2 3 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 23. januarja 2014  Leto XXIV, št. 4 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: TISKARNA KLAR Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za javno upravo in pravosodje (KIM) ter Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357 0000 0000, SWIFT koda: OTPVHUHB Porabje, 23. januarja 2014 Porabje, 23. januarja 2014 PRIZADEVAMO SI, DA SE IZKORISTI UGODEN TRENUTEK STR. 2 ZIMSKI VEČERI V ŠTEVANOVCIH STR. 4 S trejkralovim se je v Somboteli tö začno fašenski cajt »V dolini tihi je vasica mala« - s tauv pesmijov se je že tradicionalno začno 14. slovenski bal (ples) v Somboteli. Gnesneden takše fašenske veselice več ne držijo v Porabji, v glavnom varaši Železne županije pa eške itak vsikšo leto vküppride više stau gostov. Med njimi najdemo domanje Slovence, njine vogrske padaše pa eške dosta Hrvatov iz Sombotela vsikdar pride, ka bi se malo veselili na slovensko muziko. Letošnji muzikant Drago Jošar je prišo igrat s Prekmurja pa napravo sploj dobro atmosfero. (O njem moremo znati, ka so v njegvom studioni gorvzeli dva CD-na domanji pesmarc Sombotelski spominčic.) Čülo se je največ slovenski pesmi, depa repertoar je biu bole bogati z ništernimi rovačkimi pa en par vogrskimi pesmimi tö. Plesci so se najbole radüvali slovenskoj muziki, vej pa takše ne čüjejo vsikši den. Kak vsikšo leto, je letos pá en par stolov puno bilau s vsefelé dari za tombolo. Na etom bali so numere vövlejkli, ka so dari meli malo vekšo vrejdnost. Vsi so se radüvali, če so kaj dobili, najbole pa je bila vesela edna hrvaška gospa, štera je že pet lejt čakala na cejkar od strine Ilonke Braunštein z Gorenjoga Senika. Dobro gesti pa piti je tö nej falilo s stolov. Večerdja je dala mauč plescam, ka so se leko sükali na parketi. Plac je vsikdar puni biu, če so plesali pomalek ali bole korajžno. Kauli paunauči se je vsikši radüvo hrenovkam z žemlauv pa se včasik povrno nazaj plesat. Če koga pitamo, zakoj rad odi na slovenski bal v Somboteli pa zakoj vsikšo leto zanuvič pa znauvič pride, povej, ka je djenau telko lüdi, kelko trbej. Vsi navzauči so dobre volé, muzikantke pa vsikdar znajo tau volau eške bole zdigniti. Če rejsan se na tej plesaj veseli srejdnja generacija, med gosti vsikšo leto najdemo en par mladi tö. Tej vsikdar pravijo, ka so takše veselice sploj rejdke pa je lepau videti, kak se leko malo starejši tö fajn držijo. Takše muzike pa tak ali tak nega indrik. Plesci so se sükali dugo v nauč, »cug« se je tö večkrat pelo. Nej pa nej so steli enjati, ništerni so eške na konci puni energije plesali. Na sombotelskom slovenskom bali so se letos tö vsi dobro čütili pa si obečali, če kleti bau ples, pá pridejo. -dm- Drago Jošar je korajžno igro Sombotelčarom Papernati püšeu, cejkar pa eške kaj drügo na tomboli DO LETA 2020 ŠEST NOVIH CESTNIH POVEZAV Mag. Tadej Rupel tudi v Monoštru PRIZADEVAMO SI, DA SE IZKORISTI UGODEN TRENUTEK Po pogovorih v števanovskem hotelu Apát sta predsednika Slovenije in Madžarske Alenka Bratušek in Viktor Orbán podpisala izjavo o celostnem razvoju cestnih povezav med državama. Vladni predstavniki so okvirni sporazum o cestnih povezavah podpisali že leta 2012 v Ljubljani. Kot je v všečnem