Izhaja
vsak petek z datumom prihodnjega dneva.
Dopisi naj se frankujejo In pošiljajo uredništvu lista »Mir« v Celovec, Pavličeva ulica št 7.
Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne.
Rokopisi naj se samo po eni strani Usta napišejo, druga stran naj bo prazna.
Rokopisi se ne vračajo.
Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko.
Glasilo koroških Slooenceo
Valj«,
za celo leto 4 krom«.
Denar naj se pošilja točno pod napisom:
Upravništvu lista „MLr“ v Celovon,
Vetrinjsko obmestje št 26.
Naročnina naj se plačuje naprej.
Za Inserate se plačuje po 20 vin. od gamond-vrste vsakokrat
Leto XXXII.	Celovec, 16. velikega srpana 1913.	Št. 33.
Mrzel curek iz Nemčije.
Ni še preteklo eno leto,,; odkar se je razlegal po vseh nemških logih le en sam glas: Ni je boljše, zvestejše zaveznice, kakor je za Avstrijo Nemčija! Da so se Nemci brez razlike navduševali in so brez dvoma še navdušeni za našo nemško zaveznico, jim prav nič ne zamerimo. Z njihovega narodnega stališča je to razumljivo. Toda avstrijski Slovani nemške .zaveznice nismo sodili po srcu, ampak z razumom.
Že dolgo let se sliši med avstrijskimi Slovani le eh glas: Naši zaveznici sta Avstriji toliko naklonjeni, kolikor njima koristi. Za prijateljskim srcem zaveznikov preži na našo državo krvni sovražnik,. Zato avstrijski Slovani za zvezo z Nemčijo nismo bili nikdar navdušeni, temmanj, ker smo čutili, da avstrijske vlade Nemčiji na ljubo pritiskajo Slovaine, zlasti Slovepce, preko katerih se gradi vsenemški most do Trsta in do Jadranskega morja.
Nemčiija je tudi pri vsaki priložnosti zatrjevala, kako zvesta zaveznica je Avstriji, ker je Avstrijo — potrebovala. Od treh strani je bila obdana od močnih sovražnikov. Od zapada Francije, od severo,zapada Anglije in od severovzhoda od Rusije. Nemčija je Avstrijo zavajala v nasprotstvo proti Srbiji, in sedaj, ko je naša država, žal, iz gubila trgovske zveze na Balkanu — četudi ne vseh — pošilja Nemčija preko Avstrije svoje agente na Balkan, da utrdijo na Balkanu trgovske zveze Nemčije z balkanskimi državami.
Da se Nemčiji to lažje posreči, se glede Albanije ni prav nič silila v ospredje in je naši diplomaciji — tako bolj na skrivaj — metala polena pod noge. Odkar pa je Anglija začela z zavistjo študirati ruske načrte v azijski Turčiji, se je prijateljsko nagnila nad Nemčijo, in ta ji je ponudila roko. Nemčija pa tudi ni posebna nasprotnica
Rusije, in je le nevarnost, da stopi z Rusijo v ožjo zvezo proti Avstriji. Ker pa se Nemčiji same Francoske ni treba bati, zato je novejši čas pokazala pravo lice.
Naš zunanji minister grof Berchtold se ! trudi, da bi se pogodba v Bukareštu pre- -gledala in v prid Bulgariji izpremenila; zlasti želi, da bi dobili Bulgari pristanišče Kavalo, ki po mirovni pogodbi pripada Grčiji. Da bi se Nemčija Rumuniji in Grčiji in seveda tudi njeni zaveznici Srbiji tembolj prikupila, je nemški cesar Viljem brzojavno čestital rumunskemu kralju, da se je mir sklenil na Balkanu tako srečno in tako ugodno! Da pa bo naša počasna diplomacija to še bolj razumela, je Viljem imenoval brzojavno grškega kralja za feld-maršala nemške armade. Tega v sedanjem trenotku tudi ne opravičuje dejstvo, da je grška kraljica sestra cesarja Viljema.
Že ko se je začela prva balkanska vojska,, je Nemčija nastopila proti avstrijskim načrtom. Sedaj je z Avstrijo tako: Pri sosednih balkanskih državah se je vsled svoje protislovanske politike v državi in izven države več ali manj osovražila, Rusijo je kot tekmovalko za nadvlado na Balkanu obrnila proti sebi, namesto da bi se bila z njo zavoljo Balkana pobotala, naša turška prijateljica je zdrobljena na tleh, Italija nikdar ni bila naša prijateljica in Francija in Anglija sta Avstriji zavoljo njene zveze z Nemčijo nasprotni.
To se pravi z drugimi besedami: Sami smo, osamljeni, močno osamljeni ravno zavoljo zveze z Nemčijo! To pa je huda obtožba zoper našo diplomacijo! In tu ne pomagajo nobeni izgovori! Naši naravni zavezniki bi bili Rusija, Srbija, Rumunija in Francija in ravno proti Rusiji in Srbiji je naša diplomacija delovala. Rumuni pa naši državi zato niso prijazni, ker Ogri stiskajo Rumune na Sedmograškem, kakor Nemci v tej polovici Slovence.
To je pravi polom nemške zunanje politike v Avstriji in ne bo nič bolje, dokler naše vlade ne bodo doma v državi in v zu-j nanji politiki začele vpoštevati Jugo.slova-I ne, recimo tudi koroške Slovence! Dokler - bodo njeni uradniki tako pometali s koroškimi Slovenci, kakor delajo sedaj, niti eden pravi Jugoslovan ne bo verjel, da je Avstrija prijateljica balkanskih Slovanov. Zato proč s sistemom, ki vede našo ljubo Avstrijo v pogubo! Na dan s pravicami za vse narode v Avstriji! Usoda sama razbija hlapčevske verige, v katere smo uklonjeni Slovenci, usoda sama bo zadala našemu hlapčevanju smrten udarec!
Po petindvajsetih letih.
Nedelja 3. avgusta1 je bila za Spodnji Rož pravi narodni praznik. Nabralo se je ljudstva iz vseh krajev, da proslavi pri Cingelcu na Trati 251etnico slovenske hranilnice in posojilnice v Glinjah in stoletnico našega nepozabnega buditelja msgr. Andreja Einspielerja. V imenu odbora otvori slavnostno zborovanje neumorno delavni posojilnični tajnik gospod Miha Turk, katerega je doletela čast, da pozdravi goste, kot gg. ravnatelja Iv. Hribarja iz Ljubljane, poslanca Grafenauerja, č. gosp. dr. Rožmana, vladnega svetnika Schei-n i g g a, domačega župnika č. g. Primožiča, zastopnike sosednih hranilnic in posojilnic ter udeležence sploh. Iz njegovega poročila je razvidno, da se je glinjska posojilnica ustanovila pred 25 leti na poziv č. g. Dragotina R o u š a, tedanjega župnika v Št. Janžu, ki je zbral okoli sebe najuglednejše slovenske rodoljube Spodnjega Roža, da se posvetuje z njimi o zboljšanju gospo-
1 Za zadnjo številko prepozno došlo.
Uredn.
Podlistek.
Črnogorski junaki v Macedonici.
Dopisnik nekega angleškega lista je te dni obiskal črnogorske ranjence v bolnišnici v Belgradu. Ko je vprašal nekega ranjenca, ako nru ugajajo bratje iz Srbije ie pritrjuje prikimal in rekel:
»O, kakor junaki znajoi lepo umreti! In zakaj bi tudi ne znali? Saj so Srbi prav ta-‘ ko kakor mi! Strahu ne pfoznajo, kako bi ga tudi naj poznali?!«
Ranjenec je postal zaupljiv in nadaljeval z nekoliko tišjim glasom:
»Toda Veste, je že vse prav, lepo in dobro v Srbiji, toda so pa le tu stvari, ki bi jih pristen Črnogorec vendarle ne mogel prenašati. Ko smo slišali, da soi Bolgari naše srbske brate izdali, se je takoj napotilo: 12 tisoč 500 izmed naših junakov (Črnogorec imenuje svoje rojake vedno junake. Opomba.) bratom na pomoč. Seve, mi smo se hoteli boriti in nič kakor boriti. Pa so prišli srbski častniki in so nas hoteli učiti naj-raznovrstnejše stvari. V vrsti bi morali stati, pozdravljati bi jih morali, pa čast in spoštovanje bi jim naj izkazovali! Toda veste, takšne stvari pri nas kratkomalo niso v navadi!«
»Pa kaj so častniki od vas zahtevali?« je vprašal dopisnik.
»Veš, ko smo prišli, so nam častniki rekli, da se moramo naučiti discipline. A čemu bi se naj pravi Črnogorec učil discipline? Ali nismo Skadra zavzeli. Kdo nam more očitati, da bi bili kdaj v kaki zvezi s tisto prokleto disciplino? Prišli smo torej v Srbijo. Stopil je k natm častnik, od Vedel mene in moje brate, nas postavil na solnce ter nam velel, naj mu gledamo v obraz. Jok, to ne bo dobro, sem rekel. Pa je zopet pristopil oficir in s prstom pokazal na vsakega poedinca. »Ti si prvi,« je rekel in meni pa je rekel: »Ti si drugi!« To pa mi je bilo vendar preveč. »Čuješ, brate Srbine,« sem mu rekel, »vsa čast in spoštovanje tebi, toda jaz še nisem bil nikoli drugi in tudi sedaj nimam nobenega poželenja po tem. Jaz se hočem za-té boriti, zasramovati pa se ne dam!«
»Kaj pa je na to Častnik storil?« vprašal je dopisnik.
