere panoge nemške industrije, kot so n. pr. avtomobilska, gradbeniška in nekatere manjše industrije. Zakaj sleherno pretiravanje v tem smislu bi
Prejeli smo
utegnilo privesti do povečanja brezposelnosti nad trenutno mero, to na bi nujno povzročilo večje družbene pretrese in povečalo tveganja Brandtove vlade oziroma koalicije. Vlada je zaradi tega izjavila, da bo varovala delovna mesta in raven zaposlenosti, hkrati pa se bo trudila, da bo dvig cen v 1. 1974 manjši od desetih odstotkov.
Vendar je glavni poudarek Willy-ja Brandta, kadarkoli se obrne na zahodnonemške državljane oziroma volivce, na tem, kako da on vsekakor razume njihovo ogorčenost v zvezi z dvigom cen in padcem kupne moči marke, da pa je navzlic temu naspomo, da je zahodnonemško gospodarstvo poznalo manj težkoč od katerekoli druge dežele na Zahodu.
Motiv iz Gropade
(Foto M. Magajna)
PRED POLDRUGIM LETOM SEJE ZGODILO V ANDIH...
V maju dobimo knjigo o nesreči in «zločinu»
V slovenščini bo spomine «ljudožercev po sili» izdala ljubljanska «Mladinska knjiga», v itali, janščini pa milanska založba «Sperling in Kupfer»
Ni bilo lahko pisati, pa tudi brati ne bo lahko
Ker se na svetu pomembni dogodki vrstijo z izredno naglico, sta velika tragedija in še večji «zločin», do katerih je pred poldrugim letom prišlo v Andih, šlo že v pozabo. Kdo se na primer še spominja skupine 16 mladih ljudi, ki so se rešili po dveh mesecih in pol samo na račun svojih tovarišev in celo sorodnikov, ki so jih — pojeli? Sedaj bo tragedija ponovno oživljena, kajti v kratkem izide knjiga, ki bo podrobno opisala vse to strahotno dogajanje, kajti britanski publicist Piers Paul Read je zbral spomine preživelih v knjigo z
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiimiiiiiiiuiiiiiiiiiuiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia
ČEŠKOSLOVAŠKI TISK OBŠIRNO POROČA
Množična akcija proti tetanusu
Letos in prihodnje leto bodo cepili osem milijonov ljudi Doslej so cepili «na star» način - Novo cepivo brez reakcije
JUGENDWACHT. Štev. 4 za leto 1974.
Inserimento di bambini spastici nella scuola pubblica. Izdala Associazione italiana per l’assistenza agli spastici.
PRAGA, 9. — Za Češkoslovaško bi sicer ne mogli reči, da je motorizirana v našem smislu, kajti res je, da imajo na Češkoslovaškem kar dve pomembni tovarni avtomobilov in so vozila vrste «škoda» znana kot dobra vozila, vendar je teh na češkoslovaških cestah razmeroma malo, tako da se še ne more govoriti o kaki gneči. In vendar tudi na Češkoslovaškem narašča število avtomobilskih nesreč s tolikšno naglico, da so se na odgovornih mestih začeli s tem vprašanjem resno ukvarjati, saj se je v letu dni število smrtnih žrtev prometnih nesreč povečalo za 10 odst. ,
Pri tem pa so češkoslovaške zdravstvene oblasti ugotovile še nekaj drugega, namreč to, da imajo prometni incidenti smrtne posledice tudi v primerih, ki bi jih ne smeli imeti. Zelo pogosto se namreč zgodi, da ponesrečenec izgubi življenje zaradi — tetanusa. Pri prometni nesreči se poškoduje, se rani, rana pa se okuži z bacilom tetanusa in nato nastopi snirt;
Pa še nekaj so ugotovile češkoslovaške zdravstvene oblasti: odkar se dežela motorizira, je vedno več češkoslovaških ljudi, ki o praznikih ali v dneh počitka odhajajo na podeželje. Statistika pravi, da ima vsaka četrta češkoslovaška družina svojo počitniško hišico na deželi, svojo vikendi-
kako nedeljo je bila na cesti «gospodar»
co, kot «drugim domovom» pravimo p~i nas. In na teh tedenskih počitkih se ljudje ukvarjajo z marsičem, s športom, rekreacijo, pa tudi z drobnim delom. In pri tem je popolnoma normalno, da se človek tudi rani. In tudi tu je možno, da se človek okuži z bacilom tetanusa z vsemi u-strezmmi pcsleččcrmi. Sicer pa statistika jasno govori: samo na predelu Češke je v nekaj letih umrlo od tetanusa skoraj 1.000 oseb.
Tetanus je torej nevarna bolezen, kajti če ni takojšnje diagnoze in zdravniške pomoči, človeku ni rešitve. Ker pa na Češkoslovaškem število primerov narašča, so sklenili, da bodo do konca prihodnjega leta izvedli v vsej deželi, kampanjo za cepljenje proti tetanusu.
Akcija se je sicer že začela in sicer z letošnjim januarjem. Kakor trdi načelnica odbora, ki vodi to akcijo, Dana Žuskova, bodo do konca prihodnjega leta cepili proti tetanusu okoli osem milijonov državljanov in sicer vse moške iznad 27 let starosti, ter vse ženske iznad 22 let starosti. Ko glasilo češkoslovaške partije «Rude pravo» govori o tem, ne pove, zakaj bodo cepljeni le ljudje v že omenjeni starosti in ne vsi, toda pove, da bo vsa ta akcija stala sedem milijonov čeških kron, kar je v naši valuti okoli 400 milijonov lir, kar dejansko niti ni veliko.
Iz neposrednih virov nadalje zvemo, da so doslej na Češkoslovaškem cepili ljudi proti tetanusu z zelo dragim cepivom, ki so ga pridobivali iz imuniziranih živali, torej «po starem» procesu pridobivanja seruma. Nadalje zvemo, da so cepili ljudi z enkratno močno dozo. T' pa ima včasih kaj hude posledice, saj najmanj 6 odstotkov cepljenih oseb doživi hudo reakcijo. Odslej pa bodo cepivo dajali v manjših dozah in cepili bodo z nekim novim cepivom, ki so ga izdelali pred nedavnim. Praški časopis v zvezi s tem piše naslednje: «Podobno kot smo se rešili otroške paralize, prav tako, kot smo se rešili oslovskega kašlja, se bomo sedaj rešili tudi tetanusa».
Tetanus je zelo huda bolezen, ki človeka kmalu spravi v grob. Povzroča jo hud strup, ki ga izločajo bakcili tetanusa. Ta strup je tako močan, da more tisoči del grama tega strupa umoriti 16 tisoč ljudi.
S CIM VSE SE UKVARJAJO ZNANSTVENIKI
«Nekoč bo človek letel kot metulj»
Gravitacijska sila Zemlje popušča - Ameriški znanstve. nik je izračunal tudi, da se širi prostor našega sonč. nega sistema . Potrjena domneva Angleža Hoylea
•MiMmiiMiflinwiiiMHMiiiHiiiimMiimuMUftmMiimMmiMiiiiiniiimMmiiiiiiniiiiniiiiimiMMHMiiMumii
Horoskop
OVEN
prijeti
(od 21.3. do 20.4.) Spose boste morali z nekaterimi nasprotovanji. Ne kažite o-mahljivosti v čustvenem vprašanju.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Imejte večje zaupanje v svoje ideje. Intelektualna sorodnost bo utrdila neki čustveni odnos.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Ognite se skušnjavi, da bi ne u-poštevali nasvet svojih predstojnikov. Pomoč iskrenega prijatelja.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Skušajte se izogniti škodljivemu sporu. Ne računajte z obljubo, ki vam je bila dana iz vljudnosti.
LEV (od 23. 7. do 22.8.) Tisti, ki se ukvarjajo z umetnostjo, bodo polni zamisli. Oprite se predvsem na svojo odločnost.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) U-goden dan za trgovsko dejavnost. Uspelo vam bo rešiti neprijeten spor.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Ne odlagajte nujnega dela. S tem, da boste podprli prijatelja, boste pomagali tudi sebi.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 21.11.) Zagotovili si boste lep dohodek. Bodite bolj pozorni do drage
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Dan je primeren za izpolnitev važnih nalog. Lepo vzdušje in razumevanje v družini.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Pazite se pred napakami v svo-
jem delu. Srečanje s starimi prijatelji vam bo pregnalo melanholijo.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Vnesli boste v svoje delo nekatere novosti. Ne vzbujajte nepotrebne ljubosumnosti.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Uspelo vam bo dokazati svoje sposobnosti. Uskladili boste svoje srčne zadeve z razumnim nastopom.
WASHINGTON, 9. — Čeprav je na svetu veliko problemov, ki zahtevajo čimprejšnjih ali vsaj kar se da naglih rešitev, se v določenih znanostih tudi visoko kvalificirani strokovnjaki ukvarjajo z zadevicami, ki nimajo nikakršne zveze s praktičnim življenjem, s potrebami sodobnega človeka in je zato njihova dejavnost le potrata časa in sredstev. Če njihove ugotovitve nimajo nikakršne praktične vrednosti, so vsaj včasih zanimive. Oglejmo si na primer «u-gotovitve», do katerih je prišel ameriški znanstvenik dr. Thomas C. van Flandern, ki je zaposlen kot visok strokovnjak na observatoriju ameriške vojne mornarice.
Dr. Flandern je s svojimi merjenji prišel do sklepa, da bo nekoč človek letel po zraku kot leti danes metulj. Morda bi bilo bolje reči, da bo človek v zraku lebdel, kajti za letenje bi potreboval peruti ali krila, ki pa mu ne bodo nikoli zrasla. Pa tudi motorja za to ne bo potreboval. Po zraku bo «letel» le zato, ker bo tako lahek, ker ga na Zemljo ne bo več vezala težnostna sila.
Kako bo to možno in kako je a-meriški strokovnjak prišel do teh ugotovitev? Dr. Thomas Flandern je z atomsko uro meril brzino, s katero Luna drvi okoli našega planeta in pri tem prišel do sklepa, točneje do ugotovitve, da težnostna sila na naši Zemlji upada in sicer za eno milijardinko na leto. Znanstvenik je to svojo ugotovitev prikazal takole: človek, ki tehta 68 kg, izgubi na leto na račun te manjše težnosti za sedem milijonink grama.
Kakor vidimo, ni nevarnosti, da bi človek že jutri «frčal» po zraku. Da bi se njegova «teža» zares tako «izničila», da bi mogel lebdeti v zraku, bi moralo miniti nekaj milijard let. Do tedaj pa ne bo o človeku in Zemlji niti sledu. Zato ponavljamo, kar smo rekli v začetku, da se ljudje ukvarjajo včasih tudi s stvarmi, ki nimajo nikakršne praktične vrednosti. In vendar . ..
Da, in vendar je prof. Thomas C. Flandern svoje «ugotovitve» prikazal v uvodnem predavanju ob začetku vsakoletnega zasedanja članov znanstvene ustanove «American Geophysical Union». To zasedanje traja cel teden.
Svoje delo je dr. Flandern o-prl na domnevo, ki jo je pred dvema letoma postavil britanski a-stronom dr. Fred Hoyle, ki je zatrdil, da zemeljska gravitacija popušča, da se Luna oddaljuje od Zemlje in da se tudi planeti oddaljujejo od svojega središča, od Sonca, skratka, da ves naš sončni sistem doživlja neki pojav, ki bi ga mogli označiti kot nekako popuščanje centripetalnih sil ali z drugimi besedami, da se prostor v katerem kroži ves naš sončni sistem, nekako širi.
Te domneve je ameriški znanstvenik hotel konkretno preveriti z merjenjem in z že omenjeno a-tomsko uro, ki omogoča izredno precizna merjenja, je prišel do ne-
katerih rezultatov, ki potrjujejo domnevo, ki jo je postavil njegov angleški kolega. Po njegovih ugotovitvah, zemeljska gravitacija dejansko popušča, Luna se na leto oddalji od Zemlje za približno štiri centimetre, njena pot okoli Zemlje pa se zato podaljša na leto za dve tisočinki sekunde.