nagovoru ob otvoritvi ceste med Verico ali natančneje slovensko-madžarsko mejo pri prehodu Čepinci - Verica in Gornjim Senikom povedal premier Viktor Orban, sporazum predvideva do leta 2020 ureditev šestih cestnih prehodov med državama, ob sedanjih osmih. S tem se bosta državi približali standardom cestnih povezav med državami v Evropski uniji. Predvideno tudi je, da bi za urejanje teh povezav državi pridobili denar iz evropskih skladov. Na tem primeru se lepo vidijo spremembe ob slovensko-madžarski meji. Komaj dobrih dvajset let je od tedaj, ko je bil odprt prvi meddržavni prehod med Gornjim Senikom in Martinjem; manj kot deset let je od tega, ko so Porabski Slovenci in prekmurski Madžari skupaj zahtevali primernejše, daljše odpiralne čase na mejnih prehodih. In zdaj, hodimo in vozimo se lahko povsod, kjer je meja prehodna in prevozna, in želimo si lahko, da bi imeli enako svobodo gibanja tudi prihodnji rodovi. Kajti šele tisti bodo pozabili, kako zastražena je bila madžarska meja proti Avstriji, z železno zaveso-bodečo žico, in proti Jugoslaviji s preoranim pasom zemlje, v katero so na začetku, takoj po letu 1948, zakopavali celo mine. Na vso srečo je to zdaj zgodovina, zgolj polpretekla zgodovina. E. Ružič 14. februarja je na poti v Budimpešto tudi Monošter obiskal pooblaščeni minister mag. Tadej Rupel, generalni direktor Direktorata za bilateralo in evropske zadeve na zunanjem ministrstvu R Slovenije. Pogovarjali smo se v družbi generalnega konzula v Monoštru Dušana Snoja. »Želja slovenskega zunanjega ministrstva je, da se poveča komunikacija med Slovenijo in Porabskimi Slovenci, med matico in med to avtohtono slovensko manjšino, ki je bila po krivičnih razlogih toliko časa odrezana. Pravilo je, da se obiski, ki odhajajo v Budimpešto (diplomati, politiki, člani parlamenta), oglasijo tudi na območju, kjer že stoletja živi avtohtona manjšina,« je povedal na vprašanje o vse pogos-tejših obiskih slovenskih politikov in predstavnikov raznih ministrstev v Porabju. »Slovenija in Madžarska sta članici Evropske unije, zato potekajo redne konzultacije – ob bilaterali – na ravni direktorjev oz. strokovnih predstavnikov zunanjega ministrstva glede iskanja sinergij, sodelovanja na EU-področju, poleg tega poteka dialog tudi na bilateralni ravni. Kot enega ključnih segmentov vidimo seveda večjo povezljivost med državama. Išče se določen napredek pri regionalnih zadevah, pri razvojnih potencialih, ki jih imata Slovenija in Madžarska in gre seveda tudi za iskanje primernih okvirov, ki jih ponuja Evropska unija,« je povedal o namenu svojega obiska v Budimpešti gospod Rupel, ki je poudaril, da se v zadnjem času na najvišjih političnih ravneh tako na Madžarskem kot v Sloveniji namenja pozornost tudi obema manjšinama. »Manjšine seveda povezujejo in združujejo sosede, kar omogoča tesnejše gospodarske, politične in osebne vezi. Gre za posebno skrb, katero nameni Slovenija vsem manjšinam, med njimi seveda Slovencem, ki živijo na območju Porabja.