G zdarski inštih1t Slovenije 
V dvorani Gozdarskega inštituta je v četrtek, 23. 
novembra, potekalo znanstveno posvetovanje z naslo-
vom Vpliv mehanskih poškodovanj na rast drevesa 
in kakovost lesa. Posvetovanje je organiziral Gozdar-
ski inštitut v sodelovanju z Zvezo gozdarskih društev 
Slovenije. Predstavljenih je bilo devet referatov in 
en koreferat. Kljub dobri udeležbi na posvetu (okoli 
90 sodelujočih) je bila udeležba še vseeno nekotiko 
pomanjkljiva, saj so sodelovali predvsem predstavniki 
gozdarstva. 
Zavod za tehnično izobraževanje je med 15. in 17. 
novembrom organiziral strokovni posvet Varstvo zraka 
v Sloveniji. Posvet je bil namenjen vsem, ki delajo na 
Stališča in odmevi 
Divji petelin - ali ga bo povozil Čas? 
Magister Čas težko sprejema drugačna razmišlja-
l~a od svojih, četudi so argumentirana (GV 5-6/2000). 
Še huje je, če tako razmišljajo gozdaiji, ki niso novi, 
ampak se jih nekaj že leta ukvarja s podobno tematiko. 
Tone Kladnik je diplomiral na temo proučevanja eko-
logije divjega petelina in redno spremUa dogajanje v 
svojem okolju, Mirko Perušek je priznan in uveljav-
ljen ornitolog s podobnimi nočnimi navadami (veliko 
neprespan ih noči za proučevanje ptic) in celodnevnimi 
iskanji slaivnosti ptičjega življenja, Darij Krajčič pa 
ue mara nelogičnih zaključkov. 
Kratek opis babi tatov, primernih za divjega petelina, 
je bil potreben, ker smo z njim želeli opozoriti na neka-
tere napačne zakUučke o vzrokih upadanja populacij v 
nižjih nadmorskih višinah. Pri tem se moramo odločiti, 
ali petelina sploh_ želimo imeti ali ne. In če se zanj 
odločimo, so potrebni ukrepi. Ponovno poudarjamo, da 
petelina tam ne bo, če zanj s sekiro, puško in drugimi 
ukrepi nič ne naredimo. 
Pri strokovnil1 razpravah moramo jasno vedeti, o 
čem se pogovarjamo, in si prizadevati, da ima ista 
beseda vedno enak pomen. Tako intenzivno gozdarstvo 
(na začetku članka GV 5-6/2000) in ekstenzivno goz-
darstvo (na koncu članka) ne moreta biti hkrati vzroka 
za upadanje populacij divjega petelina, saj imata nas-
proten pomen (anton ima). 
Kje mag. Čas vidi, da zagovarjamo goloseke, nam 
ni zr.ano. Kolegi, ki nas· poznajo, vedo, za kaj se zav-
414 
področju varstva okolja in urejanja prostora na lokalni 
in državni ravni. Na posvetu je sodeloval tudi Goz-
darski inštitut (dr. Simončič, Mavsar) s predstavitvijo 
monitoringa zdravstvenega stanja gozdov in razvoja 
zdravstvenega stanja gozdov v preteklem desetletju. 
Oktobra se je Gozdarski inštitut okrepil na področju 
kadrov, saj smo dobili kar dva nova doktorja znanosti, 
in sicer dr. Po lono Kalan in dr. Lada Kutnaija. 
V galeriji Gozdarskega inštituta pa bo do 15. 
decembra na ogled trelja klubska razstava Fotokluba 
AT-Canon. Vabljeni~ 
Robert Mavsar 
zemamo, Času pa naj bo to uganka. 
Strinjamo se, da so za divjega petelina primerni 
vrzelasti sekundarni iglasti gozdovi. Vedeti pa moramo, 
da so ti večinoma antropogenega porekla. Nastali so s 
sekiro in večinoma s sadnjo smreke (kako umazano in 
zastarelo), in ne kot naravi prepuščeni gozdovi. Zato 
ne moremo govoriti o naravni starostni strukturi tega 
gozda. Tudi druge vrzel aste sestoje z jasam1 jagodiče­
vja, ki so primerni za divjega petelina, je, razen v bojni 
coni, oblikoval človek. Pa to ne zaradi petelina, ampak 
zaradi lastnega prežive~a. Res paje, daje tehjas zlasti 
zaradi naraščanja lesnih zalog vse manj. 
Pri vplivu gozdnih cest na razvoj populacij divjega 
petelina iz Časovega članka ne moremo natančno raz-
brati, ali so te za petelina dobre ali ne. Ve1jetno bosta 
Zavod za gozdove Slovenije ali Lovska zveza Slove-
nije ponovno dobila obširen obrazec, nov opazovalni 
list. Negativni vpliv vsakoletnega poseganja v gozd 
zaradi večje odprtosti gozdov z gozdnimi cestami je 
prej posledica napačnega načrtovanja in izvajanja goz-
dnih del kot pa izgradnje cest. 
Tudi zagovarjanje žičnega spravila, ki naj bi bil 
boljši za petelina, po našem mnenju ni pravilno. V 
Dinaridih, kjer so subpopulacije divjega petelina naj-
bolj ogrožene, tovrstno spravilo v okolici rastišč div-
jega petelina sploh ni primerno (večinoma manjši 
nakloni, že zgrajeno omrežje cest in vlak ipd.). 
Zagovarjanje naravnih parkov med 1.400 m n. v. in 
GozdV 58 (2000) 9