»Znaš, ker so vsi naši junaki prav tako govorili, je uvidel, da se ne da nič napraviti; zato je nas nehal šteti in nas razvrščati po hrabrosti. Jok, Črnogorec se ne da zapostavljati in zasramovati.«
Ranjenec je za trenotek utihnil ter se globoko zamislil. Nato pa je nadaljeval:
»Znaš, pravzaprav ne morem razumeti ljudi tu v Srbiji. Pri nas gre žena z možem v vojno in mu kuha. ko se on bori s sovragom. Ko smo pa semkaj prišli, se je pojavil pri nas častnik ter nam prinesel graha, krompirja in mesa. »To je vaša jed,« je rekel, »eden izmed vas bo moral kuhati.« Ha,
kuhati! Kaj pravite k temu? Črnogorec pa kuhati! Odgovorili smo mu: »Mi smo prišli, da se borimo, ne pa da kuhamo. In če bi sam sv. Nikola prišel k nam, bi zanjga ne kuhali. Ti lahko kuhaš, mi pa tega no bomo storili.« Pometali smo sočivje proč, meso pa smo si spekli na žrjavici. Ko je potem uvidel, da se z nami ne da ničesar napraviti, je nas pustil na miru in vse je bilo v naj-lepšem redu. Sprva je še menil, naj bi leže streljali, toda tega ne stori noben Črnogorec. Saj vendar nismo Amavti! Mi streljamo stoje, da bolje vidimo. Lahko mi daš bogve koliko ovac, pa se ne bom vlegel, da bi streljal. Jok, nisem Arnavt....«
Junaška mati.
Kmečka žena iz belgrajske okolice je odpravila v vojno sina-edinca. V bitki pri Bitolju ji je bil težko ranjen; prenesli so ga v skopeljskp bolnišnico, odkoder je pisal materi in ji sporočil, naj ne skrbi zanj, kajti v kratkem pride domov živ in zdrav. Kakor hitro je dobila ta glas, se je takoj odpravila na pot k sinu. Sorodniki in sosedje so jo na vso moč odvračali od dolgega in težkega pota, toda starka se ni dala pregovoriti. Pripravila je za sina različnih stvari, sploh vse. kar je imela in je vedela, da ima sin rad; med drugim mu je tekom noči spletla par toplih, mehkih volnenih nogavic. Nekega dne se je pojavila v Skoplju in šla na-
darskega stanja slovenskih Rožanov. Uspeh je bil ustanovitev hranilnice in posojilnice na Trati. Poročevalec navaja imena najuglednejših odbornikov ter uspeh 251etnega delovanja, ki izkazuje v skupnem prometu 7,591.935 K 77 vin.,, rezerva znaša z minulim letom 20.703 K 57 vin., zadružnikov je okoli 600. Nato se obrne k občinstvu: »Glejte, to so številke, ki pričajo o zaupanju, ki ga vživa glinjska posojilnica, ne samo v domačem kraju, tudi daleč okrog izven dežele, celo v Ameriki! Dragi Slovenci! Ohranite to zaupanje kakor dozdaj v svoj domači zavod še zanaprej! Podpirajte može, ki ga vodijo, in obračajte se na nje v potrebah! Z veseljem hočemo izvrševati nalogo, katero smo prevzeli in katera je bila začrtana pred 25. leti ravno tukaj pri Cingelcu : Otresti narod suženjstva intujegavpli-v a. Narod, ki z a u p a v svoje m o či, nikdar ne bo podlegel, tisti pa, ki se naredi za hlapca sam, nikoli ne bo kaj dosegel!«
Kot prvi slavnostni govornik slika gospod poslanec Grafenauer razvoj slovenskega zadružništva. Pred 25. leti še sko-ro nikjer ni bilo posojilnice, z zadružni-škim gibanjem so začeli koroški Slovenci, v prvih vrstah so stali Rožani, kar kaže, da smo tu začeli iz lastnih moči, od Nemcev, prihajajočih za nami, se nismo mogli učiti. Danes šteje slo-vensko koroško zadružništvo 37 postojank, ki imajo med svoje člane izposojeno okrog 7 milijonov kron. To je vsota, ki kaže jasno dovolj, v kako veliki meri pomaga zadružništvo vsem slojem, obenem pa priča o veliki denarni moči in gospodarski sili koroških Slovencev. Ni torej treba, da v tem oziru obračamo oči k pohlepnemu Nemcu, kateremu prinašamo sami jedi na mizo, da tako dobro živi. Varnost v naših zavodih je brez-primerna in gospodarstvo najmanje 100 odstotkov boljše kot pri marsikaterem nemškem zavodu. Treba le, da se naše ljudstvo zavé svoje gospodarske moči, v kateri temelji i gospodarska samostojnost — kdor pa sili sam v hlapčevanje, nikdar ne bo gospod! Da se delo olajša in da bo napredek tem večji, je neizogibno potrebno, da pri tem kosu narodno gospodarskega dela gresta roko v roki duhovnik in lajik — le na ta način ustanovimo pravico za nas! Dolžnost vsakega Slovenca pa je, d a p o d-pira domači slovenski zavod! Bog živi ustanovitelje glinjske posojilnice!
Drugi slavnostni govornik častiti gosp. dr. Rožman slika velezasluženega moža ter buditelja koroških Slovencev Andreja Einspielerja kot duhovnika in politika. Njegovo geslo: Vse za vero, dom cesarja! je edino pravo, edino Einspielerjev duh nas zamore rešiti! Posnemajmo ga ter mu postavimo spomenik v srcih naših!
Oglasi se k besedi tudi gospod Hribar, ki je prispel v spremstvu Rusa J. Aleksejeviča in treh deklic z avtomo-
ravnost v bolnišnico, v kateri je ležal sin. Ko ga je zagledala na postelji vedrega in zdravih lic, samega veselja ni vedela kaj početi. Vsa srečna sede poleg postelje, mi-luje ga in mu živahno pripoveduje to in ono; pri tem pa prazni svojo torbo in polaga sinu na posteljo, kar mu je bila dobrega in lepega prinesla. Sin je materinih darov vesel, toda ko mu mati konečno pokaže tudi lepe pisane nogavice, obrne pri tem glavo v drugo stran, da bi mati smehljaja ne videla. Mati pripoveduje, ka^-ko mu je nogavice sama spletla, ker ve, kako sto mu všeč lepe nogavice; sedaj mu jih hoče še sama obleči. Sin se je tega na vso moč branil in se na različne načine izgovarjal. Toda mati ni odjenjala in tebi nič meni nič odkrila odejo pri nogah. — Nog ni bilo — višje zgoraj sta ležala dva obvezana konca: turška granata je sinu odtrgala obe nogi.
Kaj je storila ob tem groznem pogledu priprosta srbska mati? Bolestno, a obenem blago in odločno se je nasmehnila, poljubila sina na čelo in mu z mirnim glasom rekla:
»Sedaj razumem, sinko! Živel kralj, ki je tudi tebe poslal, da osvobodiš brate in maščuješ Kosovo. Hvala Bogu, ki te je živega ohranil!«
bilom črez Ljubelj, da se udeleži slavlja, obenem pa pokaže svojim spremljevalcem krasoto naših krajev. Spominja se živo naših mož, posebno Einspielerja in Majarja Zilskega, kojih slednji je nekoč cesarju, ko je bival ta v Beljaku, odgovoril na vprašanje, če tu tudi bivajo Slovenci: »Veličanstvo, od tu pa do yrat Carigrada!« Pripominja, naj se držimo Slovenci svojih domačih denarnih zavodov ter si tako delamo narodno-gospodarske trdnjave, da vzdržimo krasne kraje Slovencem in slovanstvu.
Vsi govorniki so bili burno pozdravljeni ter so govorili v splošno zadovoljstvo poslušalcev. Hvala jim za trud tudi na tem mestu!
Razvila se je nato živahna, neprisiljena zabava, h kateri so v veliki meri pripomogli poleg borovskih tamburašev celovški pevci, člani slovenskega delavskega društva. Živeli!
Slavnost sta pozdravila č. gospod Dragotin R o u š, župnik v Šmarjeti pri Vol-šperku, v obširnem pismu ter gospod dr. Brejc s sledečim brzojavom: Sebi v čast, narodu v rast, bila doslej, ostani vselej! — Živeli zborovalci!
Katoliški shod v Ljubljani.
Z veseljem naznanjamo, da je naš posebni vlak zagotovljen in da se je zglasilo dosti udeležencev. Vozi iz Celovca dne 23. avgusta popoldne ob 2. uri popoldne; na Otoče pride ob 4. uri 42 min. Od tam skupno romanje na Brezje.
Z Otoč dne 24. avgusta zjutraj ob 6. u r i 51 minut pride v Ljubljano ob 7. uri 4 7 minut.
Želimo, da bi bile v koroški skupini zastopane vse naše sloveče slovenske koroške narodne noše. Kdor jo le ima, naj pride v njej.