« - Po (zaenkrat še) neuradnih informacijah bosta kmalu obiskala Porabje in Prekmurje tudi oba zunanja ministra, Karl Erjavec in János Martonyi. »Z letošnjo obeležitvijo 20. obletnice podpisa Sporazuma o zagotavljanju posebnih pravic madžarski narodni skupnosti v Sloveniji in slovenski narodni manjšini na Madžarskem je predvideno srečanje obeh ministrov za zunanje zadeve tako v Monoštru kot v Lendavi, kar nakazuje, da gre za dodatno politično aktivnost in priznavanje pomena manjšine v dobrososedskih odnosih. Lahko ugotovimo, da dobivata zaščita in spoštovanje pravic slovenske manjšine na Madžarskem v zadnjem času pozitiven trend v primerjavi s stagnacijo v določenem obdoju. Res je, da se slovenska manjšina še danes sooča z določenimi izzivi, obenem pa tudi z določenimi konkretnimi uspehi. Slovenija je v dialogu 20 let izpostavljala problem infrastrukture. Nedavna otvoritev cestne povezave Verica-Gornji Senik je toliko bolj dobrodošla. Veseli nas tudi prevzem dveh dvojezičnih šol na Gornjem Seniku in v Števanovcih, podaljšano delovanje Radia Monošter in tekoče delovanje časopisa Porabje in tv-oddaje Slovenski utrinki. Seveda bi ob tem rad izpostavil uspešno sodelovanje manjšinskih ustanov v projektih, ki jih sofinansira Evropska unija. Mislim, da so Upkač (učni center za predelovanje sadja), potem muzejska zbirka Janoša Küharja in seveda izgradnja vzorčne kmetije projekti, ki delajo sinergije med lokalnim okoljem in EU. Rad bi še izpostavil problematiko finansiranja manjšine. Kot veste, madžarsko sofinanciranje manjšin je drugačno, kot je to zagotovljeno na naši strani madžarski manjšini v Sloveniji. Zato bi rad poudaril, da v pogovorih na vladnih ravneh Slovenija ohranja pričakovanje, da bo finansiranje madžarske strani tudi v prihodnje redno, pravočasno in sistemsko urejeno in seveda neodvisno od števila pripadnikov manjšine. Ob tem si Slovenija prizadeva za zagotavljanje vidne prisotnosti sistemske dvojezičnosti na Madžarskem in tudi zagotavljanje pravice do šolanja v slovenskem jeziku ter ohranjanja narodnostnega karakterja tudi kar se tiče slovenskega muzeja v Monoštru.« - Na Madžarskem se že pripravljamo na parlamentarne volitve, ki bodo predvidoma aprila. Manjšine naj bi dobile v parlamentu t. i. zastopnika ali zagovornika, ki ne bo imel pravice glasovanja. »Glede reciprocitete na področju politične zastopanosti oz. participacije slovenske manjšine na Madžarskem vemo, da ne gre za čisto enakovreden sistem, kot ga omogoča Slovenija madžarskemu predstavniku, ki je madžarski poslanec v državnem zboru v Ljubljani, ki ima enake pravice in možnosti kot vsak drug poslanec državnega zbora. Gre za določen napredek, ki je bil narejen na madžarski strani zaradi določitve zastopstva slovenske manjšine preko zastopnika. Pričakujemo, da si bo slovenska manjšina prizadevala za oblikovanje narodnostne liste. Mi si prizadevamo, da bi se status obeh predstavnikov, predstavnika slovenske manjšine v madžarskem parlamentu in madžarske v slovenskem parlamentu, izenačil. V omenjenih temah smo v zelo intenzivnem dialogu z madžarskimi sogovorniki na vseh ravneh, so tudi obiski zelo intenzivni, upamo, da se bo ta intenziviteta nadaljevala, zato si tudi na našem, uradniškem nivoju prizadevamo, da se izkoristi ugodni trenutek in se zagotavlja kontinuiteta sistemske ureditve vprašanj, ki jih ne želimo urejati vsako leto sproti, ampak da gre za utečen postopek priznavanja tako pravic kot vseh možnosti za enakovreden razvoj obeh manjšin, madžarske v Sloveniji kot slovenske na Madžarskem.