Kakor vidimo, nevarnosti, vsaj neposredne, ni. In vendar znanost sledi tudi tem in podobnim pojavom, kajti te neznatne številke, ti podatki, ki prav gotovo nikogar izmed preprostih smrtnikov ne zanimajo, demantirajo staro do sedaj edino veljavno teorijo, da je zemeljska težnost konstantna, torej nesprejemljiva. Sicer je bil izražen prvi dvom v to trajnost že pred kakim desetletjem, toda tedaj znanost ni imela na razpolago merilnih naprav, s katerimi bi vse to preverila. Sicer tudi sam dr. Flandern ni mogel «preveriti» upadanja težnosti Zemlje neposredno, ker je to skoraj nemogoče. Toda posredno je prišel do podatkov, ki smo jih že navedli.
In čemu vse to? Znanstveniki, ki se s tem ukvarjajo, menijo, da je to «zelo važno», kajti ker težnost Zemlje popušča, se obseg Zemlje veča in to za skoraj en centimeter na sto let. To pa baje vpliva tudi na oddaljevanje celin, ki da se oddaljujejo druga od druge. Še več. Nadaljnja posledica tega je tudi ta. da se je upočasnilo tudi vrtenje Zemlje okoli lastne osi. Do pred nedavnim so to upočasnitev pripisovali plimi oziroma oseki, danes so našli še nov vzrok. Morda bodo kdaj v bodoče našli še kak drug razlog. Pri vsem tem velja na koncu ponoviti to, kar smo že dvakrat rekli, da se namreč znanost često zgublja v te in podobne nepomembne probleme, vtem ko je na Zemlji zelo veliko vse bolj pomembnih vprašanj, ki bi jim bilo treba posvetiti več pozornosti.
naslovom «Tabu, resnična zgodba preživelih z Andov».
Vrnimo se za poldrugo leto nazaj, Bilo je 13. oktobra 1972. Čez Kordiljere je proti čilski prestolnici letelo letalo, ki je iz še ne pojasnjenih razlogov treščilo v goro. Večina potnikov in vsa posadka so blii na mestu mrtvi. Nekaj potnikov je dva tedna pozneje zasul plaz, nekateri pa so umrli zaradi ran. Preostalo je še 16 živih potnikov, ki pa so bili obsojeni na smrt, saj so se znašli v goratem predelu, 4.500 m nad morjem, niso imeli niti hrane, niti odej ali česa drugega, s čimer bi se zaščitili pred mrazom. In v takšnem stanju so se odločili, da bodo jedli svoje sopotnike. Samo ob sebi se razume, da bi tudi teh nekega dne zmanjkalo in bi torej bili tudi oni obsojeni na smrt, toda po 72 dneh sta se Fernando Parrado in Roberto Canessa prebila čez
5.000	metrov visoko goro in po desetih dneh prišla do ljudi, ki so ponesrečencem nudili pomoč. Nato so vsi ponesrečenci prišli v Montevideo in tedaj je izbruhnil — škandal. Ponesrečenci, ki so se vendarle rešili, so povedali, da so se rešili zato, ker so jedli meso svojih ponesrečenih sopotnikov.
Cela množica založnikov in časnikarjev se je tedaj zgrnila okoli njih in v zakulisni borbi so se posamezniki borili med seboj za težke denarje kdo bo dobil pravico objaviti spomine teh nesrečnih svečnikov. Tedaj so se omenjala tudi velika imena iz mednarodnih časnikarskih krogov, omenjale so se založbe, ki v svetu veliko pomenijo, omenjale so se velikanske vsote v dolarjih. Končno pa so se vendarle dogovorili, da bodo spomine izdali nekako družno, namreč tako, kot so zahtevali ponesrečeni potniki in njihovi sorodniki, da bi naj spomini izšli hkrati na vsem svetu, z enakim naslovom, v Knjigi z enako vezavo, skratka brez reklamnih prednosti na tej ali oni strani in da naj bi bil dobiček namenjen sorodnikom žrtev letalske nesreče, torej sorodnikom le tistih ljudi, ki se ob letalski nesreči niso rešili. In tako je v borbi med «velikimi peresi» dobil nalogo oziroma dovoljenje, da zabeležr to tragedijo Piers Paul Read, katerega delo pride sedaj na knjižni trg. Piers Paul Read je mlad angleški pisatelj, katoličan in zelo veren, podobno kot so verni tudi tisti ponesrečeni mladeniči, ki so postali «ljudožerci po sili».
Baje je bilo tem nesrečnežem zelo težko povedati, kako so se odločili za tisti «korak» in tudi angleškemu pisatelju, ki je te spomine zabeležil, ni bilo lahko. Kdor je imel v rokah rokopis dela, pravi, da tudi brati ne bo lahko, kajti delo je napisano zelo realistično.
V kratkem bomo lahko tudi sami preverili to, kaiti v maju bo delo izšlo pri milanski založbi Sperling in Kupfer in kakor poroča agencija ANSA bomo delo mogli prebrati tudi v slovenščini, kajti delo bo izdala ljubljanska mladinska knjiga. Kar zadeva druge založbe, bomo navedli še to: v ZDA izdaja knjigo založba Lippin-cott, na Angleškem založba Se-cker in Warburg, na Holandskem Muelenhoff, v Franciji pa založba Grasset.
liiiiiiiiiMifiiiiiiimiiiiiimiiiiiiitiiiiiiiimiiiiiimnimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiimiiittuKiiiiiiiiiiiiB
Nacisti so uporabljali električno giljotino
VARŠAVA, 9. — S čim vse niso nacist; pobijali svojih žrtev! Poleg strelnega orožja jim je služil nož, jim je služil kol, pa tudi plin in končno tudi stara že davno preizkušena giljotina. O tem sicer doslej še ni bilo govora, toda poljska tiskovna a-gencija «Interpress» poroča, da so nacisti v zadnji vojni uporabljali dve giljotini, eno navadno, torej staro giljotino, kot je bila nekoč v navadi v Franciji, in eno na električni pogon. Uporabljali so ju na Poljskem jeseni 1944. leta.
To je prišlo na dan pred kratkim pred neko poljsko komisijo,
ki proučuje nacistične zločine na Poljskem. O obstoju teh dveh giljotin je pričal neki Poljak, ki je izjavil, da je skupno z 11 drugimi poljskimi, francoskimi in češkimi jetniki bil primoran kot pomočnik krvnika prisostvovati ubijanju jetnikov. Vsak teden sta giljotini «delovali» po dva dni in sta v teh dneh odsekali glavo 80 jetnikom.
Kakor poroča poljska agencija, je bilo na tak način umorjenih na tisoče jetnikov, vendar ni mogoče določiti točno število žrtev, kajti ne ve se, kam so nacisti žrtve pokopali.
CIRIL GALE:
OBRAČUN V POSTOJNI
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
9.30 - 12.30 Šola
12.30	Poljudna znanost: Življenje v Franciji 12.55 Anketa o poklicih: LETALSTVO
Z današnjim nadaljevanjem se bo anketa o bodočih poklicih posvetila tehnikom aeronavtike ali točneje povedano vsem tistim strokovnjakom, ki imajo opravka z letalstvom. Gre za vrsto dejavnosti začenši s strokovnjaki za letališko službo, pa vse do pilotov. To se bo morda zdelo komu čudno, saj je letalstvo staro že tričetrt stoletja. In vendar ni tako, kajti aeronavtika se naglo razvija, vrhu tega pa pridobiva iz leta v leto vedno večjo veljavo, saj je znano, da potiska zemeljski in še posebej pomorski promet. Morda je res, da bodo novi pogoji energetske krize nekoliko zavrli nagel razvoj civilnega letalstva, vendar ne toliko, da bi to moglo vplivati na aktualnost zadevnih poklicev. Sicer pa se bomo danes ustavili pri tistem osebju v letalskem prometu, ki se nikoli ne vzpne v višine
13.30	DNEVNIK
Danes v parlamentu 14.10 Sodobni vzgojni problem
17.00	DNEVNIK
17.15	Oddaja za otroke
17.45	Program za mladino
18.15	Tedenski program za mladino
18.45	Poljudna znanost
Veliki poveljniki druge svetovne vojne: ROMMEL
19.15	Italijanske kronike
Kronike dela, Danes v parlamentu in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40	Veliki dirigenti:
CARLO MARIA GIULINI
Z nocojšnjo prireditvijo se začne druga serija programa, ki je posvečen velikim dirigentom. Carlo Maria Giulini, ki spada že v ožji krog medna, dirigentov, bo dirigiral delo Mussorgske-ga «Velika kijevska vrata». Skladbo ruskega skladatelja bo izvajal čikaški simfonični orkester. Isti orkester bo nato izvajal tudi del Schumannove Tretje simfonije ter odlomek Debussyja in Beethovna
21.45	Športna sreda
22.30	DNEVNIK Vremenska slika
DRUGI KANAL
18.45	Športni dnevnik
19.00	Varietejski program po željah
20.00	Bohemsko življenje
Balet je bil sestavljen po istoimenskem Morgerjevem romanu in z Brubeckovo glasbo
20.30	DNEVNIK
21.00	DIECI IN AMORE
Film je režiral George Seaton, v glavnih vlogah igrajo Clark Gable, Doris Day, Gig Young, Vivian Nathan itd.
George Seaton je film napravil leta 1957 po scenariju, ki sta mu ga pripravila Fay in Michael Kanin. Je to eden poslednjih filmov, v katerih je igral glavno vlogo Clark Gable, ki ga je neizprosna bolezen pobrala 1960. leta. Desetica v ljubezni je prav gotovo briljanten film, ki pa je takšen tudi zato, ker v njem igra glavno vlogo umetnik, kakršen je bil Clark Gable. Z njim pa je igrala še cela vrsta dobrih umetnikov, med katerimi je tudi Doris Day.
Zgodba je preprosta: Jim Gannon je časnikar, ki mu več pove življenje, kot vsa šola. Zato mu tudi znanost ne pove veliko. In zato Jim vzame na piko profesorja, ki predava o novinarstvu. Ta ga je bil povabil, naj bi predaval zanj, toda Jim mu odvrne s pismom, hkrati pa se preoblečen v študenta pojavi v avditoriju. Tu pa ga čaka presenečenje, kajti profesor, ki ga je povabil, naj bi zanj predaval, je v resnici lepa, inteligentna ženska, v katero se časnikar Jim koj zaljubi. S tem stari Jimovi principi doživijo nemajhen pretres, toda več o tem bomo videli nocoj
22.40	Filmske premiere
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
8.10, 10.50 TV šola:
Aljaska, Matematika, Življenje v rekah, Osvobodilna gibanja v kolonijah, Aktualnosti, Fizika, Biologija itd.
15.55 Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu:
TEKMA MED ČSSR IN SZ Prenos v evroviziji iz Helsinkov
18.20	BELI KAMEN, serijski film 18.50 OD ZORE DO MRAKA
Oddaja o jugoslovanski armadi
19.20	Stari mojstri: FORTUNAT BERGANT
Oddajo o Fortunatu Bergantu je ljubljanska televizija obl ju bila že lani na TV festivalu v Portorožu, toda doslej še ni prišla na vrsto Razlog temu je v tem, da so hoteli Bergantu pridružiti še dva druga ustvarjalca iz tiste dobe, iz 18. sto letja in sicer kiparja Francesca Robbo, ki je delal v Ljubija ni, ter znanega stavbarja Gregorja Mačka. Ko so pripravili vse tri, jih bodo sedaj zvrstili na program zapored v zaporedju dveh tednov enega od drugega
19.45	Risani film
20.30 Film tedna: TONI
Snov za ta film je avtentična, zbrana po pripovedi Renoireje vega prijatelja Jacquesa Mortiera. Film je drzen poskus, ker je posnet v realističnem interieru in avtentičnem eksterieru z nepoklicnimi igralci iz neke kolonije italijanskih delavcev . Toni je Italijan, delavec, ljubimec svoje gospodinje. Nato se zaljubi v lepo Španko. Tonijev nadzornik v kamnolomu pa posili Španko prav v času, ko jo njen oče obljublja Toniju za ženo. S poroko torej ne bo nič, dekle se poroči s svojim nasilnim ljubimcem. Toni pa živi naprej s svojo gospodinjo in je celo boter špankinemu otroku. S tem pa film še ni končan ...