Orli in pevci, na noge! Pevce prosimo, da po možnosti vzamejo s seboj pesmarice. Naš vhod v Ljubljano mora biti impozanten! Tam bomo podali roke dragim slovenskim in hrvaškim bratom! Tam se bomo navdušili za stare naše svetinje, za vero, dom, cesarja!
Na svidenje torej 23. avgusta!
Živel katoliški shod v Ljubljani!
Slovenska kršč.-soc. zveza.
. Udeležence katoliškega shoda prosimo, da vstopijo na posebni vlak samo na postajah, h katerim so se prijavili.
Vabilo na občni zbor »Slomškove zveze« in z njim združen kongres slovanskih katoliških pedagogov, ki se bo vršil v torek, dne 26. avgusta 1913 v veliki dvorani hotela »Union« v Ljubljani. Dnevni red: 1. Ob 7. uri pridiga in potem pontifikalna sveta maša v stolnici za vse udeležence katoliškega shoda. — 2. Po sveti maši občni zbor »Slomškove zveze«:	a) odborovo poročilo,
b) volitev novega odbora, c) samostalni predlogi in nasveti, ki se morajo nekaj dni poprej poslati odboru, č) slučajnosti. — 3. Ob 10. uri otvoritev kongresa: a) pozdravni govori, b) Katoliška etika kot voditeljica človeštva. Predava gospod profesor dr. Josip Demšar, c) Učitelj in katehet. Predava mestni učitelj g. Miroslav Galovič iz Zagreba, č) Kako mora šola sodelovati, da se varujejo in utrdijo temelji socialnega reda. Predava gdč. učiteljica Marica pl. Klein-mayr. — 4. Popoldne ob 3. uri nadaljevanje kongresa: d) Vychova nabozénskà a snahy po uplatučni vychovy nevérecke v narode českčm. Predava strokovni učitelj g. Oldfich Otàhal iz Pribora, e) Katoliški učitelj, pravi vzgojitelj narodov. Predava g. nadučitelj Janko Grad iz Košane. — 5. Ob 5. uri slavnostno zborovanje katoliškega shoda. — 6. Zvečer ob 8. uri prijateljski sestanek na vrtu hotela »Union«. — V Ljubljani, dne 1. avgusta 1913. — Fran Jaklič, t. č. predsednik. Adolf Sadar,, t. č. tajnik.
Vnebovpijoče razmere.
Znani nemškonacionalni hujskač H a f-f e r se širokopeti po Lipi kakor petelin na dvorišču. Še ni dolgo od tega časa, kar je Hoffer napravil hišni škandal v zadevi natakarice Maridelne, da smo se zares čudili
takim doživljajem. Hrepeneč po Sudmatr-kinih penezih si skuša pridobiti milosti Volksrata in šolskih oblasti. — »D e r Mann hat seine Gesinnung ge-zeigt, er ist w.ert als Vertrau-ensmann in denVolksrat auf-genommen zu w e r d e ji.« Tako je Hof-ferja označil davčni uradnik Nagi leta 1911. po volitvah v Lipi, in to v času!, ko se je lagal Hoffer čez našega nadučitelja Hribernika. Sodnija je razkrinkala Hoffer j a kot obrekovalca in mu naložila 100 K globe. Prosjačil je glasove pri nas Slovencih in s pomočjo teh se je vrinil v šolsko zastopstvo. Nadzornik Moro v Beljaku in Hoffer sta sklenila prijateljstvo, s katerim namenom, je nam Lipčanom zadosti znano. Pozimi se je klatil Hoffer z neko »hustijo« po hišah v naši občani, češ. da bi otroci ne izpovedali to, kar so izjavili v šoli. Šlo se je za deklino, katera je kradla kakor sraka. Čeravno je ta zadeva bila šolskim oblastim znana, vendar ta ni uvedla preiskavo. Hoffer je nastopil tedaj kot nadzornik, s pooblastilom šolske oblasti ali ne, to nam ni znano. (Neverjeten škandal! Ured.) Vplival je tudi na načelnika Kušijana v Konatičah v tej smeri, da Kušijan naše šolske odbornike k sejam ni več vabil. Nemški odborniki krajnega šolskega sveta so potem sami skuhali »polento« in jo prismojeno z debelimi lažmi ponudili deželnemu šolskemu svetu. Ta pa seveda sne vse, kar diši po nemški falotariji. Brali smo potem učinek tega po-lentarskega obeda v časopisih »nadučitelj je prestavljen« v Blače na Žili, in sicer službenim potom. Razlogov deželni šolski svet tudi občini ni navedel, seveda, ker jih — nima. Občina je proti temu nezakonitemu postopanju ugovarjala. Da bi pa deželni šolski svet vendarle nekoliko razlogov imel na razpolago, leta Hoffer od hiše do hiše z 'načečkanim pismom, češ, —- da kar hitro drugega učitelja dobimo, če se podpišete. Naši ljudje govorijo, da je dobil Hoffer ta ukaz potom Volksrata ali deželnega šolskega sveta. Proti takim razmeram pa le stopajmo v boj!
Mir na Balkanu. Kako dolgo?
Nova vojska z Grki in Turki?
Zastopniki balkanskih držav so v Buli areštu podpisali mir. Rumuni, Grki in Srbi so plavali v veselju, manj vzroka za to so imeli Črnogorci, ker se pri mirovni konferenci o odškodnini za Črnogoro ni prav nič govorilo; Bolgari pa so se v torek, ko se je konferenca zadnjič sešla, da je pregledala končni zapisnik, ločili od ostalih balkanskih zastopnikov s trpkim, užaljenim srcem. Rumuni, Grki in Srbi se z Bolgari pravzaprav niso pogajali, ampak so Bolgarom mir naravnost narekovali. Bolgari so sicer čisto sami krivi, da so toliko izgubili, ker niso hoteli sprejeti ruske razsodbe, vendar pa se sedaj morajo vsakemu Slovanu smiliti. Niti Kavale ob Egejskem morju niso mogli obdržati, ampak so jo morali odstopiti tistim Grkom, ki bi bili brez Srbov od Bolgarov strahovito tepefiii in ki so itak tik pred sklepom miru prišli v veliko zadrego: Bolgarska armada je obkoljevala grško levo in desno krilo!
Toda kaj so hoteli Bolgari začeti? Od štirih strani so jih ogrožali sovražniki. Tako seveda se je lahko širokoustil rumunski ministrski predsednik Majorescu, ki je pri mirovni konferenci nahrulil kakor razjarjen mojster svojega učenčka bolgarskega zastopnika Tončeva: »Ne zabite, gospod, da ste prišli sem kot premaganec prosit miru, in če menite, da boste še naprej te komedije uganjali, potem je boljše, da odidete. To pa si zapomnite: Nikdar več se ne boste mogli pogajati za mir, ampak vam ga bomo diktirali!« Tako je govoril zastopnik tiste Romunije, ki se je upala proti Bolgarom z orožjem nastopiti šele potem, ko je imela že Bolgarija proti sebi ostale tri zaveznike.
Od Makedonije je Bolgariji ostal razmeroma le majhen del. Niti poštenega dohoda do Egejskega morja ni dobila, ker je postala Kavala grška. Grki so se vedli nasproti Bolgarom zelo neodjenljivo, česar se Srbom ne more očitati. To pa se zna nad Grki še hudo maščevati. Tak mir, kakor so ga sedaj balkanske države sklenile z Bolgari, pomeni le — novo vojsko, kakor hitro
se bo Bolgarija okrepila. Pa tudi nova vojska s Turki čaka Bolgare. Turki Odrina ne bodo prepustili Bolgarom, ampak se bodo v njem še dalje utrdili. Ali morejo Bolgari to mirno prenesti, ko so ravno za Odrin prelili potoke krvi? Nikdar ne! Da bi pa velesile, ki sicer balkanskim državam rade zapovedujejo, pognale Turke iz Odrina, živ krst na svetu ne veruje! Torej zopet vojska, vpraša se lahko le, kdaj?
To potrjuje tudi dnevno povelje bolgarskega carja na bolgarsko armado: Car Ferdinand pohvali hrabrost bolgarske armade, očita zaveznikom, da so Bolgare izdali in pravi nato: »Od vseh strani pritiskani, smo morali v Bukareštu podpisati mir, ker se naša domovina ni mogla s peterimi sosedi vojskovati, če se nismo hoteli izpostaviti nevarnosti, da vse izgubimo. Obnemogli in utrujeni, pa ne premagani, smo morali svojo slavno zastavo za boljše čase zaviti . . . Pripovedujte svojim otrokom in vnukom o junaštvu bolgarskih Žolnirjev in jih pripravljajte, da nekega dne s 1 a v no delo, ki ste je vi začeli, dokončajo!«
Ali se ne čita to kakor napoved bodoče maščevalne vojske?
V tem nas potrjuje tudi javno mnenje v Bolgariji. Nihče v Bolgariji ne očita dr. Danevu, zakaj da se ni udal in sprejel ruske razsodbe; saj bi bila Bolgarija v tem slučaju odstopila Srbiji razmeroma le majhen del Makedonije, njena posest bi pa segala do Soluna in v Traciji takorekoč do carigrajskih vrat! Ne, tega, kar mu očita mo vsi drugi Slovani, dr. Danevu ne očita noben Bolgar! Pač pa mu očitajo, zakaj seje oziral na ruske želje, da naj Bolgari ne pošljejo svoje glav!ne armade na starosrbska tla, ampak v težavno Makedonijo) in) zakaj da je Rusom zaupal in tako izdal bolgarske načrte!