« Zadovoljstvo generalnega konzulata ob obisku g. Rupla je povezano tudi z ugotovitvijo, da je na nedavnem srečanju predsednikov vlad, Bratuškove in Orbána, bilo jasno povedano, da se dve državi slabo poznata med sabo, je povedal generalni konzul Dušan Snoj. »Najprej je povedal Orban, da je Slovenija soseda Madžarske, ki jo Madžari najmanj poznajo. Potem je Bratuškova dodala, da je Madžarska tista soseda, ki jo Slovenci najmanj poznamo. Skratka, zato računamo, da bo obisk direktorja nadoknadil deficit, to pomanjkanje znanja enega o drugem.« Marijana Sukič Generalni konzul Dušan Snoj (z leve) in mag. Tadej Rupel, generalni direktor Direktorata za bilateralo in evropske zadeve na zunanjem ministrstvu V Zagrebu je ulica najlepša – 2. Dva glavniva varaša – zrankma pa večer »Ja sam Varaždinac, Varaždinac, domovine sin...« - pravi stara rovačka pesem. Varaždinci pa so leko rejsan gizdavi na svoj varaš, če rejsan je nej preveč veuki, depa dosta lepot skriva v sebi. Gda sva se s padašom pripelala s Čakovca, sva najoprvin gorpoiskala hotel, gde sva spala. Na recepciji sva čüla vogrsko rejč: tam je stala edna skupina lidi, šteri so probavali s sodelavci hotela gučati nemški. Ne vejm djenau, ka je prob-lema bila, depa se mi vidi, ka so Madžari nej mogli plačati za sobe. Leko bi jim pomago malo hrvaško gučati, depa pravo sem si: nikdar se ne vej, če se je dobro nutmejšati. (Müva s padašom sva gvüšno nej telko penez mela, ka bi je leko vörejšila.) Komaj sva nutstaupila v center varaša, sva na ednoj tabli vid-la: »Ulica Ivana Cankara«. Če rejsan se gnesneden Slovenci pa Hrvati dosta svajüjejo, v Varaždini majo ulico Franceta Prešerna pa eške prekmurskoga Vilka Novaka tö. Varaš je ovak poznani po tem, ka sploj dosta palač leko najdemo v njem. Poglednemo na lejvo, je edna lejpa iža, poglednemo na pravo, edna eške lepša. Pri županijskoj iži pa piše nika, ka dosta lidi venak ranč ne vej: do leta 1776 je biu Varaždin glavni varaš cejle Hrvaške. Na železni pokrovaj kanalizacije leko vidimo grb (címer) varaša, depa tisti tören na njem bi že zaman iskali po varaši, nega ga več. Leko pa najdemo sploj veuki pa trnok lejpi grad. Kauli njega so na vsej stranaj mali bregauvi, kak liki bi bile stene. Samo telko, ka na nji rasté trava. Popotnik leko po nji kauli pride pa vidi, kak krepek je té grad, šteroga so v zgodovini steli večkrat prejkvzeti. Znautra v varaškom centri po ulicaj so ranč držali božično senje, na vsikšom kiklej smo leko vidli kakšoga snežnoga moža iz plastike. Če je stoj sto, si je leko küpo küjano vino, bole lačni pa so si leko želaudec napunili s palačinkami s čokoladov. Müva s padašom sva bila večer že sploj lačniva, pa sva zaman ojdla edno vöro po varaši, edne oprejte restavracije sva nej najšla. Eške edno taljansko turistko sva pitala, če una pozna kakšo mesto za gesti. Na konci so nama pomagali vörnicke s cerkve, šteri so pokazali edno picerijo. Če rejsan je tau nej njino glavno gesti bilau, sva gela špagetine z maurskimi sadi pa čevapčiče. Na Hrvaškom je eške itak tak, ka gestejo krčmé, v šteraj se leko kadi. Zatok sva s padašom komaj najšla eden bar, gde se ne kadi, pa z