22.00	Kongres ZK Makedonije
22.15	DNEVNIK
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
16.00	Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu: ČSSR — ZS
20.00	Risanka za otroke
20.15	DNEVNIK
20.30 Rezerviran čas za športno oddajo
22.00	Energetska kriza: ZALOGE NAFTE POJEMAJO
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.40 Šola; 12.00 Opoldrv. z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Šola; 18.00 Koncert; 19.10 Higiena in zdravje; 19.20 Zbori in folklore; 20.00 Šport; 20.35 Simf. koncert; 21.15 Nove knjige; 22.10 Popevke. TRST
12.15	Deželne kronike; 15.10 Glasbeno-govoirni spored; 16.20 Viozzijeve skladbe.
KOPER
6.30,	7.30, 12.30, 14.30	16.30,
17.30,	18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 8.30 Majhna dela velikih mojstrov: 9.00 Glasbeni cocktail; 10.45 Glasba in nasvet.; 12.00 Glasba po željah;
15.00	Igra za otroke; 17.00 Mladi izvajalci; 17.45 Poje Kemal Montano ; 18.00 Progresivna glasba;
18.30	Operna glasba; 19.30 Prenos RL; 20.00 Glasba v večeru; 21.00 Literarna oddaja.
NACIONALNI PROGRAM
7.00,	8.00, 13.00, 15.00, 21.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba: 8.30 Popevke; 9.00 vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 12.10 Četrti spored; 14.40 Radijska nadaljevanka; 15.10 Program za mladino; 16.00 «Sončnica»; 17.05 Pisan popoldanski spored; 18.00 Program s kvartetom Cetra; 19.50 Nova plošča resne glasbe; 20.20 Ponovno na sporedu; 21.15 Radijska drama; 21.40 Godba na pihala.
II PROGRAM
7.30,	8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 8 30 Kako in zakaj?; 8.55
Melodrama; 9.35 «Vojna in mir»; 9.55 Popevke; 12.40 Opravljivci;
13.50	Koko in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.40 Glasbeno-govorni spored; 17.30 Posebna reportaža;
17.50	Telefonski pogovori; 20.00 Sestanek petih; 20.55 Nogometna tekma: Milan - Borussia.
Ili PROGRAM
10.00	Koncert; 11.30 Plošče resne glasbe; 12.20 Sodobni ital. glas beniki; 11.00 Glasba skozi čas;
14.30	Carissimi: Giona; Scarlatti, Judita; 16.15 Stari umotvori; 17.10 Enotni razred; 17.40 Glasba izven programa; 18.25 Francoske popevke; 18.45 Kulturni pregled;
19.15	Večerni koncert; 20.15 Diplomati in diplomacije; 21.30 Giacomo Puccini.
SLOVENIJA
7.00,	8.00, 10.00, 13.00, 15.00,
19.30	Poročila; 6.50 Rekreacija; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Za mladg radovedneže; 9.25 Otroške igre; 9.40 Zgradba marksističnega mišljenja; 10.15 Urednikov dnevnik: 11.15 Z namj doma in na poti; 12.10 Znane melodije;
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Iz Verdijeve «Aide»; 15.40 Pozavnist Kiril Ri-barski; 16.00 «Roto vrtiljak»; 16.45 Sodobna oprema prostorov; 17.10 Naj naroča pojo; 17.45 Prof. France Novak; 18.00 Aktualnosti; 18.15 S pop ansambli; 18.30 Naš razgovor; 19.00 Lahko noč, otroci!;
19.15	Glasbene razglednice; 20.00 Simf. orkeste"; 22.15 S festivalov jazza; 23.00 Jug. pevci zabavne glasbe.
NOGOMET
V MLADINSKIH LIGAH
Le Vesna osvojila obe točki Bregovi naraščajniki izenačili
V šestih tekmah kar štirje porazi naših enajsteric
NARAŠČAJNIKI
Vesna — Inter S. Sabba 2:1
(1:0)
VESNA: Eva, Zucca F., Švab, Kovačič, Slatič, Košuta, Sedmak (Madotto), Ferluga, Russignan, Zucca G., Žerjal, 12 Bubnič.
INTER SS: De Mattia, Degrassi, srečanja Darko Kralj z lepim stre-
Meiorin, Ceschia, Bacci, Zacchigna, Farci, Buffa, Valentino, Scattami, De Marchi, 13 Bacci.
Sodnik: Vignanelli Trst.
Strelci: Russignan (V) v 21. min. p. p., Valentino (I) v 25. min. d.p., Švab (V) v 28. min. d. p.
Koti: 7:6 za Vesno. Gledalcev: 50.
Kriška Vesna nadaljuje s serijo pozitivnih rezultatov. V nedeljo so «plavi» premagali solidni Inter, ki je stopil na igrišče z namenom, da osvoji točko.
V p. p. se je igra odvijala večinoma pred tržaškimi vrati, a domači napadalci so bili vedno prepočasni. šele po lepem golu, ki ga je dosegel srednji napadalec Križanov, se je celotni napad nekoliko Prebudil, a vratar gostov je bil vedno na mestu. Po odmoru so domačini močno popustili in to so izkoristili nasprotniki, ki so dosegli zadetek. Vse je kazalo, da se bosta ekipi razšli z delitvijo točk, a nekaj minut pred koncem je kriški branilec lepo preusmeril žogo z glavo v mrežo.
Najboljša v kriških vrstah sta bila branilec Lucca in krilec Ko-šuta.
SANDOR
Libertas Rocol — Breg 0:0
LIBERTAS ROCOL : Scocclmar-ro, Marcocci, Toffanin, Soccavo, Cigliar», Ligotti, Sau, Coccolo, Lombardo, Dorenzo, Boccuccia.
BREG: Krmec, Krevatin, Kuret M., Novello, Polese, Grizonič, Klun, Bržan, Kuret D., Žerjal, Peroša.
Sodnik: Marchetti. Gledalcev: 30.
Bregovi naraščajniki so gostovali pri Libertasu od Rocola, ki delj z njimi peto mesto. Ekipi sta si zelo enakovredni. Libertas je Predstavil v svojih vrstah štiri i-gralce, ki nastopajo na mladinskem deželnem prvenstvu, zato je bila naloga naših fantov še težja. V vrstah «plavih» sta bila odsotna Košuta in Ferluga, ki sta se poškodovala.
Tekma se je začela v zelo hitrem ritmu in napadi so se vrstil; drug za drugim. Magoče so bili Brežani več časa pred vrati Scoccimarra, ki se je vedno izkazal: vsekakor so bili domačini nevarnejši, posebno s protinapadi Lombarda, ki je dvakrat poslal usnje na Krnčevo vratnico.
Po odmoru so Tržačani pritisnili proti «plavi» obrambi, ki se je včasih rešila tudi s pomočjo sreče. Ko je Libertas najbolj pritiskal, so «plavi» zaustavljali igro na sredini igrišča ter silili v napad s Klunom in Bržanom. Nekaj minut pred koncem srečanja je sodnik Marchetti, ki se ni preveč izkazal, izključil Novella zaradi ugovarjanja.
Po našem mnenju je remi pravilna slika poteka tekme, čeprav sta imeli obe enajsterici možnost zmagati.
JOLO
Gaja — Edera 1:2 (0:1)
GAJA: Malalan, Milkovič Valter, Bismondo, Kralj Darko, Grgič Dušan, Milkovič Angelo, Grgič Davorin, Grgič Boris, Stojkovič, Kralj Mauro in Krizmančič. 12 Ghezzo 13. Pranko.
EDERA: Bruni, Jenco, Volpe, Starace A., Starace M., Campagnolo, Mozzon, Lanieri, Giuroevich in Gratton. 13 Pizzonio.
STRELCI: v 10. min. p.p. Mozzon, v 7. min. d.p. Gratton in v 29. min d.p. Kralj Darko.
GLEDALCEV približno 40.
Edera je znala dobro izkoristiti dve usodni napaki domače obrambe. Začetek je popolnoma pripadal domačinom vendar se je igra odvijala le na sredini igrišča, akcije domačih, pa so se zaustavljale pri Krizmančiču, ki ni znal učinkovito prodreti v kazenski prostor.
Tržačanom pa je uspelo nepriča-
kovano izkoristiti usodno napako šal zaustaviti strel na svoja vrata, -------l- j-----------n --- -L—--i	kar se mu ni posrečilo in so gostje tako podvojili. Nekoliko prepozno je prišlo do zadetka Brega. Kralj je podal žogo mimo nasprotne o-brambe Prašlju, ki je preigral 2 nasprotnika in čez vratarja, ki mu je šel nasproti, hladnokrvno zadel mrežo. Po tem dogodku je bilo tekme praktično konec.	JOLO
obrambe in povesti ter ohraniti re zultat do odmora.
V nadaljevanju se je igra nekoliko razživela ker so se «zeleno-ru-meni» pognali v napad, toda gostje so v protinapadu podvojili.
Častni zadetek za naše predstavnike je dal minuto pred koncem
lom od daleč in je s tem pripravil najlepši gol dneva. Naj omenimo, da to je že drugi zaporedni poraz Gaje: poznala se je odsotnost požrtvovalnega branilca Počkarja.
Grgič Darko
Romana — Mladost 3:1 (1:1)
MLADOST: Boscarol, šuc, Gergo-let, A. Jarc, Devetak, Ferfolja, Fer-letič, Ar. Jarc, Semolič, M. Jarc, K. Ferfolja.
Sodnik: Karel Gergolet iz Doberdoba.
Strelci: v 12. min. p. p. Blason, v 29. min. Aldo Jarc (11-metrovka) ; v 3. min. d. p. Zoia, v 22. min. Blason.
Na občinskem stadionu v Tržiču je okrnjena postava doberdobske Mladosti zgubila z domačo Romano.
V	prvem polčasu je bila igra precej enakovredna. Drugačna pa je bila igra v drugem polčasu, ko so domačini prevzeli vodstvo igre v svoje roke. Začeli so oblegati do-berdobska vrata s streli od daleč in blizu, tako da je obramba nekaj časa zdržala, nakar je morala popustiti pred razigranimi domačini. V doberdobskih vrstah so najbolje zaigrali Armando, Aldo in Marko Jarc.
Oplcina Supercaffè — Union 5:0 (3:0)
OPICINA SUPERCAFFE’: Sardi, Parovel, Ziani, Fabion, Manimetti, Penco, Cracovia, Potasse, Modesti, Giovannini, Stricca.
UNION: Fomasaro, Uršič, Del Bosco, Čepar, Benčič, Koc (k), Ancona, Sassi, Lizzi, Colja, Krevatin (v d. p. Malalan).
Strelci: v 4. min. p. p. Potasse, v 8. min. p. p. Modesti, v 21. min. p. p. Potasse (iz enajstmetrovke), v 7. min. d. p. Stricca, v 16. min. d. p. Cracovia.
Gledalcev okoli 150.
Že v prvih minutah je kazalo, da bo moral Union kloniti pred močnejšim nasprotnikom in v 4. min. so Openci dosegli prvi zadetek. Strel je bil za Fomasara neubranljiv. Nekaj minut pozneje so domačini spet realizirali z Modestijem. Tudi ta žoga je bila neubranljiva. Takoj nato je bil izključen Colja in U-nion se je moral braniti v desetih. Tretji zadetek so dosegli Openci iz enajstmetrovke.
V	drugem polčasu so Openci i-grali slabše kot v prvem, a so vseeno dosegli še dva zadetka. Tudi ta dva strela sta bila neubranljiva. Omeniti moramo, da je edino vratar Uniona igral dobro, saj je orestregel kar štiri odlične st-ele in tako rešil Union še večjega poraza.