To pove vse, in ravno to javno mnenje v Bolgariji je s slovanskega stališča vsega obžalovanja vredno! Ker Bolgari niso hoteli slišati svarilnih glasov iz vseh delov slovanskega sveta, so bili tepeni! Saj tudi ni nikjer zapisano, da bi bili Bolgari morali zmagati, če bi bili svojo glavno armado poslali v staro Srbijo, kjer bi bilo bojno polje za Bolgare sicer bolj ugodno! In v te p r a z n e sanje bodo sanjali naprej, sovražniki Jugoslovanov jih bodo podpihovali še naprej, in ko bo treba po kostanj v žrjavico, bodo morali ponj zopet Bolgari sami! Tako zaenkrat se kaže bodočnost, če na njej kak poseben dogodek ne izpremeni česa.
Kako velike bodo balkanske države?
Po mirovnih določilih v Bukareštu bodo balkanske države pridobile na zemlji in prebivalcih sledeče:
R u m u n i j a
dosedaj 131.353 kvadratnih kilometrov, šest milijonov prebivalcev;
zanaprej 138.650 kvadr. kilometrov, 6 milijonov 300.000 prebivalcev.
Bolgarija
dosedaj 96.345 kvadr. km, 4,400.000 prebivalcev;
zanaprej 134.000 km2, približno 5,000.000 prebivalcev.
Grška
dosedaj 64.650 kvadr. km, 2,600.000 prebivalcev;
zanaprej 110.000 kvadr. km, nad 4 milijone prebivalcev.
Srbija
dosedaj 48.303 kvadr. km, 2,960.000 prebivalcev,
zanaprej okrog 90.000 kvadr. km, 4 milijone prebivalcev.
Albanija
bo imela okrog 30.000 kvadr. km, približno 900.000 prebivalcev.
Črnagora
dosedaj 9000 kv. km, 260.000 prebivalcev;
zanaprej okrog 16.000 kvadr. km, 480 tisoč prebivalcev.
Evropska Turčija dosedaj 170.000 kvadr. km, nad 6 milijonov prebivalcev;
zanaprej 15.000 kvadr. km, 1% milijonov prebivalcev.
Ker meri koroška dežela 10.327 kvadr. kilometrov, bo Rumunija približno več kakor trinajstkrat tako velika kakor Koroška, Bolgarija trinajstkrat, Grška več nego desetkrat, Srbija devetkrat, Albanija trikrat tako velika kakor Koroška. Črnagora, ki prej ni toliko merila kakor Koroška, bo za dobre pol Koroške večja kakor Koroška in Turčija (brez azijske Turčije) bo še za spoznavo manjša kakor Črnagora, zato bo imela pa trikrat toliko prebivalcev kakor Črnagora.
Nemčija za Rnmnnijo proti avstro-cgrski politiki.
Bukarešt, 10. avgusta. Povodom mirovnega zaključka je rumunski kralj Karol poslal nemškemu cesarju naslednjo brzojavko: »Po mnogih velikih težavah, ki jih je bilo treba premagati, in po Tvoji zaslugi je mir zagotovljen in bo ostal definitiven. V tem, za mojo vlado tako pomembnem tre-notku se moje misli mude pri Tebi in zahvaljujem se Ti za dokaze iskrenega prijateljstva in gorke simpatije, ki si mi jih izkazoval v teh težkih časih. Podpisal Karol.« — Cesar Viljem je odgovoril: »Danes popoldne došla brzojavka me je zelo in resnično razveselila. Pošiljam Ti svoje odkritosrčne in iskrene čestitke k lepemu uspehu, ki ga nima le Tvoje ljudstvo, marveč vso vojskujoče se države.in s tem cela Evropa zahvaliti Tvoji modri in resnično državniški politiki. V veliko zadoščenje mi je, da omenjaš, da sem k doseženemu tudi jaz mogel doprinesti. Vsemogočni Bog naj Te v milosti ohrani še dolgp v blagor dežele, katere krasni razvoj slejkoprej zasledujem s prisrčnim prijateljstvom in občudovanjem. Veselim se najinega skupnega sodelovanja v svrho miru. Podpisal: Viljem.« — Nato se je rumunski kralj še enkrat zahvalil z naslednjo brzojavko: »Ljubeznjive besede v Tvoji prisrčni brzojavki me napolnjujejo s ponosom in odkritosrčno hvaležnostjo. Smatram se za srečnega, da se je z mojim posegom v dogodke napravil konec dolgotrajni krvavi vojni in zagotovil mir. Naj bi nam bilo sedaj dano z zaupanjem gledati v bodočnost in začeti daljšo dobo miru, da ne mine zaupanje v krogih vsega javnega življenja. Še enkrat iskrena hvala za Tvoje gorko zanimanje in Tvojo krepko podporo. Podpisal: Karol.«
Cesar Viljem odlikoval Majoresca.
B e r o 1 i n , 10. avgusta. »Reichsanzei-ger« naznanja, da je cesar Viljem rumun-skemu ministrskemu predsedniku in zunanjemu ministru Majorescu podelil veliki križ Rdečega orla.
Nemški cesar počastil grškega kralja.
Atene, 10. avgusta.' Cesar Viljem je imenoval brzojavno kralja Konštantina za feldmaršala nemške armade.
Hud pogled iz Berolina na Dunaj.
Dunaj, 11. avgusta. Demonstrativne brzojavke cesarja Viljema rumunskemu kralju in imenovanje grškega kralja za nemškega feldmaršala so napravili na Dunaju silno mučen vtis. Med avstrijsko in nemško politiko vlada odkrito nasprotstvo, ker je avstrijska vlada za to, da se mirovna
pogodba v Bukareštu od velesil pregleda in v prid Bolgarije popravi, Nemčija je pa odločno proti temu. Politični krogi trde, da je nameraval cesar Viljem s svojimi brzojavkami demonstrirati proti nameravani avstrijski akciji.
Grška — sreča.
Sofija, 11. avgusta. Sofijski listi objavljajo vtise vojaških atašejev, ki so obi iskali bolgarske sprednje pozicije in višine Zanoge pri Pečevu. Vojaški atašeji soglasno priznavajo, da bi bila grška armada, če bi se operacije še 24 ur nadaljevale, popolnoma obkoljena in bi prišla v skrajno kritičen položaj.
Enver beg — general.
Carigrad, 11. avgusta. Enver beg je bil imenovan generalom ter namerava korakati proti Plovdivu.
Rezervniki 15. in 16. armadnega zbora se odpustijo?
Dunaj, 11. avgusta. Včeraj se je vršila med zunanjim ministrom grofom Berchtoldom in vojnim ministrom Krobati-nom konferenca — kakor se zatrjuje — radi odpuščanja rezervnikov od 15. in 16. armadnega zbora. Odločitev o tem vprašanju bo padla še tekom tega ali začetkom prihodnjega tedna.
Dnevne novice in dopisi.
Zahvala. Slovenska kršč.-soc. zveza se najudaneje zahvaljuje neimenovanemu dobrotniku za darovanih 100 K, katere je prejela po č. g. dr. Lambertu Ehrlichu. Neimenovani dobrotnik pač spoznava velik pomen zveze za koroške Slovence in to tudi dejansko upošteva. Blagemu dobrotniku iskrena zahvala!
Smrtno ponesrečil se je s kolesom kaplan Andrej R i e d e r v Šmohoru.
Koncert kranjskih gimnazijcev v Celovcu. Dijaki (abiturij enti) gimnazije v Št. Vidu pri Ljubljani so v korist novoustanovljene ljudske knjižnice v Šmarjeti v Rožu priredili v veliki dvorani hotela »Trabe-sioger« v nedeljo, dne 10. t. m., zvečer koncert. Dijaki imajo svoj lastni orkester. Svi-rali so prav izborno. Koncert je bil še dobro obiskan in so gostje vrle dijake poplačali z obilnim in burnim odobravanjem.
»Slovenski Straži« darovali iz Koroškega: Duhovniki pliberške dekanije, zbrani na pastoralni konferenci,, 30 K; J. Nagel-schmied, Pliberk, za izgubljeno stavo, 2 K.
Pozdravni večer podčastnikov 17. pešpolka v Celovcu. Ponedeljek, dne 11. t. m., so priredili podčastniki 17. pešpolka v Celovcu svojim tovarišem iz Ljubljane, ki so prikorakali k vojaškim vajam v Celovec, zelo prijeten pozdravni večer v veliki dvorani hotela »Trabesinger«. Priznana, izborna vojaška godba 17. pešpolka je neutrudljivo svirala krasne, po večini domače komade. Pozdravni govori so bili prisrčni in polni patriotičnega navdušenja in ljubezni do presvitlega cesarja; s ponosom se je po-vdarjalo vrline kranjskega pešpolka. Navzoče civilno občinstvo je bilo navdušeno in je stoje poslušalo cesarsko himno ter se je naslajalo ob krasnem petju krepkih in jasnih glasov gospodov podčastnikov. Ves pozdravni večer je potekel veselo, v najlepšem redu in v vsej finesi.