domanjim pivom zaledjala dobro večerdjo. Naprej so prišle kocke tö pa sva en par partij pokera zašpilala. Zranek nas je že pri Dravi najšo. Veuka voda tečé na kraji varaša, nej je tak blüzi, ka bi se leko pejški ta odišlo. Sparkerala sva pri vodej, pod veukim drejvom je sejdo eden kecasti stari moški. Za en malo sva najšla eden mali »ram« iz škatül pa plastike, pa si brodila, gde vse si leko človek dom napravi. Pri vodej sta sejdla dva, šteriva sta z botami na ribe čakala. Tačas, ka sva müva s padašom tam bila, se je eden vodeni stvaur nej zglaso. Po vodej pa so plavali bejli labodi (haty-tyúk), šteri so držali svoje perauti elegantno kak kakše dame. Za tisti den sva planérala, ka bi skočila prejk na Ptuj v Slovenijo. Depa donk sva se tak odlaučila, ka raj gorpoiškeva Marijo Bistrico, staro prauškarsko mesto Hrvatov. Nejsva se stela po avtocesti pelati, zatok sva navigacijo vözakapčila pa se pelala po zemljevidi (térkép). Paut je vodila prejk bregauv, dolauv pa vesnic. Spoznavala sva rovačko krajino Zagorje. Gnauk ali dvakrat sva skoro zablaudila, depa končno sva donk na svoj ciu prišla. Avto sva njala zvün vesi, štera je nej prava ves, liki bole baute pa restavracije kauli prauškarske cerkve. Ta je gratala erična tak, ka je v njej edna čüdodelna Črna Marija z Detetom, štera že več stau lejt pomaga tistim, ki go molijo. Kauli cerk-ve je stena, gde je namalano vse tisto, gda je Marija čüdo napravila. Pod namalanimi kejpami pa vidimo male kamene table, na šteraj piše, što vse valo dava Devici. Prva kak sva staupila v cerkev pa sva vidla adventni kalendar kak eden redeči omar s pisanimi lesenimi škatülami. Cerkev je znautra moderna, ka je pa zanimivo, je tau, ka so se ništerni tak zavalili Mariji, ka so se s perom na bejlo steno za oltarom podpisali. Na policaj srejdi cerkve najdemo male plastične glaže. Če preštemo, ka na nji piše, zvejmo, ka se leko küpi svečana voda. (Pomalek vse na svejti biznis grata...) Na drügoj strani cerkve je eden veuki plac z dosta-dosta stolicami. Tü so pod milim nebom sveto mešo darüvali papa Janez Pavel II, šteri so rovačkoga nadpüšpeka Alojzija Stepinca zglasili za blajženoga. Dale na malom bregej najdemo kalvarijo z veukimi figurami, šteri v 14 štacijaj nutpokažejo trplenje Jezuša. Kauli cerkve v Mariji Bistrici guči rejsan dosta vse o penezaj. Odavajo se svejče, suveniri, pa eške medene figice tö. (Zaman je Jezuš tistoga ipa bautoše vö s cerkve zagnau.) V Zagreb sva stela priti po kračišoj pauti, zatok sva se napau-tila v bregé. Table so kazale pravec prauti glavnomi varaši, problema je samo ta bila, ka je tü pa tam sfaliu asfalt. Leko povejm, ka sem nej méren biu. Bila sva na tihinskom, pomalek se je približavala nauč, müva sva se pa pelala gori pa gori, včási po drauvnom šoderi. Vesnic je tö nej bilau. Za en malo sva prišla na vrejek v edno ves, gde so nam povödali, ka od tam se moremo samo eške spiščavati do Zagreba. Pa je rejsan tak bilau. Gda sva nazaj v dolino prišla, sva se malo odpočinaula v ednoj restavraciji, pred šterov so pujčke pekli. Ge sem včasik tau proso za gesti, pa so mi srmaka pečenoga bujceka mrzloga vöprinesli pa eške sploj veuke čonte so cuj bile. Paukmica je že bila, gda sva zagledala tablo »Zagreb« - prišla