ZAČETNIKI
Breo — Tergeste 1:2 (0:1)
BREG: Mauri, Sancin, Kocijančič (Dalessio), Klabjan, Lovrečič, Grizonič, Divis, Kralj, Prašel, Ra-žem. Viola.
TERGESTE: Davanzo, Volo, Teza, Rodriguez, Cauzer, Canino, Vouk, Cesar, Cubei, Cociancich, Inchiostri.
Sodnik: Ambrosi. Gledalcev 20. Strelci: Vouk (T), Prašel, Lovrečič (avtogol).
Kakor je bilo pričakovati, je bila naloga «plavih» težka in čeprav so naredili vse kar se je dalo, niso dosegli predvidenega remija. Vsekakor Tržačanom ni šlo gladko. Lepo izpeljani igri Tergesteja so «plavi» zagrizeno kljubovali. Zgodilo se je celo, da so Brežani nevarno grozili nasprotnikom z akcijo celotnega napada. Pet minut pred zaključkom polčas' Mauri ni mogel obdržati žoge, ki se mu je izmuznila iz rok v mrežo.
V	drugem polčasu je prišla bolj do izraza odlična kondicija gostov, vendar so jim dostop do vrat branili Klabjan, Grizonič, Ražem, Kralj in poškodovani Lovrečič. Ta je sku-
NOGOMET
SPLIT, 9. — V Splitu so se zbrali skoraj vsi jugoslovanski nogometni reprezentanti, ki bodo v torek i-grali prijateljsko srečanje s Sovjetsko zvezo. Manjkata le še Santrač in Džajič, ki služita vojaški rok in se bosta tovarišem čimprej pridružila. V torek bodo po tekmi objavili tudi imena dvaindvajsetih reprezentantov, ki bodo odpotovali junija v Miinchen na finale svetovnega nogometnega prvenstva.
MILAN, 9. — Milan se bo jutri pomeril z Borussio v okviru polfinala nogometnega tekmovanja za pokal pokalnih prvakov. Tekma se bo začela ob 21. uri.
NAMIZNI TENIS
NA EP V NOVEM SADU
Bron za Jugoslavijo med moškimi ekipami
Miličeva izločena med posameznicami
BEOGRAD, 9. — Jugoslovanska,— Zah. Nemčija (za 5. mesto) 3:1, moška namiznoteniška reprezentan-1 Jugoslavija — Švedska (za 7. meča si je danes na evropskem pr- sto) 3:2.
venstvu v Novem Sadu z zmago nad češkoslovaško s 5:2 priborila tretje mesto, ženska reprezentanca z zmago 3:2 nad švedsko pa sedmo mesto. Medtem ko moška reprezentanca ni izpolnila upov domačih ljubiteljev namiznega tenisa, ki so želeli videti svoje fante v finalu, je sedmo mesto ženske reprezentance nepričakovan uspeh.
Danes je bilo na sporedu tudi tekmovanje žensk in moških posamezno, moških, mešanih parov in sklepne borbe mešanih in ženskih ekip. V tekmovanju posameznic je bila Miličeva izločena že v prvem kolu. Premagala jo je Škotinja Smith z 21:14, 21:17, 21:16. Jugoslovanka Fabrijeva je v prvem kolu izločila Škotinjo Fleming z 21:19, 21:10 in 21:12, medtem ko je Korpova izgubila proti Nizozemki Van der Blis po težki borbi z 19:21, 10:21, 21:16, 21:17, 21:17. Mesaroš (Jugoslavija) je izločil Čeha Dvoračeka z 21:18, 21:19, 19:21, 21:18. Od ostalih rezultatov navajamo še naslednje:
Ženske ekipno: Češkoslovaška — Anglija (za 3. mesto) 3:0, Romunija
Moški ekipno: Jugoslavija — Češkoslovaška (za 3. mesto) 5:2, Anglija — SZ (za 5. mesto) 1:5, Francija — Zah. Nemčija (za 7. mesto) 5:2, Romunija — Avstrija (za 9. mesto) 5:3.
Naslov evropskega prvaka je že šestič zaporedoma osvojila Švedska po zmagi nad Madžarsko s 5:3. Pri ženskah so prve Sovjetinje, 2. pa Madžarke.
OHRID, 9. — Jugoslovanski plavalci so na letošnjem plavalnem mitingu s Španijo pripravili v O-hridu pravo presenečenje, saj so premagali svoje nasprotnike s 76:69, potem ko so lani zgubili v Barceloni kar z 98:58. Domačini so nastopali brez bolnega Nenada Miloša, vseeno pa so postavili nov državni rekord v štafeti 4x200 m
SPLIT, 9. — V prijateljski nogometni tekmi je danes splitski Hajduk premagal večkratnega evropskega nogometnega prvaka Ajax s 3:0.
ODBOJKA
V 1. ZENSKI DIVIZIJI
Sokol meri na vrh lestvice
V 2.MD goriški Dom po nepotrebnem zapravil set
1. ŽENSKA DIVIZIJA Bor — Sokol	1:3
(4:15, 8:15, 15:12, 3:15)
BOR: Purič, Jazbec, Nibrandt, Batič, Glavina, Mesesnel, Lozar, Nadlišek, Vitez, Rogelja, Kostnapfel.
SOKOL: Zidarič, Antoni, Kralj, V. in L. Legiša, škerk, žužek. Paš-kulin, Auber, Verginella.
V	prvem kolu povratnega dela prvenstva se je slovenski derbi tudi tokrat zasluženo končal z zmago Nabrežink, saj so bile skozi vso tekmo boljše od svojih nasprotnic. Dobri in učinkoviti so bili servisi, poleg tega je bila zelo u-spešna tudi igra v polju.
Borovke nas v tem srečanju niso zadovoljile. Res je sicer, da se Sokol povsem upravičeno poteguje za najvišja mesta, vendar bi morale borovke vseeno pokazati kaj več. Odpovedal je predvsem sprejem prvih žog, kar je onemogočilo nadaljnjo igro.
V	prvih setih je Sokol brez prevelikih težav prišel do «petnajstice». Preveliko prepričanje v zmago je bilo vzrok, da so nabrežinske igralke popustile, kar je Bor izkoristil in osvojil tretji del igre. kar je bilo pa tudi vse. V nadaljevanju je Sokol namreč nasprotnicam zopet vsilil svoj tempo in tekme je bilo konec. Dobro sta tokrat zaigrali za
niiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiuiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiHuiiiiiiitiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii*
KOŠARKA
V RAZNIH LIGAH
VEČ LEPIH USPEHOV NAŠIH EKIP
Nepričakovan poraz Poleta v tekmi s Ferroviariom
KADETI
Bor — Scoglietto 103:66 (47:29)
BOR: Renato Furlan 2, Mazzucca 20, Parovel 12, Žerjal 15, Igor Košuta 2, Perko 8, Siega 16, Edi Košuta 28.
Sodnik: Bassi iz Trsta.
Prosti meti: 9:18.
Borovi kadeti so po predvidevanju premagali skromno peterko Scogliet-ta, ki je na zadnjem mestu, brez točke. Čeprav so naši košarkarji dosegli stotico, s prikazano igro niso zadovoljili. Predvsem so odpovedali v obrambi, saj so jim igralci Scoglietta nasuli 66 točk, kar je zanje rekord prvenstva. Borovci pa so vse preveč podcenjevali nasprotnika in so v glavnem igrali «za napad». Vsekakor pa je bila to povsem zaslužena zmaga naših košarkarjev, ki so tako ohranili četrto mesto v lestvici.
Najboljši v Borovih vrstah so bili Edi Košuta, Mazzucca in Žerjal.
DEČKI
Bor - CGS 89:71 (48:38)
BOR: Dovgan 4, Mesesnel, Zlobec, Mazzucca, Trevisan 4, Race 18, Bruno Furlan 26, Udovič 35, Pegan 2, Gruden.
Sodnik: Modolo iz Trsta.
Prosti meti: 5:16.
V zadnjem kolu prvega dela prvenstva so borovci dosegli lepo zmago proti ekipi Centro Giovanile Studenti. Z zmago so si naši košarkarji zagotovili tudi drugo mesto in so tako potisnili sobotne goste na tretje mesto.
«Plavi» so v tem srečanju povsem zadovoljili. Medtem ko so bili gostje do sredine drugega polčasa e-nakovredni borovcem, pa so «plavi» dokaj uspešno zaigrali proti koncu tekme in so si priigrali zanesljivo prednost 15 točk, ki so jo ob koncu srečanja še povečali. Andrej Udovič se je dobesedno razigral. Uspešno je metal na koš z vseh položajev in je tako popolnoma razbil obrambo gostov. Udoviču pa sta krepko pomagala tudi Bruno Furlan in Rado Race. Zmaga naših košarkarjev je bila povsem zaslužena. Osvojeno drugo mesto je lepo zadoščenje za trenerja Štoklja in za požrtvovalne Borove fante.
Ferroviario — Polet 61:41 (22:24)
POLET: Leniša 4, Brišček, Danev 13, Ferluga 4, Sosič 20, Malalan, Piccini.
Prosti meti: 3:14.
Polet je proti Ferroviariu doživel nepričakovan poraz. Openci, ki so igrali na lastnem igrišču, so bili vseskozi v vodstvu, saj so po prvem polčasu vodili za dve točki. Proti koncu tekme pa jim je zmanj-jkalo sape in gostje so dosegali koše kot na tekočem traku.
V	Poletovih vrstah sta bila najboljša Sosič in Danev.
b. 1.
Lloyd — Kontovel 91:26 (44:14)
KONTOVEL: Čuk 10, Regent 2, Nabergoj, Ban 7, Perini 1, Ivo Starc 6, Prašelj, Rupel, Majowski.
Sodnik: Marchesan.
Prosti meti: 2:6.
Pet osebnih napak: Ivo Starc, Perini in Nabergoj.
Kontovel je nepričakovano visoko zgubil z Lloydom. S tem je tudi zapravil prvo mesto na lestvici.
Razlika v koših ni realna. Lloyd je sicer dobra ekipa, toda njegova glavna moč je v presingu. Prav zato je postala odsotnost Klavdija Starca odločilna.
Kontovelci so začeli zelo slabo. Izglodalo je, da se bo tekma ka-taat-ofalno iztekla za slovenske fante, a v drugi četrtini so si nekoliko opomogli in so pokazali boljšo igro.
V	drugem polčasu se je vse to ponovilo. Lloydovc; so polnili nasprotnikov koš s hitrimi protinapa-di, demoralizirani Kontovelci pa so se trudili, da ne bi bil poraz preveč težak.
I. S.
MINIBASKET
Minikošarkarji Kontovela so na končni lestvici turnirja v miniba-sketu dosegli prvo mesto, skupno s Sabo in Ferroviariom A. Zaradi tega je prišlo med temi ekipami do dodatnih srečanj, ki so odločila, da se Kontovelci skupno s Ferroviariom A uvrstijo v nadaljnji del tekmovanja.
Kontovel — Saba
39:38
Doro Možina, član enajsterice trebenskega Primorca
KONTOVEL: Ban, Bukavec, Ukmar, P. Starc, Nabergoj, čemoli, Čuk, Gulič, Micheli, Daneu.
Tekma je bila zelo uravnovešena od samega začetka. Na eni strani Ban in Bukavec, na drugi pa Simeone so skrbeli, da je bil rezultat stalno v ravnovesju. Proti koncu so se Kontovelci le odlepili od nasprotnikov in dosegli prednost petih košev. Sabi je to prednost uspelo znižati na en sam koš. V vrstah Kontovela so najboljše igrali Ban, Bukavec in Ukmar.
Kontovel—Ferroviario A 47:49
KONTOVEL: Ban, Bukavec, Čer-noli, Micheli, M. Starc, Čuk, Ukmar, Milič, A. Starc, Štoka, Daneu.