O letošnjih manevrih. Poveljnik 12. in-fanterijske brigade generalmajor Viktor Njegovan se s pobočnikom nadporočnikom generalnega štaba Hangerjem odpelje iz Celovca k vojaškim vajam v Šteben na Žili dne 16. t. m. Pešpolk št. 17 z vojaško godbo, obstoječo iz 38 mož, in lovski bataljon št. 19 iz Celovca dospejo dne 14. t. m. v Ma-lošče, 15. v Paternion in 16. t. m. v Šteben na Žili. V Maloščah, Paternionu in Štebnu bo igrala godba 17. pešpolka. — 2. bataljon domačega 7. pešpolka je odkorakal iz Ce-
Izgubljen dan
je vsak, ki napoči po noči brez spanja. Le po noči s krepčilnim spanjem moremo z vso čilostjo začeti svoje delo. Po noči
brez spanja smo kakor otrpnjeni, delamo slabo in razmišljeno, in kar napravimo, ni skoro ničesar vredno. Ponajveč prihaja brezspalnost od nervoznosti ali krvnega kipenja, in v teh slučajih je treba rabiti Kellerjev zeliščni esenc-fluid z namko „Elza-fluid“, ker pomirjuje, krepi živce, poživlja in napravlja zdravo spanje.
12 steklenic stane 5 kron franko. Če ne moremo vsled slabega prebavljanja spati, potem vzemimo Fellerjeve odvajajoče rabarbara-kroglice z znamko „Elza-krog-lice“, katerih stane 6 steklenic franko 4 K. Oba izdelka pošilja edino pristno lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elza trg št. 67, Hrvat-sko.	Re-------------
lovca proti Št. Donatu dne 11. t. m. pod poveljem majorja Pavlika.
Koroški slovenski organisti so imeli v Celovcu duhovne vaje in kratek tečaj. Duhovne vaje je izborno vodil č. gospod dr^ Gregor Rožman. Za prekrasne govore se mu udeleženci iskreno zahvaljujejo.
Tekmovalna vožnja kranjskega in ko* roškega avtomobilskega kluba se vrši dne 15. in 16. avgusta t. 1. Tekmovalna proga je dolga 550 km in se začne v Celovcu, potem vodi čez Velikovec, Jezerski vrh, Kokro, Moste, Domžale, Celje, Radeče, Sevnico, Mokronog, Zatičino, Zgornjo Krko, Grosuplje in Ljubljano, kjer bo nočna postaja. Drugi dan iz Ljubljane v Škofjo Loko, Poljansko dolino, Cerkno, Reko, Tolmin, Kobarid, Bovec, Predil, Trbiž, Medgorje, Neč, Pliberk, Beljak in Celovec, kjer je cilj. Tekmovalna določila so zelo stroga. Tekma je otvorjena za motorne avtomobile vseh vrst, ki so v posesti klubovih članov. Tekmovalne vozove morajo krmariti tekmovalci sami. Vsi vozovi morajo glede svoje konstrukcije in opreme ustrezati oblastvenim predpisom in bodo plombirani. Vsakemu vozu se določi na predvečer en kolodvor za naslednji dan vožnje. Vsa dela na vozu smeta izvršiti le dve osebi. Vsi premori, ki so neprostovoljni, se klasificirajo s kazenskimi pikami. Priglasna taksa 30 K, naknadna priglasitev proti dvojni taksi. Za tekmovalce, ki dobe najmanje število pik, je določeno osem častnih nagrad, vsi priglašeni vozovi, ki so vso progo prevozili, dobe po eno srebrno plaketo. V Ljubljani na večer prvega tekmovalnega dneva se vrši v hotelu »Union« zabavni večer na čast vsem udeležencem.
Z železnice v — vilajet«. V ponedeljek, dn,e 11. avgusta, sem se hotel peljati iz Celovca domu. Ker sem imel še dosti časa, sem šel na postajo Celovec-Lend, ker sem bil i-adoveden, kako se postreže tam Slovencem, ki zahtevajo listek v svojem jeziku. Škandali, ki se godijo na glavnem kolodvoru, so itak že po celem Slovenskem znani. Zdaj pa poslušajte, kaj sem na bližnji postaji doživel. Ko pridem na postajo, počakam, da preskrbi uradnik vse druge z listki ter stopim zadnji k oknu in zahtevam oziroma prosim za listek do Vrbe. Brez vsake besede se obrne gospodična ali gospa — bila je namreč že bolj priletna — od mene in začne — zavezavati svoj čevelj. Čakam potrpežljivo, da mi uradnica zopet pokaže svoj lepši del. »Wohin wollen Sie fahren? Einen Ort Brpa — tako je namreč izrekla ime Vrba — kenne ich nicht.« Ponovim ime postaje »Vrba ob jezeru« in prosim za papir, da ji ime postaje zapišem. Ker mi tudi tega ni hotela dati, prosim za pritožno knjigo. Odgovori: »Ein Beschwerdebuch habeli wir nicht, und wenn Sie sich beklagen wollen, gehen Sie nur auf den Hauptbahnhof zur Direktion; ich aber werde Ihretwegen nicht šlovenisch lernen.« Kar se tiče slovenščine sem ji svetoval, da če jezika res ne zna in se ga noče učiti, prosi za drugo me-i sto, kjer ji tega jezika ni treba znati. Med tem razgovorom mi da pravi listek brez nove zahteve. Uradnica je torej poznala slovensko ime postaje, sicer bi mi listka :ne mogla dati. ker nemško ime med vsem razgovorom ni prišlo iz mojih ust. Zakaj mi ga pa v začetku ni dala? Nam koroškim Slovencem pač nočejo ustreči, če prosimo v materinem jeziku. Odjenjali pa vendar ne bomo, ker še upamo, da bomo prišli tudi do svojih pravic. Slovenci, zahtevajte na vseh postajah, ki so na slovenskem ozemlju ali pa na jezikovni meji, listke v slovenskem jeziku, da nam ne bodo mogli uradniki in uradnice odgovarjati: »Ihretwegen werde ich nicht slovenisch lernen.«
Zdravilišče »Marija Pomagaj« in »Freie Stimmen«. »Freie Stimmen« se nad vsem jezijo, kar ni lutrovsko. Zato so napadle sedaj tudi sanatorij »Marija Pomagaj«, češ, da je »klerikalno« podjetje, ki ga vodijo celo — nune. Napadajo tudi celovške nemško-nacionalne zdravnike, ker pošiljajo bolnike v omenjeni sanatorij. Zdravniki seveda že vedo, da so bolniki tam dobro postreženi, bolje kakor povsod drugod in se seveda za grd napad v »Freie Stimmen« ne bodo prav nič zmenili!
Kako dolgo še? Prišel nam je v roke famozen dokument: »Da sàmtliche Inwoh-ner der Gemeinde F. und auch H. als Be-schwerdefùhrer der deutschen Sprache
màchtig sind, liegt fùr die gefertigte Staats-bahndirektion kein Anlafi vor, liber Ihrer Eintragung in das Beschwerdebuch der Station F. vom 14. Juli 1913 eine Verfugung zu treffen.« (Ker so vsi prebivalci občine B. in tudi Č. kot pritoževalec zmožni nemškega jezika, za podpisano ravnateljstvo državnih železnic ne obstoja noben povod, glede vaše pritožbe v pritožni knjigi postaje B. od 14. julija 1913 kaj ukreniti.) — In sedaj naj pride kdo in reče, da nismo v — Turčiji! Saj niti na Turškem niso mogli ljudje, katerim se očita, da imajo aziatsko kulturo, z večjo predrznostjo in hladnokrvnostjo teptati zakone kot pa delajo c. kr. uradniki, katerim se očita, da so oblizani od ^apadne kulture. Dalje! Prvi stavek je laž! Ako se tako nesramno lažete, c. kr. uradi, kako naj vam ljudstvo zaupa? Kaj ne, gg. uradniki, vi ste prisegli izpolnjevati avstrijske zakone, in sicer vse, torej tudi § 19. drž. tem. zak. Kako pa izpolnjujete to prisego? In končno če bi bilo res, kar trdi ravnateljstvo, kar pa nikakor ni — ako nè verjamete, pridite in se prepričajte — kaj pa ravnateljstvo to briga, če zna kdo nemški aline? Slovenski jezik je v zakonu priznan kot drugi deželni jezik. Ako so drugi ljudje prisiljeni izpolnjevati postave, ali je samo za c. kr. uradnike izjema? Gorje ti kmet, ako ne plačaš svojega davka do zadnjega vinarja, tudi če bi moral potem sam stradati. Takoj so nad teboj vse mogoče oblasti. Ako pa uradniče iz same nemške nadutosti, čeravno dobro razume slovenski — če pa ne razume, pa nima nič iskati v naših krajih — ti ne postreže, kakor ti želiš in kakor bi moral postreči, ker tako zahteva postava, potem pa pridejo same višje oblasti in ščitijo nepostavnost. One,, ki bi morale dajati dober zgled v izpolnjevanju postavnih zahtev, ščitijo nepostavnost. Daleč si že prišla stara, mogočna Avstrija! Ali ne bo tako ravnanje tvojih lastnih ljudi tvoja smrt? Kajti država, ki je sama v sebi needina, kako naj pa obstoja? In to je vendar največja needinost in na-sprotstvo, ako poklicane oblasti delajo ravno nasprotno, kar bi morale in kar zahteva zakon. Seveda ljudem, ki bi bili radi odrešeni in srečni v objemu blažene Nemčije, je način njihovega dela, njihovega zatira-ranja druge narodnosti najkrajša pot do cilja. In ti avstrijska vlada, kaj praviš ti k temu? Seveda ti imaš drugod dosti opravka, uboga avstrijska vlada; ti komaj utegneš skrbeti za tebi tako zvesto vdane Albance; za Slovence se pa itak ni treba bati, kaj ne? Saj jih poznamo'. Njihove zvestobe nihče ne omaje. Saj že stoletja vračajo klofute s poljubi. Zato pa le po njih; imajo tako čudno potrpežljive hrbte. Ampak vsak človek se enkrat naveliča šikan. Naveličalo se jih bo tudi naše ljudstvo. Posledice pa potem nosite sami! Enkrat vse prav pride! Tudi ta odlok c. kr. ravnateljstva državnih Ž3leznic bode prišel enkrat prav. Kako dolgo bodemo še čakali na enakopravnost?
