GLASBENA MATICA
V LJUBLJANI.
XIV. leto rednih društvenih koncertov.
Sezona 1904. 05.
V nedeljo, dne 8. januarija 1905
ob polu 8. uri /.večer
v zgornji veliki dvorani „Narodnega Doma“
KONCERT
pod vodstvom koncertnega vodje gosp. M. HUBADA.
Sodelujejo: gospica Mira Dev, kocertna pevka, gospod Julij Betetto, član slovenske opere, gospod J. Kraus, čelist, Pevski zbor „Glasbene Matice“ in godba c. in kr. pešpolka št. 27, pomnožena s člani „Društvene godbe“ in člani „Glasbene Matice“.
<T^S===-
V Z P O R E D:
1. Zdenko Fibich: Pomladna romanca, za soli, mešan zbor in orkester.
Sopranski solo poje gdč. Mira Dev, basovski gosp. J u 1 ij Betetto.
2. Bogomil Vendler: Zvesta ljubica. Moški zbor. Po besedah moravske
narodne pesmi.
3. Dr. Anton Dvorak: Rondo za violončelo s spremljevanjem orkestra. Op. 94.
Svira gosp. 1. Kraus.
4. Viteslav Novak: Nesrečna vojna. Balada po besedah moravske narodne
pesmi za mešan zbor in orkester. Op. 23.
5. St. St. Mokranjac: Srbsko - makedonske narodne pesmi z Ohrida.
Mešan zbor ä capella.
6. Dr. Anton Dvorak: Slavnostni spev. Za mešan zbor in orkester. Op. 114.
(Zadnja zborovska skladba skladateljeva).
Začetek točno oh polu 8. uri zvečer.
Cene prostorom: sedeži po 4, 3 in 2 kroni, stojišča po 1 K 20 h, za dijake po 40 h, se dobivajo v trgovini gosp. J. Lozarja na Mestnem trgu in na večer koncerta pri blagajni.
i.	Pomladna romanca.
(Jaroslav Vrchlicky.)
Nekdaj je star bil čarovnik,
V ledenem živel gradi,
Od slane tkan je nosil pas, Snežčn je bil po bradi.
Glavo mu smrečji venec kril In cveti obledeli,
Na plašči pa meglenem so Kristali mu žareli.
Obšla ga tožnost je nekoč
V podzemskem hladnem rovi. Zato je šel pogledat v svet, Kam plovejo mrakovi.
O zemlji čul je davno že,
Kjer v grmu ptiček biva,
Kjer v vsake reke trsji se Prelepa Vila skriva,
Kjer solnce si ves božji dan Obraza ne zakrije,
Kjer pesmi, zvezd je toliko, Kjer cvetov tisoč klije!
V roko je vzel svoj gromni kij In v plašč zavil se ože;
Veselil se, da k velim bo Pritiskal ustnom rože.
Veselil se, da Vile bo Objemal lahkonoge;
V tej nadeji veseli že Prešel je kraje mnoge.
A žalost! Kakšen izpremin! Kadar je predse dahnil, Ohladil se je solnčni žar,
V rokah mu cvet usahnil.
Na rekah led, na zemlji sneg, Megle povsod studene, Puščava svet in smrt povsod, A Vile niti ene!
Le stari led in mraz in sneg, Kjerkoli zre v daljavo,
In čarovnik razjoka se ln sam si vzame glavo. —
A topli dihi v zraku spet Igrajo se veseli,
In čudo, starcu pricveto Zvončki iz trupla beli!
Iz gaja detal se glasi In prepelica v doli,
Marjetic, kot bi jih posul,
Log poln je na okoli.
In v trsji kite kakor prej, Spet Vila spleta Vili. Pretožni zimi konec je Pozdravljen, majnik mili!
Posl. A. Funt e k.
2.	Zvesta ljubica.
(Besede moravske narodne pesmi.)
Fantič na vojsko odhaja,
Svoji dragi govori:
Čez sedem let, vrnem se spet. Zlati prstan s sabo vzamem.«
Sedem let ni se udala,
Vedno njega je čakala.
Sedmo leto že steklo je,
Dekle na travo šetat gre.
Sreča jo vojak na polji Mlad junak na lepem konji.
»Ali tudi, draga, ti
Boš se možila, kakor druge?»
»»Jaz se možila pač ne bom, Fanta bodem še čakala.««
Fant se tvoj oženil je,
Jaz pri njem sem na svatbi bil! Kaj mu voščiš, deklica ti,
Bela, rdeča rožica?*
» Toliko mu voščim milja, Kolikor je v gaju bilja!< •
• Kaj mu še voščiš, devica, Krasna, siva golobica?«
»»Voščim mu poljubov še,
Kar na nebu vseh zvezdic je!