Kontovelci so povsem nezasluženo okusili ta poraz. Večji del srečanja so vodili in so bili znatno boljši od nasprotnika. Naše košarkarje pa sta močno oškodovala sodnika, ki sta očitno pomagala Fer-roviariu. Poleg tega pa je zapisnikar nerazumljivo zapisal Bukavcu, ki je bil najboljši na igrišču, dve osebni napaki in je moral prav zaradi tega pet minut pred koncem zapustiti igrišče zaradi petih osebnih napak. Brez Bukavca pa je postala naloga Ferroviaria znatno lažja in je prav v zadnjih sekundah dosegel zmagoviti koš.
D.L. Ferroviario —Saba 34:22
H. L.
Promoctj’sko
prvenstvo
Jutri, v četrtek, bo na Kontove-lu druga tekma med Kontovelom in Borom. Srečanje, ki so ga svoj čas odložili zaradi slabega vremena, bo ob 18.30.
Mladinci
Prav tako jutri bo na Opčinah zaostala tekma med Poletom in e-kipo Radici Arte B iz Gorice. Srečanje bo ob 16.30.
b. L
Sokol Mariza Škerk, v Borovi vrsti pa Erika Mesesnel.
INKA
2. MOŠKA DIVIZIJA
Dom B — Pieris	3:1
(15:4, 11:15, 15:11, 15:10)
DOB B: Cotič, Grilj, Roldo, Pavšič (k), Nanut, Mikluš in Faganel.
PIERIS: Benes, Colombi, Michelini, Porzio, Šanson, Gallina, Valve, Zanetti in Zamarian (k).
Sodnik: Zorzenon Riccardo iz Gorice; zapisničarka: Cempi Eleonora (Go).
Dom B je v povratni tekmi po nepotrebnem zapravil set, ki bo lahko odločilen za naše fante ob koncu prvenstva.
Domovd bi morali zmagati s 3:0, toda trema je bila odločilna.
Toda pohvaliti moramo tudi ekipo Pierisa, ki se je tokrat predstavila v Gorici z nekaj novimi igralci, ki so dvignili kvalitetno raven moštva.
V vrstah Doma B sta se dobro izkazala Marko Cotič in Žarko Grilj.
Po tej zmagi ima Dom B na skupni lestvici 6 točk in zaseda drugo mesto, za glavnim favoritom za prvo mesto Li berta som A iz Gorice.
Prihodnjo tekmo bi moral Dom B odigrati v soboto, 20. 4. v Gradežu proti tamkajšnjemu moštvu, toda tekmo so prenesli na nedeljo 21. aprila ob 15. uri. Tekma med Gradom in Domom B bo zelo važna, saj bo pravzaprav odločala, katera od dveh ekip se bo uvrstila v polfinale 2. divizije.
I. K.
ŽENSKA C LIGA
Monselice — Breg	3:1
(15:3, 15:11, 7:15, 15:3)
BREG: Klabian, Slavec, Hmeljak, Kofol, Lovrečič, Pavletič, Trenta, Olenik, Ludvik, Meneghetti.
MONSELICE: Brunazzo, Sabelot-to, Marigo, Toffano, Carrara, Fiocco, Stefanutti, Vitonato.
Sodniki: To taro Michele (GO), Doriguzzi Stelio in Aloisi Vittorio (TS).
Brežanke so po lepi in zanimivi Včeraj popoldne je bilo na občin- ) 'SH klonile prvemu na lestvici in skem stadionu v Trstu tekmovanje | nadaljujejo s svojo dolgo serijo
ATLETIKA
Ruzzicr dobro začenja sezono
univerzitetnih študentov, na katerem so lahko nastopili tudi člani atletskega kluba CUS. Fabij Ruzzier je ponovno tekel na 110 m čez ovire in je svoj sobotni rezultat 17”7 popravil še za eno desetinko sekunde. S časom 17”6 se je uvrstil na odlično tretje mesto. Na tekmovanju je metal kroglo tudi italijanski rekorder med nahdščhjniki Zecchi,1 Id je tokrat člansko orodje vrgel 15,30 metra daleč.
K. B.
TENIS
MONTECARLO. 9. — Na mednarodnem teniškem turnirju v Mon-tecarlu je bil eden izmed favoritov, Američan Tom Gorman, nepričakovano izločen po porazu z drugim ameriškim predstavnikom Mikom Estepom.
zaporednih porazov, tako da postaja sedaj položaj na lestvici že kritičen. Brežankam je uspelo odvzeti set močnejšim nasprotnicam in prepričam smo, da bi zmogle tudi kaj več, če b; nadaljevale z igro, ki so jo odvijale v tretjem, zmagovitem delu tekme. Toda zopet smo opazili kronične napake Bre-žank: šibko obrambo ter zgrešene servise, ki postajajo že kronična bolezen slovenskih deklet. Omeniti moramo tudi, da so v soboto odpovedale nekatere igralke, ki tvorijo hrbtenico ekipe. Čeprav dekleta, ki so jih nadomestila, niso razočarala, niso mogla obrniti poteka igre v svojo korist.
Če pogledamo igro, moramo reči, da je Monselice zmagal popolnoma zasluženo.
Naslednjo tekmo bodo Brežanke odigrale v gosteh pri Summanu iz Piovenne Ruchette blizu Vicenze.
Summano je zadnji na lestvici, brez točke in je praktično že obsojen na izpad.
VAM
2. ŽENSKA DIVIZIJA Bor — CUS Trst	3:2
(17:15, 15:8, 15:17, 11:15, 15:9)
BOR:	Bole, Škerlj, Gabrovec,
Kus, Gec, Castellani. Briščik, Ruppe! Magnani, Merku, Glavič. Fičur.
CUS: Bonetta, Valasta, Pasqua, Rega, Goos, Invemizzi, Biamonti, Scabini.
V soboto se je začelo tudi prvenstvo v drugi ženski diviziji, ki je razdeljeno na dve skupini po pet ekip. V skupini, kjer nastopa še-sterka Bora, igrajo še ekipe CUS, Farit A. Farit C ter San Giacomo.
Najmlajša Borova ekipa je torej proslavila svoj ognjeni krst z zmago nad CUS, najmočnejšo šesterko te skupine.
Tekma je bila za veliko večino igralk tudi prva prvenstvena tekma. Vendar sta nas presenetili velika borbenost in zagrizenost igralk. Igralke so dobro krile igrišče in uspešno gradile. Samo velika neizkušenost je bila kriva, da niso zmagale z večjo razliko v setih.
Po velikonočnem premoru čaka borovke srečanje z ekipo Farit C. Ker spada ta šesterka med slabše v tej skupini, se «plavim» verjetno obeta drugi par točk.
INKA
KOLESARSTVO
Na dirki v Bergamu šest reprezentanc
BERGAMO, 9. — Jutri se bo začela v Bergamu peta amaterska kolesarska etapna dirka «Bergamski teden» ob sodelovanju domačih klubov in šestih tujih državnih reprezentanc (Češkoslovaška, Poljska, Zahodna Nemčija, Švica, Danska in Jugoslavija). Proga šestdnevne dirke bo dolga 752 kilometrov. Med 135 kolesarji, ki bodo nastopali, je tudi svetovni amaterski prvak Szurkow-ski, ki ima poleg Čehoslovaka Ku-bička največ možnosti za osvojitev končnega prvega mesta. Jugoslovansko reprezentanco pa, katero spremlja trener Siporexa Edi Rajkovič, sestavljajo Leček, Pleško, Kuvalja, Pocrnja, Žagar, Kunaver in Janjič.
• « «
BEOGRAD, 9. — Jubilejne 30. kolesarske dirke po Jugoslaviji se bo letos udeležilo rekordno število reprezentanc, saj je dobra dva meseca pred pričetkom dirke poslalo svoje prijave šestnajst držav, manjkajo pa še prijave nekaterih najboljših evropskih kolesarskih reprezentanc.
>	4 r
■MHMNi

2. amaterska nogometna liga: igralci bazoviške Zarje odbijajo pred svojimi vrati napade Libertasa
TONE
SVETINA
«Drži!» je kriknil... in že je padal v praznino z od-krušenim kamenjem vred...
Nategnila je vrv. Sunek je bil tako močan, da je izruval klin in odkrušU lusko. Z njo vred je treščil na prvo gredino in se odbil od nje. Skozi njeno zavest se je valil krik, žvenketanje kovine in ropot zrušenih skal. Nagonsko je stisnila vrv z eno roko, z drugo pa je zagrabila za prijem.
Z razkrečenimi rokami in nogami je padal mimo nje po skalah Srečala se je z njegovimi očmi, polnimi groze. Nemo se je zastrmela v brezno pod sabo. Padal je z gredi na gred pa na gladke skale, ki so trgale z njega obleko in kožo ter ga oblile s krvjo...
Miro "je streznila bolečina. Vrv, ki je spolzela skozi dilani, jo je ožgala v živo. Vedela je, da v tem položaju ne bo vzdržala padca. Z desno roko se je prijela za dober oprimek v duplinici in že je začutila v pasu sunek, da je mislila: če je ne bo izpulilo od stene, jo bo prerezalo na dvoje.,. Tedaj je zgrabila oprimek še z levo roko in se obdržala kljub bremenu, ki je viselo na njej.
čas se je v nekaj bežnih trenutkih zgosUl v morečo večnost. Na sivem kamenju se je v žgočih sončnih žarkih svetlikala mlada krvi. Preplavil Jo je obup. Saj to je smrti Tako nepričakovana in nagla... Kako je vse skupaj neum-
no... in nemogoče!
Tleskanje skal je potihnilo in v steno je legla razdražljiva tišina. Ogromna teža jo je vlekla navzdol z nezadržno silo. Poskušala je vsaj malo nategniti vrv. Nikakor ni šlo. Samo krči so jo prijemali v roke in telo ji je drevenelo. Kriknila je v živalskem strahu: «Na pomoč!»
Odmev se je odvalil ubit, sonce je žgalo, breme vleklo... Če bolečina ne bo popustila, bo zblaznela. Naj še zdrži? Saj ne bo mogla več dolgo... On je gotovo mrtev, ker se ne odziva njenim klicom. Bolečina okoli pasu je naraščala in volja popuščala...
Sama sebi je prišepetala: «Spusti in konec bo muk... saj ne moreš vzdržati...» Nekaj pa je v njej govorilo: «Vzdrži, moraš vzdržati...»
Tako lepo je živeti... Kaj mi je Edo? Mi je mar brat? Mrtev je... če bi razvezala vozel, bi bila rešena... Je res strahotepna... Čemu se tako krčevito oklepa življenja?
«Ne, ne, skupaj v steno, skupaj v smrt, to je sveto pravilo tistih, ki jih veže skupna vrv...»
Iz prepada pod seboj je zaslišala vzdih in nerazumljiv glas. «Je živ?» Se krčeviteje se je oprijela.
Nad prepade je spet legla pošastna tišina. Vanjo so krhko zvenela prosojna krila mušic, ki so obletavale krvave madeže. Od nekod, z drugega sveta, s sveta onkraj doline je prihajal vrisk človeka, ki se je veselil sončnega dne... V prepadu so se ponovili zamolkli glasovi... Bilo je, kot bi stokal človek, ki ga živega zasipajo v grob in ima polna usta prsti...
Vrv se je premaknila in neznanski pritisk je nenadoma rahlo popustil. Nekajkrat je globoko zajela zapo in kriknila:
«Edo, živiš?»
Stene so molčale.
«Edo, oglasi se! Edo, najdi stop! Nekam se primi! Ne morem več!»
Iz globine je prišlo več glasov, ki jih ni razumela.
Temnilo se ji je pred očmi. Stene so se zavrtele v vijoličastih kolobarjih in se združile z dnom neba, kjer je begalo razžarjeno sonce in topilo belo praznino...
Potem so se vrnile krvave ponjave neba in se razmikale nekam daleč z vrtoglavo naglico. Bolečina je bila sedaj močnejša in je terjala smrt... Kriknila je z zadnjimi močmi:
«Edo, ne morem več!»
Nato krik, rezek, zategel brez besede...