sva v varaš, šteri je biu slejdnji ciu naše poti. Čakali sta naja dvej noči v glavnom mesti Hrvatov, za šterivi sva nej znala, ka ta eške pripelali. (se nadaljuje) -dm- Kauli prauškarske cerkve je dosta mesta za sejti Varaždin má lejpe törme, če rejsan vsi več ne stogijo Pujčki se sükajo, pitanje pa je, če se dobro spečéjo OD SLOVENIJE… ZIMSKI VEČERI V ŠTEVANOVCIH Adventne priprave združujejo ljudi na vseh koncih in krajih, tako je bilo to tudi v našem nasel-ju: vaške organizacije in vaščani so se skupaj pripravljali na praznik, in s tem dali poudarek moči in pomembnosti skupnosti. Društvo za lepšo vas in ohranjanje tradicije je kot vsako leto tudi lani okrasilo javne prostore in avtobusna postajališča ter postavilo in okrasilo božično drevo na glavnem trgu vasi, postavljene so bile božične jaslice in adventni venec vasi z namenom, da bo božično pričakovanje postalo pravi praznik za vse, ki živijo v naši vasi, pa tudi za tiste, ki nas obiščejo s turističnim ali drugim namenom. Lokalna narodnostna samouprava pa vsako leto organizira pletenje adventnih vencev, ki se na prvo adventno nedeljo blagoslovijo v cerkvi, da se lahko položijo na jedilno mizo vseh družin in kot praznični okras spremljajo adventni čas. Programi, ki jih je lani organiziralo Društvo za lepšo vas in ohranjanje tradicije Števanovci v okviru »Zimskih večerov«, so se dopolnili z gastronomskim večerom, ko smo imeli »pekarsko delavnico«, kjer smo lahko pekli tradicionalni kruh in vrtanek. Do tega je prišlo v sodelovanju s Küharjevo spominsko hišo na Gornjem Seniku, kjer smo s pomočjo gospe Ilonke Braunštein 13. decembra spekli domači kruh in fine vrtanke s cimetom. Člani društva so z velikim veseljem in navdušenjem mesili testo ter pletli vrtanke in so aktivno sodelovali pri vseh delovnih fazah, s čimer so si zares zaslužili, da so lahko naslednji dan uživali v dobrotah, ki so jih sami pripravili. (Za izvedbo delavnice se posebej zahvaljujemo vodji in sodelavcu Küharjeve spominske hiše.) Vrh lanskih programov društva je bil 14. decembra, ko je predsedstvo društva v števanovskem kulturnem domu postavilo fotorazstavo o aktivnostih, ki jih je v minulih 15 letih izved-lo naše društvo. Prikazovanje aktivnih trenutkov društva v obdobju minulega desetletja in pol je predstavljalo pravo doživetje vsem navzočim, hkrati pa smo še s pomočjo projektorja predvajali nadaljnje slike o minulih letih. Kruhe in vrtanke, ki so bili spečeni tekom prejšnjega dne, so lahko navzoči poskusili z raznoraznimi oblogami (npr. z ocvirkovim namazom, jajci, zelenjavo, kremo ter domačo marmelado, maslom itd...), medtem so otroci v lokalni knjižnici pripravljali in barvali božične okraske, na odru kulturnega doma pa je nastopila gledališka skupina Veseli pajdaši. Program, ki je trajal do poz-nega večera, se je nadaljeval s prijetnim druženjem in obujanjem spominov, ob koncu so člani vsem prisotnim zaželeli blagoslovljene, vesele božične praznike ter srečno in uspešno novo leto. Ta program je bil odlična priložnost za zbliževanje različnih generacij, kajti mladina lahko osvaja stare navade in tradicijo le od starejših ljudi. Niz prireditev, ki so bile povezane z božičnimi prazniki, se je v naši vasi zaključil 