Družinska pratika za leto 1914 se že dobiva v trgovini s papirjem v hotelu Tra-besinger v Celovcu.
Nesreča v Vratih. »Gorenjec« poroča: Najlepša turistovska točk®, na Kranjskem so Vrata. Kdor je videl pri lepem vremenu severno Triglavsko steno in bližnje velikane: Cmir, Stenar, Rogico, Suhi plaz (Škrlatica), njemu ostane ta veličastni prizor v vednem spominu. Zato pride vsako leto par tisoč turistov v Vrata. Domačini z Dovjega in Mojstrane znajo plezati po gorah, ker hodijo iz mladega kot pastirji za ovcami, pa tudi kot lovski gonjači za gamsi. Tuji turisti pa naj gredo po narejenih stezah, da se ne ponesrečijo. — V nedeljo, dne 3. t. m., sta se prav lahkomišljeno ubila v Vratih dva tuja delavca, ko sta šla v Stenar planinke trgat; namreč: Janez Jerše iz Straho-vice pri Kamniku, star 30 let, in Anton Bertoncelj iz Dobrave pri Kropi, star 20 let. Imela sta še enega spremljevalca, ki se je pa pod Stenarjem skesal, češ, da so noče ubili. Ona dva delavca pa sta mu odgovorila: »Če se ubijeva, bo pa za smrt zaraj-tano.« Dasiravno drže okoli Stenarja lepa pota navzgor in je vse polno planink in encijana, plezata predrzno v navpično steno brez vrvi, brez derez in turistovske oprave. Žganje je za nič za hribolazce, pa sta ga vendar poprej pila. Stena je tembolj nevarna, ker ima drobeč kamen, pa plezala sta
dalje, planinke in encijan trgala, prepevala, kamenje doli valila in vriskala. Domenjeni so bili, da se snidejo pri restavraciji. Okoli pol dveh popoldne v skalah vse utihne. — Zvečer jih ni dol in takoj je uganil tretji delavec, da se je nesreča zgodila. V ponedeljek so jih iskali: en orožnik in dva vodnika (Bertoncelj in Orehovnik). Zvečer so ju našli grozno razbita pod Stenarjevo steno. Do ravnega so ju spustili po vrveh, v torek pripeljali na Dovje, v sredo popoldne pa sta bila ponesrečenca pokopana.
Dr. Franc Voušek je stopil v pokoj. »Straža« poroča: Višjesodni svetnik dr. Fr. Voušek v Mariboru je stopil v pokoj. Ob tej priliki je dobil naslov dvornega svetnika in mu k temu odlikovanju iskreno čestitamo. Z dr. Vouškom zapušča sodno službo mož, kakršnih imamo le malo' med sodnimi uradniki na Slovenskem. S svojo narodno odločnostjo, strogo objektivnostjo, Ijudomi-lostjo in poštenostjo si je pidboril dr. Voušek zaupanje in spoštovanje vseh, ki so imeli z njim opraviti in je imela njegova beseda krepko veljavo. Prav odkrito povemo, da nas navdaja strah, ko vidimo od-, hajati tega moža z ogroženega pozorišča naše moriborske sodnije, kjer hočejo nekateri nemški in ponemčeni zagrizenci delati s slovenščino kot s pastorko. Odstop dr. Vou-šeka pomeni za nas težko narodno izgubo. Če prav pri dolgoletnem njegovem službovanju nismo mogli drugega pričakovati, vendar si težko mislimo naše sodišče brez odločne, po očetovsko skrbeče dobrohotne dr. Voušekove roke. Želimo gospodu dvornemu svetniku še dolgo vrsto prijetnih let mirnega pokoja. — Čast takemu sodniku!
Ljubiteljice godbe. Dame v Porečah ob jezeru so prosile g. polkovnika barona pl. Stielfrieda, polkovnega poveljnika, da bi jim pustil vojaško godbo. Gospod polkovnik je seveda prošnjo moral odbiti, ker mora tudi godba k vojaškim vajam.
Izginil je trgovec Peter Meša v Št. Rupertu pri Celovcu in zapustil več tisoč kron dolga.
Vlada Lahom ne zaupa. Vlada je laški občini v Gorici odvzela občinske posle v prenesenem delokrogu in jih poverila vladnemu komisarju pri okrajnem glavarstvu. Najbrž se vlada boji, da bi Lahi izdali vojaške in druge važne odredbe laški državi. Ima enkrat prav! Ravnotako prav pa bi storila in bi napravila red, če bi postavila tudi komisarja v takih mestih, kakor je Celovec in potem bi bil morda red, vsaj na — kolodvoru.
Tovarnarju Fišlnu se je izgubil vol v
Trgu. Vol ima užgano znamenje XIII F. Kdor ga najde, dobi 50 K nagrade.
Palec si je odsekal pri sekanju drv 50 let stari Rant na Žihpoljah.
Nasilen mesarski pomočnik. Mesarski pomočnik Franc Vančer je vrgel dne 11. t. m. zarano zjutraj v spalnico mesarja Mag-dalenca v Otočah pri Celovcu kamen, razbil dve šipi in potem pobegnil. Orožniki so ga pa dobili in izročili celovškemu deželnemu sodišču. Vančer je bil lani pri Mag-dalencu v službi.
Surov pobijalec. V neki celovški gostilni ob Beljaški cesti sta se sprla delavca Jakob Schweiger in Lovrenc Kaltenberger. Schweiger je svojemu nasprotniku prisolil zaušnico in je začel tako razbijati, da so ga posadili na svež zrak. Tam je počakal Kal-tenbergerja in ga v hrbet v desno ramo večkrat zabodel s 40 centimetrov dolgim kuhinjskim nožem. Razrezal mu je tudi kožo na glavi od desnega do levega ušesa; končno ga je, ležečega na tleh, hotel udariti s sodčkom, pa ga je prej k sreči zagrabil policaj in odgnal v zapor. Kaltenberger ju so rane za silo obvezali in ga prepeljali v deželno bolnišnico. Ranjen je hudo in težko, da bi okreval.
Samomorilen poizkus. V Gradcu se je ustrelil v trebuh s službeno puško vojak 7. pešpolka Matija Kandolf. Z rešilnim vozom so ga prepeljali v vojaško bolnišnico.
Dob pri Pliberku. (T o č a.) Kar so nam še črvi-podjedi na polju pustili, to nam je vzela toča, ki je prihrula v nedeljo, 10. t. m., ob 6. uri popoldne iz severne strani. V četrt ure je bila vsa okolica bela, podobna zimi; kar je še žita na polju, je popolnoma uničeno. Posebno prizadeti so kraji: Vogrče, Dob, Vidravas in Čerkovče, seveda tudi dru-
gi tja čez Strojno. Da bi toča tako daleč okrog segala, kakor sedaj, ne pomnimo.
Škofiče, (Sijajna zmaga.) Pri občinskih volitvah za občino Škofiče ob jezeru smo sijajno zmagali. Nasprotniki se niso upali na dan.
Št. Daniel. (Toč a.) Dne 10. avgusta proti večeru je nastala huda nevihta s točo, ki je padala tako gosto, kakršne ljudje že dolgo ne pomnijo. Škoda je ogromna; nekaterim posestnikom je uničila vse. Najhuje so prizadeti okraji: Suhi vrh, Št. Daniel, Strojna, kakor tudi sosedne občine Libuče, deloma tudi Prevalje. Kmetje gledajo z žalostnim srcem v prihodnost, kako bodo zmagovali vsestranske stroške, ko so po tej nezgodi oropani vseh letošnjih pridelkov.