Morda je bil ta obupni glas odločilen? Zdramil je otrplo zavest človeka, visečega nad prepadom. V razboleli lobanji je vzniklila misel : «Ona je zgoraj... drži me... to se pravi, da sem še živ.. » Z zverinsko voljo je z okrvavljenimi rokami tipal po skali, dokler se ni otipal do oprinka, ki je njegovo telo potegnil k sebi in kjer je noga lahko našla oporo. Odprl je s krvjo zalite oči. Rdeče, čisto rdeče so se svetlikali črni prepadi dna in svetloba je bodla vanj kot ostri noži... «Kaj bo če padem mednje?»
Strah mu je zbistril razum : «Ne smem umreti... če zdaj spustim, bova oba umrla ...»
Roke in noge so mu rezali krči, visel je nad nekaj sto metri globine in iskal trdnejši oprijem.
«Drži, Mira Marko, drži, zaboga, drži...»
Krvave roke so se zlepile s skalo. Z nogami in z vsem telesom se je prižel k steni kakor dojenček, ki ga hočejo odtrgati materi ...
Strašni nateg vrvi je končno popustil. Mira se je prestopala in obremenila druge mišice. Dobro, da je zdržala. To ji je vlilo v ude novih moči in upanje, da ni še vsega konec.
«Edo, živiš?»
«Drži, samo drži...»
«Si moreš kaj pomagati?»
«Skušal bom plezati gor...»
«Drži, Edo, kar poskusi...»
«Napni vrv, potegni, plezam ...!»
«Dr&m!»
«Se malo drži...»
«Bom! Le poskusi, naprej moraš...!»
«Grem... Dobro varuj, lahko omahnem...»
Plezal je kvišku, od stopi do stopi, od oprimka k oprimku, ves omotičen. Majalo se je nebo nad njim in vrtele so se vse stene Triglava. Nihal je v skrajnem naporu, premagoval bolečino in težo telesa nad globino, ki ga je vlekla vase.
Mira mu je na polici pomagala z vrvjo. Čedalje več je bilo kolobarjev, nič več ni čutila bolečin v dlaneh, čeprav jo je vrv zarezala do kosti.
«Samo, da spleza gor... » Zavriskala bi bila od veselja, pa je imela grlo polno solza. Vrele so ji po izsušenih licih in se grenko dotikale razpokonih ustnic. Sklonila se je. Na skalnem robu gredine je zagledala najprej eno, nato drugo okrvavljeno roko, pa glavo, lase, zlepljene s krvjo, obraz, ves preprečen z rdečimi curki, in srajco, polno velikih, rdečih madežev...
Kriknila bi in zajokala. Neznosen pogled... Pomagala mu je z vrvjo, da se je z zadnjimi močmi zvlekel na gredino. Videl je samo njen lepi obraz, splašene oči, potem pa mu je zalila možgane vijoličasta krogla in obležal je nezavesten...
«Edo, Edo!» je klicala in ga skušala spraviti k življenju.
Nekje globoko spodaj, v bližini mejne karavle, se je zadrl neki vojak: «Sta vičeš!?»
Zavpila mu je, da se je zgodila nesreča in naj gre v planinski dom po pomoč.
«Ne mogu! Ja sam straža!» je razločila odgovor. NI ga videla, od kod vpije. Kmalu potem pa je slišala, kako žvižga predse pastirsko pesem ...
Ni vedel, koliko časa je minilo, ko se mu je povrnila zavest. Sprva se mu je zdelo, da ga je zasul plaz in da na vsako njegovo misel pritiskajo tone zemlje.
(N-natjevanit sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82
Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22,— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6	IO. aprila 1974
Za SFRJ	Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361
»ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno •
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I.
Odgovorni urednik Gorazd Vesel 1)3 'n t's'<a 1^	^
OKROGLA MIZA NA SEDEŽU USTANOVE ICE
Zahodna Evropa se otresa IHili OFOPSli ZaSMiÉiCO: gospodarskega varilstva ZDA
VČERAJ ZJUTRAJ V NEAPLJU
TRŽAŠKI DNEVNIK
v	v-
Z VČERAJŠNJE SEJE DEŽELNEGA SVETA
Izrazitejše zahteve po ustanavljanju večnacionalnih evropskih družb brez ameriškega kapitala
RIM, 9. — Danes je bila na sedežu ustanove ICE (Inštitut za trgovino s tujino) okrogla miza o vprašanju «Multinacionalna podjetja v okviru gospodarskega razvoja in zunanje trgovine».
Srečanje je vodil minister za zunanjo trgovino Matteotti, ki je v svojem govoru poudaril, da je multinacionalna gospodarska in industrijska dejavnost posebno v Italiji bila povezana v zadnjih 15 letih posebno z ameriškim kapitalom. Gre za investicije, ki so zelo visoke ter dosegajo več desetin milijard dolarjev v nekaterih gospodarskih proizvodnih dejavnostih, ki so nudile visoke dobičke tujim investitorjem.
Prav pri tem vprašanju investicij tujega, izvenevropskega kapitala, se je začelo postavljati vprašanje, kakšno politično usmeritev naj zavzamejo države EGS. Ker pa so bile vse te države zelo razcepljene glede enotnega nastopa proti temu pojavu, je vsaka država sklepala po svoje. Retzultat je bil ta, da je prodor multinacionalnega kapitala rasel iz leta v leto ter praktično osvojil ves evropski trg kapitala
V svojem govoru je italijanski minister Matteotti omenil dejstvo, da so evropske države v okviru EGS sprejele nevtralno stališče, prav zaradi različnosti svojih mnenj glede tega prodora.
Na srečai^u v Rimu je prišla do izraza težnja, da bi bilo treba razviti industrijske pobude, ki bi bile zmožne, da konkurirajo z a-meriškimi pobudami, se pravi, da bi bile gospodarsko na taki ravni (tehnični in organizacijski) kot so ameriška podjetja. Vsi ti poskusi pa so se izjalovili in nedavna petrolejska kriza je ponovno dokazala premoč ameriškega kapitala. S tem se je ponovno dokazalo, da multina-cionalne družbe obvladujejo v bistvu velike ameriške družbe.
Te nevarnosti se je verjetno Francija zavedala že pred leti, ko se je postavljala vedno na stališče neodvisnosti od ameriškega kontinenta ter je v tem smislu mogoče zastopala stališče neodvisnosti Evrope od Amerike. Danes morda tudi drugi prihajajo do podobnih zaključkov.
«Evropa mora — je trdil minister Matteotti — načeti politiko za iskanje virov energije in surovin in na drugi strani mora poiskati tudi vse možnosti za sklepanje bilateralnih pogodb, trgovinskega in industrijskega sodelovanja med državami, ki proizvajajo surovine ter razvitimi državami.» Vse to pa postavlja v dvom vlogo multinacional-
nih družb, ki danes eospodarijo v zahodni Evropi. Dialog glede teh vprašanj pa je zelo težak, in sicer zato, ker so ZDA zelo rahločutne za vse zadeve, ki zadevajo razvoj in razcvet njihovih investicij v zahodni Evropi. To vprašanje je pravzaprav bistvo spora med ZDA in zahodnoevropskimi državami, med katerimi stoji v prvi vrsti Francija, ki se že vrsto let upira ameriškemu pritisku.
Pojav multinacionalnih družb spada v okvir nujne integracije Gospodarstva na vseevropski ravni (vsaj kar zadeva zahodno Evropo). Gre torej za proces, ki je nujen in ki se ga ne more zbrisati. V bistvu gre pravzaprav za proces, ki je neizogiben spričo teženj, ki se porajajo v razvitem in tudi v manj razvitem svetu. Vprašanje je le, kdo bo vodil ta nadaljnji razvoj: ali multinacionalne družbe, ki jih kontrolira ameriški kapital, ali pa samostojnejše sile.
Rimsko srečanje je odprl predsednik ICE Graziosi, ki je orisal razvoj multinacionalnih družb, njihov poseg v politiko raznih držav. Na koncu svojega govora je zahteval, naj bi prišlo do uzakonitve (na ravni OZN in EGS) ravnanja prizadetih družb. Predsednik ICE pa je še poudaril, da so zadnji dogodki energetske krize izrazili težnjo držav, ki proizvajajo dobrine, da se otresejo posredništva multinacionalnih družb in da razvijejo v vse večji meri svoje direktne odnose s potrošniškimi državami. Graziosi je pristavil, da ta težnja zahteva določene ukrepe za okrepitev proizvodnih dejavnosti ter predvsem ustvaritev ustreznih pogojev za finansiranje dejavnosti na področju izvoza.
Na današnjem srečanju je prišla odločno do izraza težnja, da zahodna Evropa sproži pobude, ki naj bi stremele za okrepitev multinacionalnih družb, toda v evropskem okviru.
Policija aretirala domnevna bandita
NEAPELJ, 9. — Trije banditi, ki Agenti so aretiranemu banditu, 27-
so skušali oropati zastavljalnico last 57-letJH-ga Giuseppa Marseglie, so s streli iz samokresa hudo ranili Mar-segliova sinova Maria in Guida, ki se v bolnišnici borita s smrtjo. Enega od banditov so aretirali.
Roparji so vdrli v zastavljalnico v Ul. Dante davi. Z orožjem v roki so ukazali Marsegliovim, naj jim izročijo dragocenosti, ki so jih hranili v jekleni blagajni. Zastavljale! so u-bogali, a ko so se roparji skušali oddaljiti, so jim skušali preprečiti beg. Banditi so v stiski začeli streljati kot nori in hudo ranili Maria in Guida Marseglio. Kričanje in streljanje je medtem priklicalo pred zastavljalnico gručo ljudi, ki se je spravila nad roparje. Dvema, ki sta imela torbi z ukradenimi dragocenostmi, se je posrečilo zbežati, tretjega pa sta dva pogumna moža razorožila in zvezala. Zaprla sta ga v bližnjo mesnico, da bi ga skrila razjarjeni množici .ki ga je hotela linčati, in ga nato izročila agentom letečega od delka, ki so prihiteli na kraj ropa.
letnemu Luigiju Avelli, ki je imel že večkrat opravka s pravico zaradi tatvin in ropov, zaplenili samokres kalibra 7,65.
Maria in Guida Marseglio so hudo ranjena sprejeli na zdravljenje v bolnišnico Cardarelli. Spričo hudih ran so si zdravniki pridržali prognozo. Prvega so popoldne operirali, da
Po podpisu okvirnega sporazuma deželno osebje prekinilo stavko
Sporazum morajo ratificirati deželni odbor in skupščine prizadetega osebja ■ Odgovori na vprašanja svetovalcev
....................m......................
Nfl POBUDO EKSTREMISTIČNE ORGANIZACIJE IRfl
Vrsta atentatov v Ulstru proti angleškim oblastem
Atentati niso zahtevali človeških žrtev - Ohromljen promet
LONDON, 9. — Načrt, ki ga je angleška vlada pripravila že pred več kot letom dni za ureditev ulstrskega vprašanja, se je izkazal precej nestvaren. Kot je znano, Je angleška vlada zastopala stališče pomiritve v Severni Irski s posredništvom zmernih katoliških in protestantskih sil.
V zadnjih dneh, ali bolje rečeno urah, se je položaj v Severni Irski zelo poslabšal. Prišlo je do ponovnih tetorističnih akcij, predvsem v središču Belfasta.
Gverilci so začeli izvajati svoje akcije v Belfastu, kjer je prišlo do številnih eksplozij in požarov. Na drugi strani so zabeležili zastoj prometa na avtocesti zaradi nekega tovornjaka, o katerem so sumili, da je bil opuščen nalašč na avtocesti.
Ulstrski gverilci so izvedli svoje napade posebno v času, ko so bile
DOKUMENT ACI MINISTRSKEMU PREDSEDNIKU
Lani skoraj 20 odstotkov manj turistov kot predlanskim
RIM, 9. — «Austerity je bilo le zapravljanje denarja!» Tako trdi italijanski avtomobilski klub v dokumentu, ki ga je časnikarjem orisal predsednik ustanove Carpi de Resmini. V dokumentu, ki ga je vodstvo kluba ze predložilo podtajniku ministrskega predsedstva Sartiju, vodstvo ustanove trdi, da je nedeljska prepoved vožnje prinesla veliko več škode kot pa koristi. Vlada naj zato odpravi — trdi vodstvo ustanove — vsakršno omejevanje prometa in naj pripravi dolgoročne ukrepe za novo ravnovesje med javnim in zasebnim prevoznim sredstvom.