On obrne se, zasmehlja,
Zlati prstan zablesketa!
»»To je prstan z moj’ga prsta! Dala sem mu ga, ko odhajal je.
»V lesu se kapela skriva,
Pojdi, tam se poročiva!»
Prime jo za roko belo In povede jo tja v kapelo.
4- Nesrečna vojna.
(Po besedah narodne poezije moravske.)
Čujte! Trobijo in bobnajo! Mladi fantje v vojsko gredo!
■ Tudi jaz bi rad šel z vami, Če kdo konja osedla mi.«
Starša sestra vsliši ga In bratu konja osedla.
Srednja mu pa sabljo dala,
A najmlajša zaplakala.
»Sestre, ne plakajte,
Bratje, ne jokajte!
Saj 011 pride čez tri leta!« —
Tri že leta minejo,
Sestre brata čakajo.
Fantje vsi iz vojske gredo, Bratovega konja vedo!
Prašam vas, vojaki mili,
Kje ste brata mi pustili?«
»»Na Francoskem je planjava, Bratova leži tam glava.
Tam leži vsa poteptana,
Vsa s podkvami razmečkana!««
5.	Srbsko = makedonske narodne pesmi z Ohrida.
(Deseti šopek.)
Biljana platno belo beleše Na Ohridskite ladnite izvori. Mi pominaha vinari,
Vinari Belogradjani.
Vinari, more, Belogradjani, Krotko terajte karvanot,
Da ne mi platno zgazite,
Ot mi je platno darovsko!
» Biljano, momo ubava, Biljano, momo ubava,
Ako ti platno zgazime,
So vino če go platime.««
Vinari, more, Belogradjani, Ne vi go sakatn vinono, Tok vi go sakatti ludono, Što napred tera karvanot.«
Što nosi fesot nad oko, Biljanu gleda pod oko.
II.
Do tri mi puški puknale.
Lele tugo!
Do tri junači padnale.
Ul.
Dinka dvori mete,
Drobni solzi roni,
Dinka popova Ikononiova.
Of!
IV.
Pušči me, pušči me,
Majko le mila,
Do na dvor,
Da vidim,
Mi vrvi, majko le mila,
V.
Niknalo, niknalo Cveče šareno Vo nionii, vo momi Noto pendžerče.
De njego, de njego Moma vardeše,
Noče go, noče go Bečar kradeše.
Lele tugo!
Do tri mi majke plakale. Lele tugo!
Drobni solzi roni, Tanki prsti krši Dinka popova Ikononiova.
No ludo i mlado.
Za nego, za nego, Mila le majko, of!
Ja sakam, ja sakam!
De gidi, de gidi Bečar budala!
Ne znaješ, ne znažeš, Fanče, da ljubiš,
Sam znaješ, sam znaješ, Cveče da kradeš.
6.	Slavnostni spev.
(Jar. Vrchlicky.)
Rajska godba zborov nad oblaki
V naša srca naj nam zadoni!
S tihim dihom svojim duši vsaki Posvečeni pokoj naj deli!
Doni tiše! Bajno petje tvoje
Kot pozdrav miru doni v ljute boje!
Ej zadoni,
Doni jasne Pesmi krasne!
Doni spet,
Doni spet,
Ko vrneš Se z nebes !
Teh duhov nebeških harmonija,
Ktero slušal Platon v davnih dneh,
V bednem pralni, kjer se ljudstvo zvija, Naj v odmevu pesni zadoni!
Kar so vel’ki mojstri nam odkrili,
Kar so mislili in kar slutili,
V spominski dan Čuvstva ista,
Nova čista Peva vnukov Vaših glas I
Luč nebeška, v najkrasnejših rožic, Vence nam zavij blagega duha,
Zavij čelo plemenito možu Ker življenje svoje zate da,
On, ki razne reke v morje spaja,
Čarom tvojim rane nam oslaja.
V spominski dan Naj na zdravje Bode slavlje Njega del!
On naj živi vesel!
Pozor!
Vaše blagorodje se s tem uljudno vabi na
88 KONCERT®
gojencev „Glasbene Matice“,
ki bo v nedeljo, dne 22. januarija 1905. zvečer ob polu 8. uri v veliki dvorani »Narodnega doma-.
J. Ulnxnikovi nfinleilnlki, I.juliljnna.