Kotmaravas. (Železnica.) V nedeljo, dne 10. t. m., sem prišel tudi slučajno na postajališče Kotmaravas. Zahtevam po slovensko dva listka v Celovec. Uradujoča oseba mi kratko odgovori: »Das versteh ich nicht.« Držal pa je že za listek. Ker se mi je tako kljubovanje preneumno zdelo, povem slovensko, da se pa brez biletov peljem. Nato me še enkrat vpraša: »Wohin?« Odgovorim: »Celovec«. Vpraša me še: »Wie-viel Billet?« Odgovoidm: »Dva.« On me vpraša: »A zva?« Odgovorim: »Dva.« Tako da sva se nazadnje prav dobro razumela. Seveda sem mogel pristaviti tudi še, da sem Kranjec ter da znam samo slovensko in hrvaško ter se bom potrudil naučiti še nad vse blažene nemščine. Seveda, tudi ni reagiral na to, ko mu izjavim, da naj poskrbi postajališče izjavo, ki se naj pribije vsem pa-santom vidno: »Hier wird nur deutsch am-tiert.« — To je na videz samo malenkost, ko bi ne bilo glob j ega pomena. Kotmaravas je na progi državne železnice, je v slovenskem ozemlju in na Avstrijskem, kjer velja še § 19. držav, osnov, zakona: Nastaviti se smejo na tem ozemlju samo slovenščine zmožni uradniki in uslužbenci, ki govorijo jezik ljudstva, kateremu služijo. Da je pri nas seveda narobe, je razumljivo, ker nismo — Albanci. Pri nas tudi ni potreba nobenega upoštevanja držav, osnov, zakonov, ker Avstrija menda ne rabi patriotizma slovenskega naroda, ker bi gotovi krogi menda radi videli iredento. Toda te usluge jim ne bomo napravili!
Koviče pri Bilčovsu. V nedeljo dne 3. avgusta je šlo več ljudi skupaj v gozd nabirat maline. Ne ve se, kje, kdaj in kako se je ločila 121etna deklica Tilda Schofman od družbe. Naenkrat je ni bilo več — ni je bilo domov zvečer. Po dolgem iskanju so jo našli vso ranjeno, raztrgano. Revica je stradala, parkrat zunaj na prostem prenočevala in je deloma oglušela.
Marija na Žili. (Ne kopajte se vroči!) V nedeljo 10. t. m. smo pokopali ob obilni udeležbi otrok in odraslih lllet-nega Stanka Untervegerja iz Blač. Blagi fant je prišel prejšnji teden ves razgret z gore in se je šel takoj kopat. Posledica je bila vnetje mozga in pljučnica, in fant je bil v enem tednu mrlič. Naj v Gospodu počiva!
Tolsti vrh nad Grebinjem. (Toča — poroka.) Že več kakor mesec dni nam nagaja slabo vreme pri spravljanju krme z gorskih travnikov in tudi pri žetvi, pa še ni dovolj. V nedeljo dne 10. t. m. nas je preplašilo proti 6. uri popoldne hagloma nastalo hudourje s točo. Bog nas varuj, ker letos j arina lepo kaže; ozimina je bolj slaba. — Zomernikova mladai gospodinja! jej od nas vzela zavednega Slovenca in naročnika »Mira«, Jakoba Završnika, p. d. Šale-karjevega. Starši ga bodo pogrešali. Dotični se je pred dvema letoma udeležil poučnega potovanja v Švici. Želimo obilno sreče in blagoslova, da bi ostal zanaprej zvest naročnik »Mira«, podpornik katoliške in narodne ideje!
Bilčovs. Zlobni »Štajerc« se je že večkrat zaletel v naše izobraževalno društvo in v našega gospoda župnika, pa je še vedno slabo zadel. Tistega zdražbarja, ki uganja te grdobije in ki je svoj čas, ko se je ustanovila posojilnica, odvračal od nje ljudi, pozivamo, da naj nas pusti pri miru. Saj je za ljudstvo plačan, pa ne da proti ljudstvu hujska! To veljaj tudi tistemu njegovemu apostolu, ki menda že ni več pri pameti in zabavlja po gostilnah. Taki-le ljudje poštenim in mirnim Slovencem nikdar ne dajo pokoja, in potem pa še male j o po svojih
grdih in lažnivih listih, da Slovenci — hujskamo !
Vogrče. (T o č a.) V nedeljo dne 10. t. m. so se od Št. Petra sem čez Dravo proti večeru nenadoma pripodili črni oblaki in vsula se je nad celim našim okrajem v prav širokem pasu zelo gosta, suha toča, ki je padala cel četrt ure. Bilo je je par prstov debelo, tako da se je v senčnih krajih videla še prihodnji dan. Pobila je domalega ves oves, koruzo, peso in ajdo. Slednja je posebno v Rinkolah jjn v Dobu popolnoma uničena, tako da ni več sledu o nji. Letošnje leto je sploh slabo. Rži nič ni bilo. Veliko škode nam je napravil črv; skoraj vso otavo nam je snedel. Sedaj pa še toča! Ubogi kmet! Nujna pomoč bi bila na mestu!
SfecliesipSerci-
fiililHisiislsùiafii milo
1 prej ko slej neutrpno za racionalno oskrbo polti in lepote. H j Priznanostna pisma.	p0 80 h povsod, j
Glasnik Slov. kršč. socialne zveze.
Prireditve.
Bilčovs.
Društvo »Bilka« je imelo predpreteklo nedeljo svoj mesečni shod, ki je bil sicer bolj slabo obiskan, pa tembolj zanimiv. — Č. g. katehet Brumen iz Trsta, ki se tukaj mudi na počitnicah, nam je v prav lepih in domačih besedah razločil namen in pomen katoliških shodov, posebič katoliškega shoda v Ljubljani, in navduševal poslušalce za mnogoštevilno udeležbo. Svoj govor, ki je vsem zelo ugajal, je znal tako obrniti, da je z njim tudi združil zanimanje in veselje do izobraževalnih društeiv, katera povsod rodijo najboljše sadove, krščansko življenje in narodno zavest. — Druga točka shoda je bila o čitanju k'njige o lepem vedenju. Že uvod — uljudnost in olika — je bil tako lep, da so vsi z največjo pozornostjo poslušali in potem zahtevali, da se mora cela knjiga precitati in razložiti na shodih. — K sklepu so pevci zapeli narodno pesem: »Jaz pa ’no kajžico ’mam«, — in potem se je shod zaključil.
Društvena naznanila.
Božidar Flegeričeva slavnost povodom odkritja njegovega nagrobnika pri Sv. Bol-fenku na Kogu in spominske plošče na pesnikovem domu v Vodrancih v nedeljo, dne 17. avgusta 1913. — A. Pri Sv. Bolfenku: 1. Ob 10. uri slovesna sv. maša. 2. odhod na pokopališče. 3. Slovesno odkritje nagrobnika. a) Nagrobni govor. Govori častni kon-zistor. svetnik veleč. gosp. Val. Cajnko iz Varaždina, b) Pesem: Bogu. Moški zbor, besede Bož. Flegeričeve, uglasbil A. Nedved. 4. Odhod na Flegeričev dom v Vodrance. — B. Na Flegeričevem domu v Vodrancih. 1. Pozdrav gostov. Govori načelnik odbora za Flegeričev spomenik g- Jos. Šinko. 2. Slavnostni govor z odkritjem spqmin.skd plol-če. Govori gosp. prof. dr. Fr. Ilešič iz Ljubljane. 3. Pesem: Molitev za slovanski rod. Moški zbor, besede in napev zložil Avg. Leban. — Banket. — Ljudska veselica z godbo, s petjem, z govori itd. — pri slovesni sv. maši in pri odkritju obeh spomenikov poje pomnožen središki pevski zbor pod vodstvom učitelja gosp. Fr. Serajnika. Zadnji vodi tudi godbene točke polnoštevilne sre-diške narodne godbe, ki igra pri banketu in pri ljudski veselici. Za jedila in pijačo je poskrbljena! — Radi banketa (kuvert stane 3 K brez pijače) se je oglasiti do 15. avgusta t. 1. pri odborovem blagajniku g. Iv. Kolariču v Središču; z oglasilo m je istočasino vpojslati omenjeni zfnesek. — Slaynost se vrši ob vsakem vremenu! — Da ne bode kakega nesporazumljenja, se opomni, da se posebna vabila ne razpošiljajo. — Vsa narodna društva: dobro došla! — Odbor za Bož. Flegeričev spomenik.
Radovljiška podružnica S. P. D. priredi v nedeljo, dne 17. avgusta, ob 3. uri popoldne veliko javno ljudsko veselico s koncertom in prosto zabavo v Boh. Bistrici v parku kopališča »Danica«.
Tolsti vrh—Guštanj in okolica. V nedeljo, dne 17. avgusta, ob 2. uri popoldne se vrši pri g. Osetu v Tolstem vrhu iz-vanredni občni zbor »Živinorejske zadruge za Tolsti vrh in okolico« s sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav; 2. podpora ministr-
stva za nakup pašnika; 3. podpora za zboljšanje pašnika; 4. zvišanje dohodkov; 5. slučajnosti. Ker je občni zbor zelo važen za hitrejšo dosego podpore od ministrstva, se prosi, da vsak član, kakor tudi drugi kmetje in kmetice, gotovo pridete. — Odhor.
Pozor!
«5 A	r A	ceneje kakor v vsaki
«JU M.JS. LPAI tovarni ali zalogi kupite pri meni izvrstno kolo ali šivalni stroj. Popravila in pnevmatike po nizki ceni.
Matija Planko, Celovec, Šolska ulica št. 5-6-7.
Cerkvene vesti.
Na župnijo Borovlje je prezentiran č. g. Franc Vuk, provizor ravnotam.