Po predpostavki, da je najočitnejša posledica nedeljske prepovedi vožnje, čut negotovosti, ki ga je vlada povzročila med prebivalstvom s protislovnim ukrepanjem, dokument analizira vpliv omenjenih ukrepov na turizem, avtomobilsko industrijo in terciarne dejavnosti. V tej zvezi dokument poudarja, da od septembra lani stalno pada število turistov, ki pridejo na počitnice v Italijo. Prvi vzrok upadanja števila gostov je bil izbruh epidemije kolere, pozneje pa se je temu pridružila še prepoved vožnje. Tako je Italija imela lam od turizma 526 milijard lir dobička, kar je za 19,3 odstotka manj kot predlanskim in tudi najmanjši dobiček zadnjih petih let. Znaten padec števila turistov so zabeležili tudi v prvih mesecih letošnjega leta, tako da se bo številr turistov skrčilo na polovico, kar pomeni zgubo od 500 do 600 milijard lir, če vlada ne bo nujno ukrepala.
se hujše posledice sta nedeljska prepoved vožnje in pomanjkanje bencina imela v avtomobilski industriji, Fiat je prodala okrog 30 odstotkov manj majhnih vozil, prodaja visoko-kubičnih vozil pa Se je skrčila kar za 60 odstotkov, istočasno pa je pa del tudi izvoz. Nekatere manjše tovarne, kot sta Ferrari in Maserati, ki delata pretežno za izvoz, pa so imele še večjo zgubo. Pri računanju zgub? — nadaljuje dokument ACI — pa je treba tudi upoštevati, da vsa ka milijarda lir vrednosti proizvedenih sredstev ustvari za 800 milijonov lir vrednosti drugih proizvodov.
Pri terciarnih dejavnostih so negativnim posledicam botrovale predvsem nedeljska prepoved vožnje in omejitve umikov poslovanja. Krošnjarji so zgubili od 50 do 60 odstotkov klientov, potovalni uradi od 30 do 40 odstotkov, javni lokali do 90 odstotkov.
Kot protiutež je nedeljska prepoved vožnje pripomogla k 5-odstotni manjši porabi naftnih derivatov trdi dokument ACI, ki tudi poudarja, da po nekaterih virih, naj bi se poraba zmanjšala le za 2,8 odstotka. Po mnenju vodstva avtomobilskega kluba prihranek pri izdatkih za nafto, ne krije niti zgube v turizmu.
Dokument nato obravnava perspektive za bodočnost in pri tem ugotavlja. da bi zamrznitev števila vozil na sedanji ravni pomenila večanje razlike med severom in jugom, med mesti in podeželjem. Zato bo morala vlada — po dokumentu ACI — podpirati nov način uporabe avtomobila in pri tem upoštevati potrebo po obnavljanju prevoznih sredstev in po večanju izvoza. Ob upoštevanju drugačne uporabe zasebnih prevoznih sredstev bo morala država istočasno poskrbeti za učinkovite povezave z javnimi prevoznimi sredstvi predvsem na mestnih progah in na progah, ki povezujejo delovna mesta s podeželjem.
V ta namen — poudarja dokument ACI — je nujno, da vlada ukine nedeljsko prepoved vožnje, se dokončno odpove racioniranju bencina in ponovno uvede bencinske bone za turiste. Kot dolgoročne ukrepe pa ACI priporoča pripravo prometnih razvojnih načrtov za glavna mestna področja, finansiranje gradnje dodatnih 30 tisoč avtobusov in ustanovitev državnega sklada za mestne prevoze.
ulice trgovskega središča polne ljudi, ki so prihajali iz raznih podjetij in se zbirali v javnih lokalih, oziroma so kupovali potrebščine v trgovinah. Prav tedaj se je začela serija atentatov. Najprej je eksplodiral avto (ki je bil malo prej ukraden) pred neko trgovino z gospodinjskimi izdelki. Eksplozija ni terjala žrtev, ker je policija prejela malo prej obvestilo, da bo prišlo do atentata ter je zato izpraznila celotno področje v bližini atentator-skega avta. Nekaj minut pozneje pa sta dvapunto zažigalni bombi eksplo dirali v bližini neke druge trgovine, čeprav brez predhodnega obvestila1 Tudi v tem primeru ni bilo človeških žrtev. Trgovina je zgorela do tal.
Sledile so druge akcije, od katerih nekatere stvarne, druge pa morda le namišljene. Na telefonski poziv so angleške varnostne sile odkrile dva peklenska stroja na trgu Denegai Palače. Istočasno so policijske sile opazile v središču mesta več avtov, ki so bili nepravilno parkirani, kar je povzročilo ponoven alarm. Na nekaterih avtomobilih so našli eksplozivne naboje. Vse to pa je povzročilo strahovito zmešnjavo v avtomobilskem prometu skozi mesto.
Zabeležiti je treba še hude posledice atentatov, do katerih je prišlo davi v mestecu Armagh, kakih 50 km jugozahodno od Belfasta. Pobuda atentatorske organizacije je žela strašne posledice: celotno središče mesta Armagh, kjer imajo svoj sedež trgovine, razni uradi itd., je bilo popolnoma uničeno. Tudi gasilcem se ni posrečilo zadušiti vseh požarov, ki so nastali zaradi atentatov.
Na kraju moramo še zabeležiti, da so angleške oblasti zaplenile v Southamptonu tovor na neki ladji. Gre baje za orožje in eksploziv, ki je bil shranjen v kontejnerju. Ne ve se, če je bil tovor namenjen
katoliškim gverilcem, ali pa protestantskim skrajnežem.
čeprav v teh zadnjih dneh ni gverila v Ulstru zabeležila ponovnih človeških žrtev, je vendar popolnoma na dlani, da se bo položaj v Severni Irski v prihodnijh dneh še poslabšal. Skoraj dvomljiva postaja teza o pomiritvi v teh razmerah, ki jo zastopa angleška vlada (konservativna ali pa laburistična). Vse kaže, da se ekstremistične skupine katobčanov nočejo sprijazniti s pobudo, ki naj bi pripeljala do, sodelovanja med zmernimi katoličani in zmernimi protestanti. Kot je znano, gre za politične sile, ki so povezane z unionistično stranko Briana Faulknerja (protestanti) ter katoliškimi socialdemokrati. Vse te pobude do sedaj niso obrodile nobenega pomembnega uspeha.
Bolivijski generali: «Prej morje, potem demokracijo»
LA PAZ, 9. — Poveljniki bolivijskih oboroženih sil, ki so se prejšnji teden sestali v Coehabambi, so dali «v presojo javnosti» dokument, s katerim zahtevajo od predsednika, generala Huga Banzera, naj odloži splošne volitve, ki so že napovedane za prihodnje, leto. Bolivijski generali utemeljujejo svojo zahtevo z ugotovitvijo, da je za državo veliko bolj koristno, če osredotoči ves svoj napor v pridobitev dohodka k morju.
Bolivija je izgubila svoja obmorska področja pred sto leti. ko se je skupno s Perujem vojskovala proti Čilu in je bila poražena.
Dokument bolivijskih vojaških poveljnikov predlaga, da bi predsednik «začasno» opustil vsako ustavno spremembo, «ker bi te le odtegnile državo in prebivalstvo od najpomembnejšega cilja: priboritve dohoda k morju».
ROJSTNI DAN
Lokal, v katerem je bil party, je bil nenavaden: Madame Ro-main’s, restavracija, ki jo u-pravljajo same ženske. Pa tudi vabila niso bila vsakodnevna. Posnemala so naslovno stran jeministične revije MS, na kateri sta bila narisana moški in ženska. «Veš, da je Gloria že stara 40 let,» je vprašal on. «Ne, a slišala sem, da je tako,» je odgovarjala ona.
Nenavaden party je priredila najbolj očarljiva ameriška feministka Gloria Steinem, ki je v nasprotju z vrstnicami sklenila razbobnati na štiri vetrove svojo starost. «Zabavala sem se, da je bilo kaj — je priznala Gloria uredniku revije Newsweek — saj si nihče ni pričakoval, da bom priznala svojo starost. Kakšna zabava narediti kaj, kar ljudje ne pričakujejo od tebe.»
Gloria je še poudarila, da bi razblinil marsikateri predsodek, če se ženske ne bi bale starosti kot hudič žegnane vode. «Ne razumejo — je pribila — da ne bi nihče omalovaževal 50-letne ženske, če bi vsaka pošteno povedala svojo starost.»
REKORD S KLOFUTO
Trgovec Roger English iz San Diega je postavil svetovni rekord v bedenju. V izložbenem oknu je prebedel 288 ur, ob njem sta bila dva prijatelja, ki sta mu preganjala zaspanost z odmerjenimi klofutami. English je že prej postavil rekord v škropljenju z vodo in v poljubljanju.
Včeraj se je sestal deželni svet. Na dnevnem redu so bili odgovori predstavnikov deželnega odbora na vprašanja, ki so jih v zadnjem času postavili svetovalci. Pred začetkom seje je predsednik deželnega odbora Comelli v krajši izjavi omenil, da je bil po živahnem pogajanju ob 5. uri zjutraj s sindikalnimi zastopniki deželnega osebja dosežen okviren sporazum, tako da je osebje prekinilo stavko. Okvirni sporazum bosta morala sedaj ratificirati deželni odbor in skupščine deželnega osebja. Ti se bodo zbrali danes (v Trstu in v Gorici) in jutri (v Vidmu in Pordenonu). Kaj predvideva pravkar doseženi okvirni sporazum, ni znano. Zvedelo se je le, da se v njem določa poenostavitev birokratskih postopkov v zvezi z odnosi, ki jih deželna uprava vzdržuje z občinstvom, kar zadeva pravni in go-
spodarski položaj deželnega osebja pa da je bila dosežena «raven», ki je nekoliko nad poprečjem ravni, veljavne za osebje italijanskih dežel z navadnim statutom.
Odbornik za zdravstvo Nardini je nato odgovoril na vprašanje svetovalca Bergomasa (KPI), ki so ga zanimali razlogi, zakaj ni bilo organizirano središče za delovno zdravstvo pri goriški občini. Nardini je povedal, da je njegovo odbomištvo pred časom naročilo petim občinam z razvito industrijo v Furlaniji - Julijski krajini — in med temi je bila tudi goriška — naj po zakonu štev. 54 iz leta 1972 uredijo vse potrebno za ustanovitev središč delovnega zdravstva. Medtem ko so štiri občine (med temi tudi tržaška) vprašanje uredile, je goriška predložila nadzornemu odboru pomanjkljivo dokumentacijo, ki je slednji ni mogel
iiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiimiNJiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
Svobodna Tamara...

bi mu izvlekli kroglo, ki ga je zadela v trebuh, za drugega pa bo potreba vrsta rentgenskih pregledov preden ga operirajo, ker mu je krogla obtičala v glavi.
Proti večeru je policija aretirala mladega zlikovca. Domnevajo, da gre za enega od dveh banditov, ki sta davi zbežala s plenom.
Grenobelski bandit Yves Boissie ubit v spopadu s francosko policijo
PARIZ, 9. — Snoči je bil v spopadu s francosko policijo ubit znani grenobelski bandit Yves Bois-sie. V spopadu je bila hudo ranjena tudi njegova žena Jacquehne. ki je danes popoldne podlegla poškodbam.
Policisti so zasačili bandita, ko se je vračal v skrivališče. Boissie se je skušal sicer braniti s samokresom, a policisti so bili hitrejši od njega in ga ubili z nekaj dobro pomerjenimi streli. V spopadu je bila hudo ranjena tudi Jacqueline, v katere torbici so priskovalci našli nabit samokres.
V stanovanju, kjer se je bandit skrival so agenti zaplenili mitraljez, dve puški, pol ducata samokresov in zaboj raznovrstnih nabojev.