V pokoj je stopil č. g. Jurij Jerman, župnik v Štebnu pri Beljaku; župnija je razpisana do 19. septembra; župnija St. Marein v Labudski dolini je razpisana do 18. septembra.
Umrl je č. g. Andrej Christof. župnik v St. Mareinu v Labudski dolini.
Obolel je č. g. Virnik, župnik v Št. Jur-ju, in se je podal na jug, iskat zdravja.
Loterifske številke.			
Gradec, 6. avgusta: 73	15 22	32	43
Brno, 6. avgusta:	26	8 52	20	51
Line, 9. avgusta:	22	79 60	32	11
Dijak se sprejme na hrano v Celovcu, St. Veiterstrabe 11.	pri gospe Adlasnik		
Prav nič nevarna
stati huda, in zato jo moramo kakor tudi grlobol, težave pri požiranju, zaslizenje itd. s Fellerjevim sliz luščujočim, lajšajočim zeliščnim esenc-fluidom z znamko „Elza-fluid“ hitro odpraviti. Tega naj bi imeli vedno doma, ker je najboljše obrambno sredstvo. — 12 steklenic za samo 5 kron Iranko pošilja edino pristno lekarnar E. V. Eeller, Stubica, Elza trg št. 67, Hrvatsko, kjer lahko naročimo tudi Fellerjeve priznane, lahko in gotovo učinkujoče odvajajoče kroglice z znamko „Elza-kroglice", 6 škatlic za 4 krone Iranko.
Svarilo.
Podpisani Franc Wutie s tem svari vsakogar, Jožefa Sorgota ali komurkoli na njegovo ime brez njegove vednosti kaj posoditi, ker javno odklanja vsako tako plačilo.
Se/e pr/ Šmarjeti v Rožu, dne 7. avgusta 1913.
Franc Wutte pd. Jerouč
posestnik.
Lepo posestvo
20 minut od Velikovca, zidana hiša, hlevi za konje, govedo in svinje, vsi obokani, vodovod v hiši, slamoreznica, mlatilnica in hišni mlin na vodno silo, posetve 40—42 birnov, lesa za domačo rabo, velik travnik in sadni vrt, za travnik vodovodna pravica, vse arondirano, se zavoljo družinskih razmer proda. — Naslov pove upravništvo „Mira“ štev. 31.
Vsled balkanske vojske je zaostala množina lepo sortiranega, zajamčeno pristnobarvnega in pralnega blaga, ki se prodaja po 500/q pod izdelovalno ceno: Kanafasi, oksfordi, cefiri za srajce in bluze, modrotiski za obleke in predpasnike, sifoni, platno, deleni, brisalke. Razpošilja
tkalnica Austria
GieiShiibel pri Novem Mestu n. M. Dolgost ostankov je 3 —18 m.
Pri naročilih dveh zavojev se pošlje franko.
iriPJO Vipavsko belo, Istrski v aia», v* teran, Opolo, Tirolec, rdeč, sladka vina, Muškato, Refoško, krvna vina. ^MSfobno?10 IVRN HOCHMGLLER, Beljak, Peraustr, 1.
Hranilno in posojilno društvo v Celovcu
uraduje vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, od 10. do 12. ure dopoldne.
Varno naložen denar; najugodnejši kredit za posestnike.
F. P. Vidic & Komp., Ljubljana
tovarna zarszaniii strešnikov ponudi v vsaki poljubni množini dvojno zarezani
sfrešnik-zahriuač
t s poševno obrezo m privežeta pastavkom Z Brez odprita navzgor! Streha popstaoma varna pred nevihtami 1
: Najpreprostejše, najcenejše in najtrpežnejše kritje streh sedanjosti. :
Na željo pošljemo takoj vzorce in popis. Spretni zastopniki se sprejmejo.
C. in kr. inten- fg IffS	št- 9903 1 1913
danca 3. voja. alflf
Beljak. . . .		voj.fll.Brsskrb.	Beljak		14.		
Trst	 Bazovica . , Koper . . . .	3 S	vojaškem preskrbo- vališču	Trst		16.		
Kormtn . . .	a3 u	obč. uradu	Kormin		19.		
Tolmin . . .	& o		Tolmin		20.		
Bruck na M. St. Marein .	il o rH* CO	okrajnem glavarstvu	Bruck na Muri		21.	co s T-l	
Judenburg .			Judenburg		22.	s m	
Kobarid. . .	o	obč. uradu	Kobarid		23.		
Ljubljana .	co	vojaškem preskrbov.	Ljubljana			bo	
Maribor. . . Strass ....	s à ci <D Ph r—<		Maribor		25.	c3	
Sežana .. .			Sežana		26.		
Radgona . .		okrajnem glavarstvu	Radgona		27.		
Ptuj		6 o		Ptuj		28.		c
Poreč ....			Poreč		29.		'd
Rovinj , . .	° O) o > rQ 03		Rovinj		30.		o a
Trbiž .... Malborjet . Rabi			občinskem uradu	Trbiž	dne	1.		o d d
							% >
Bovec ....	^ > O 2		Bovec		2.		
Celje ....		voj. lil. preskrb.	Celje		3.		d
Slov. Bistr.	O) O »,		Slov. Bistr.		4.		
Ajdovščina		občinskem	Ajdovščina		5.		o
Vipava .. .	lš	uradu	Vipava		6.	co	
Koče		bo 3		Koče		9.	05	
							
Spillai n. Dr.	N 6 ^ CL	okr. glavar.	Spittaln.Dr.		10.	s A	
Kanal ....	N	občinskem uradu	Kanal		11.		
Kvisko . . . Biljana . . .	O > >02 cS		Kvisko		12.	a _aj a	
Celovec . . .		vojaškem	Celovec		13.	a> 02	
Gorica . . .	>	preskrbov.	Gorica				
Tržič .... Renki ....	O a a>	okrajnem glavarstvu	Tržič		15.		
Gradišče . .	a S m		Gradišče		16.		
Volšperk . .			Volšperk		17.		
Št. Vid na Gl.	rt		Št.Vid n. Gl.		18.		
Gradec .. .		voj. preskr.	Gradec		19.		
Za to obravnavo veljavne pogoje obsegajo pri gori navedenih obravnavalnih mestih razgrnjeni razglasi in zveski pogojev, kateri zadnji se dobivajo zastonj pri vojaških preskrbovalnih skladiščih.
V Gradcu, julija 1913. (J j|, (jj-	3 ypjj,
Kupujte pri tvrdkah, ki in-serirajo v „Miru“!
Proda s@ nova kajža
zraven tekoče vode, s sadnim vrtom in njivo, 15 min. od farne cerkve in 20 min. od železniške postaje, zaradi bolezni pod ugodnimi pogoji. Več pove: g. Aleks. Pernat, krojaški mojster in posestnik v Dvoru, pošta Šmihel nad Pliberkom, Koroško.
w V V
Isce se
za posestvo blizu Št. Petra na Krasu zanesljiva oseba, ki se razume na kmetijstvo in mlekarstvo. Govoriti mora slovensko in nemško. Ponudbe pod „Zanesljiv“ na uprav-ništvo „Mira“ št. 32.
Henrik Zadnikar
izdelovalec cerkvenih posod v Ljubljani, Sv. Petra cesta 13
se priporoča čč. duhovščini za napravo
monštranc, kelihov, ciborijev, 1 svetilk, svečnikov
h.
ii?1
In pozlačenih lestencev.
Tudi se stare cerkvene posode po najnižji ceni nanovo posrebrijo, oziroma pozlatijo.
Thomasova žlindra
Zvezdna znamka se za jesensko setev uporablja z najboljšim uspehom na vsake vrste zemlji. Čim težja je zemlja, tem prej in močneje naj se raztrosi Thomasova žlindra. Zajamčeno čisto izborno Thomasovo žlindro ZVEZDNA A	ZNAMKA odpošiljamo v plombiranih vre-
čah z našo varstveno znamko. Do-Stern^M^IVIarke	biva se v vseh na naših le-
(Vpisana varstvena znamka.)	pakih Zaznamovanih
prodajalnah.
Tovarne Thomasovega fosfata
Berolin W.
Z« z o* z»
Oe. II. 200.
Pred slabo robo svarimo !
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu
Delniška glavnica K 8,000.000. Rezervni iondi okroglo K 1,000.000'—.
4G0
Esime Hojs na iiniižics se oire-
od dneva viene ilo dneva vzdisa.
Rentni da vet plača banka sama.
Kolodvorska cesta 27, v lastni hiši.
Zamenjuje In eskomptuje Izžrebane vrednostne papirje in vnovčnje zapadle kupone.
Daje predujme na vrednostne papirje — Zavaruje srečke proti knrznl izgnbi.
Vinknlnje In devlnkuluje vojaške ženitnlnske kavcije. Eskompt In Incasso menic.	Borzna naročila.
Centrala v Ljubljani. Podružnice v Spijeta, Trstu, Sarajevn, Gorici, Celju In ekspozitura v Gradežu.
proti 30 M col odpovem po » |o
proli 60 M cil 01 odpovedi po J Iz |o
Lastnik in izdajatelj: Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik: Mihael Moškero v Ljubljani, — Tiska Katoliška tiskarna v Ljubljani.