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiHiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiluniiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
PO ŠTUDIJI IZVEDENCEV ZDRUŽENJA ŠVICARSKIH BANK
V LATINSKI AMERIKI KUPNA MOČ PLAČ NAJMANJŠA
Za nakup osnovnih živil mora Bolivijec delati 45 ur, Montrealčan pa le 10
Litvinov v ZDA
NEW YORK, 9. — Danes je dopotoval v ZDA sovjetski znanstvenik - oporečnik Pavel Litvinov. Kemik, ki je dobil 18 marca do voljenje, da se izseli iz SZ. se bo verjetno nastanil v ZDA, kjer bo verjetno poučeval na neki univerzi.
ŽENEVA, 9. — V tem mestu so danes objavili obsežno študijo o življenjskih ravneh v raznih deželah sveta. Študijo so pripravili izvedenci Zveze švicarskih bank, ki so zbrali in primerjali nad 6.500 podatkov, da bi dali čim popolnejšo sliko. Študija temelji na cenah živil, višini najemnin, ceni gospodinjskih strojev, oblačil, časnikov, na višini plač in njihovi kupni moči.
Iz	statističnih	podatkov	o	cenah	živil izhaja,	da potooši	go-
spodinja za kosilo (podatki zadevajo	tradicionalna živila,	kot so
kruh, moka, sladkor, meso, sadje, zelenjavo, olje, vino itd.) največ v Stockholmu, Diisseldorfu, Kdben-havnu, Ženevi in Zurichu; izdatek je «zmeren» v Milanu, Rimu, Londonu in na Dunaju, živila pa so odločno poceni v Johannesburgu, Montrealu, Madridu in Ciudad Me-xicu.
Oblačila so izredno draga v Chicagu, Bruslju, Parizu, Oslu, Ženevi	in Zurichu.	dostopna	v	Sao
Paulu, Riu de Janeiru, Ciudad Me xicu, Rimu in Milanu, cenena pa v Atenah, Hongkongu, Istambulu, Madridu in Tokiu.
Kadilci potrošijo največ v skandinavskih državah, medtem ko pridejo na svoj račun v Hongkongu, kjer zavojček cigaret stane le petkrat manj kot na Švedskem. Nekje na sredi so mesta kot Madrid, Lisbona in Buenos Aires, kajenje pa je razvada bolj primerna petičnežem v mestih kot so Rim, Dunaj in Amsterdam.
Spričo raznovrstnih menujev in krajevnih kulinaričnih specialitet so se švicarski izvedenci pri primerjanju cen v restavracijah o-mejili le na pečenko s prikuho. V New Yorku in Montrealu je pečenka najdražja (od 31 do 34 švicarskih frankov), skoraj nedostopna je tudi v San Franciscu in Chicagu (26 frankov), razmeroma cenena v Rimu, Riu de Janeiru in Caracasu (12 do 14 frankov), odločno poceni pa je v Atenah, Bogoti, Lizboni, Madridu in Johannesburgu.
Primerjava med cenami pa še ne pove vsega o življenjskem standardu v določenih državah, če ne prmerjamo tudi kupne moči plač. Iz primerjave med poprečnimi pia čarni v 37 mestih izhaja, da je v San Franciscu, Chicagu in New
Yorku ura dela veliko bolje plačana kot v drugih mestih. Tako v Chicagu mehanik zasluži letno okrog
29.000	švicarskih frankov, V Stockholmu 217.000, v Ženevi 31.000, v Milanu 13.000, v Caracasu 9.00Ò v Madridu pa samo 5.000. Za nakup osnovnih živil mora Bolivijec delati 45 ur, v Buenos Airesu 15, v Montrealu ah Chicagu pa le 10.
Položaj je tudi znatno razhčen pri stanovanjskih najemninah. Za razmeroma novo trosobno stanovanje mora delavec v Stockholmu, Montrealu, Johannesburgu, Amsterdamu, Bruslju in Londonu delati od 29 do 51 ur, v latinskoameriških mestih pa je število delovnih ui- znatno večje. Če ne upoštevamo kupne moči plač, pa je najemnina najdražja v Tokiu, Hongkongu, Sin-gapuru in New Yorku, dostopna v Rimu, Ciudad Mexicu, Oslu in Lizboni, cenena v Bruslju, Bogoti, A-tenah in Amsterdamu.
Kar zadeva majhna popravila in nakup kuhinjskih strojev imajo največjo kupno moč plače delavcev v severnoameriških mestih. Tudi Rim in Milan sta na tem posebnem področju znatno nad mednarodnim poprečjem.
Ob koncu švicarski strokovnjaki še opozarjajo, da so plače nekaterih kategorij (šolniki, šoferji, mehaniki, blagajniki, šefi osebja, tajniki) najvišje v severnoameriških mestih, najnižje pa v Bogoti, Bombayu in Istambulu.
Rasistični izpadi
v Švici
ŽENEVA, 9. — Bili so veseli in so zapeli, pa so jo pošteno skupili zaradi svoje radosti. Dogodek se je pripetil v švicarskem mestu Friburg, kjer je skupina Švicarjev zverinsko pretepla tri španske zdomce, ker so zvečer zapeli na železniški postaji.
Po poročanju švicarskega lista nedeljski primer ksenofobije ni o-samljen: pred nekaj meseci so v Friburgu napadli in pretepli nekega drugega španskega delavca, nred nedavnim pa so krajevni prenape-teži oboroženi z verigami in palicami skušah vdreti v župniško dvorano, kjer so španski delavci organizirali majhno prireditev.
Kdo je ne pozna! Odkar je pred nekaj leti prišlo na dan njeno razmerje s petičnim parmskim industrij-cem Bubijem Bormiolijem, je tisk, zlasti škandalistični, večkrat in obširno poročal o njenih sentimentalnih avanturah. Trohico slave, ki si jo je pridobila, ko so jo obtožili, da je skušala umoriti Bormiolijevo ženo, si je Tamara skušala ohraniti s predanostjo Taliji. Bolj kot za njene interpretacijske sposobnosti pa jo zlasti moško občinstvo ceni, ker se v scenah rada osvobodi «jarma» oblačil. Kaže, da je v zadnjih časih Tamara odkrila v sebi tudi pisateljsko žilico in tako v mesečniku «Playboy» redno tolaži predstavnike moškega spola \V rubriki «Geiša», čeprav, kot je priznala uredniku tednika «Panorama», se ob potrebi ne izmika niti ženski družbi.
Zakaj pa toliko besedi o njej? Pred nekaj dnevi je Tamara Baroni postala svobodna. Cerkveno sodišče «Sacra rota» je namreč razveljavilo njen zakon z dr. Giuseppom Bertel-lijem kot «non consumatum», čeprav se je iz zakona rodila brhka hčerka, ki je stara že osem let.
Pred razsodbo «Sacre rote» sta Baronijeva in Bertelli prosila za raz-poroko civilno sodišče in pravda je bila še v teku, ker se sodniki še niso odločili za jamstva moralnega in gmotnega značaja, ki naj bi jih raz-poročenca dala hčerki. Po razsodbi «Sacre rote» pa je civilna pravda od. padla in s tem tudi pravna jamstva otroku.
sprejeti brez pridržkov. Kljub’ poznejšim opozorilom deželnega od-borništva za zdravstvo, ni doslej goriška občina vložila dodatnih dokumentov, tako da je vprašanje še vedno odprto, čeprav je dežela že dala na razpolago finančna sredstva, potrebna za uresničitev zdravstvenega središča.
Odbornik za javna dela Giust je nato odgovoril na vprašanje svetovalca Chinellata (KD) v zvezi z izplačilom odškodnine za škodo, ki so jo na našem področju povzročile povodnji jeseni leta 1966. V naiši deželi je namreč še nekaj zasebnikov in krajevnih uprav, ki niso prejele odškodnine, predvidene po državnem zakonu štev. 1699. Giust je pojasnil, da je država z omenjenim zakonom nakazala 148 milijard lir, od tega pa je na našo deželo odpadlo približno 2,5 milijarde. Odškodnino so že izplačali prizadetim zasebnikom in krajevnim upravam, niso pa mogli ugoditi vsem prispelim prošnjam, ker je za to zmanjkalo okrog 500 - 600 milijonov lir.
Zadnje vprašanje se je nanašalo na študije, raziskave in dokumente, ki jih zbirajo oziroma pripravljajo deželna odborništva, zlasti v zvezi z gospodarsko - družbenim načrtovanjem, in ki včasih pridejo tudi v javnost, ne da bi jih redno prejemali tudi svetovalci deželne skupščine. Na ustrezno zahtevo svetovalca Zorzenona (KPI) je odbornik za proračun in načrtovanje De Carli kratko odgovoril, da so vsi podatki vsak čas na razpolago svetovalcem. Zorzenon je naglasil, da ni zadovoljen z odgovorom in poudaril zahtevo, naj odborništva na lastno pobudo poskrbijo, da bo deželni svet redno na tekočem z delom, ki ga v zvezi z načrtovanjem opravljajo posamezni deželni uradi.
Pred zaključkom seje je svetovalec Donadel (KPI) opozoril, da je pred časom vložil dve nujni vprašanji, na kateri še ni dobil odgovora. Prvo se nanaša na najnovejše težave v mhjski ladjedelnici «Cantieri Alto Adriatico», drugo pa na nedavno onesnaženje Tržaškega zaliva z večjo kohčino surove nafte. Svetovalec Trauner se je tudi pritožil, da ni deželni odbor doslej odgovoril na njegovo vprašanje v zvezi z gradnjo drugega odseka avto ceste Videm — Trbiž.
Za boljše oskrbovanje civilnih invalidov
Predstavniki komunistične svetovalske skupine v deželnem svetu, ki jih je vodil načelnik Čohi, so se včeraj v Trstu sestali z odposlanstvom deželnih združenj, ki se ukvarjajo z zdravstveno in gospodarsko oskrbo civilnih invalidov (A IAS, CEST, «Palutan», ANFFAS in GET). Predstavniki invalidov so izrazih svojo zaskrbljenost v zvezi počasnostjo, s katero pristojne pokrajinske komisije obravnavajo prošnje za priznanje novih invalidnin in v zvezi z nedavno ukinitvijo državnih prispevkov. Svetovalec Bergomas je orisal prizadevanja komunistov v deželnem svetu v korist civilnim invalidom in napovedal nadaljnje posege v tej smeri, in sicer predvsem na ravni pokrajinskih svetov, katerim je deželni zakon o socialni pomoči civilnim invalidom svoj čas prepustil pristojnosti, ki zadevajo to specifično področje.
MOSKVA, 9. — Tajnik sovjetske KP Leonid Brežnjev je danes sprejel v Kremlju bangladeškega ministrskega predsednika Mujibura Rahmana, r
Nov upravni odbor Krožnega sklada
Zakladni minister je sporazumno z ministrom za proračun in gospodarsko načrtovanje imenoval nove člane odbora, ki upravlja Krožni sklad za gospodarske pobude na Tržaškem in Goriškem. Odbor, ki bo upravljal sklad v triletju 1974-76, sestavljajo predsednik rag. Mario Gallopin in naslednji člani: odv. Enzio Volli (ministrstvo za proračun in gospodarsko načrtovanje), dr. Paolo Tiralosi (zakladno ministrstvo), dr. Bruno Ganeva (ministrstvo za industrijo, trgovino in obrt). Guerrino Gei (ministrstvo za trgovinsko mornarico), Fulvio Anzellotti (ministrstvo za javna dela), dr. Giacomo Modiano, dr. Livio Novelli in Pierino Guerra (Medministrski odbor za kredit in varčevanje).
BANCA Di'CREDITO DI TRIESTE. TR2ASKA KREDITNA BANKA
rasi - UL. f filzi io
1. 38-101, 38-U4S
URADNI TEČAJ BANKOVCEV
Ameriški dolar	642.—
Funt iterling	1573.—
Švicarski frank	209.—
Francoski frank	137,10
Nemška marka	248,50
Avstrijski šiling	33,80
Dinari debeli	40.—
drobni	40,—
MENJALNICA
vseh tujih valut