22. decembra z Vaškim božičem, v okviru katerega je števanovski cerkveni zbor imel koncert v cerkvi, nato pa smo povabili vse vaščane v kulturni dom, kjer so nastopili malčki vrtca in osnovnošolci. Društvo za lepšo vas in ohranjanje tradicije Števanovci se zahvaljuje vsem tistim, ki so na kakršen koli način podpirali njegovo delo v letu 2013, posebna zahvala gre Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu iz Ljubljane, Ministrstvu za človeške vire v Budimešti ter Lokalni samoupravi Števanovci za njihovo finančno podporo. Eugenija Carl je Slovenka leta 2013 V Slovenski filharmoniji v Ljubljani so 26. podelili laskavi naslov, ki ga bralci in bralke revije Jana vsako leto podelijo ženski, ki je najbolj zaznamovala minulo leto. Z naslovom Slovenka leta 2013 se je okitila Eugenija Carl, novinarka Radiotelevizije Slovenija, ki je minulo leto slovenski javnosti razkrila številne škandale. Med drugim je razkrila, kako branjevke na slovenskih tržnicah v resnici pridelke kupujejo na tržaški veletržnici in jih nato pod oznako »domače« in po precej višji ceni prodajajo slovenskim kupcem. Slovenki leta 2013 je nagrado, kipec priznane umetnice Ljubice Ratkajec Kočica, izročila odgovorna urednica revije Jana Melita Berzelak, dogodka pa se je udeležila tudi predsednica vlade Alenka Bratušek. Poleg Carlove so bile nominirane še igralka in pevka Lara Jankovič, Mateja Korošec, ustanoviteljica in direktorica Centra Korak, ki pomaga ljudem po poškodbi možganov, starosta slovenskih krajinskih arhitektov Juta Krulc, stečajna upraviteljica Alja Markovič Čas, ki je med drugim reševala mariborski TAM, socialna delavka Jožica Mikić Horvat in Luigia Negro, predsednica kulturnega društva Rozijanski dum, ki skrbi za ohranjanje rezijanskega narečja in kulturne dediščine, Draga Potočnjak, avtorica knjige o smrti svojega svaka Tonija Mrlaka, pilota, ki so ga sestrelili na prvi dan slovenske vojne za osamosvojitev, učiteljica tehnike za doseganje čustvene svobode Pika Rajnar, odgovorna urednica časopisa Gorenjski glas Marija Volčjak, ena najstarejših in najvztrajnejših slovenskih tekačic Helena Žigon in Nina Wabra, mlada novinarka, ki ji je prometna nesreča, po kateri je ostala na invalidskem vozičku, spremenila življenje. Lani je naziv Slovenka leta prejela judoistka Urška Žolnir, še prej ilustratorka Jelka Reichman, leto pred njo smučarska tekačica Petra Majdič, še prej pa tedanja ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal. Leta 2008 ga je prejela pesnica Neža Maurer, leto pred tem pa zdravnica Lilijana Kornhauser Cerar. Slovenko leta so prvič razglasili leta 1988. Delavnica na Gornjem Seniku v Küharjevi spominski hiši Kar smo spekli, smo tudi pojedli Otroci so pripravljali božične okraske V dvorani kulturnega doma se je pripravila razstava fotografij,kisobile posnete na društvenih aktivnostih … DO MADŽARSKE KAULAKVRAT Pismo iz Sobote Potnik brezi karte Šest djagrov se je s cugom pelalo iz velkoga varaša na ves, ka bi malo za pod zaub kaj strlili. Eden je po navadi küpo potne karte za vse. Eden med njimi je biu preveč debeli, on je biu vseposedik zadnji. Na cug se je komaj gorpriplezdo, briso si je svojo mokro čelo, piho je pa kak mašin pred cugom. Gda je cug začno z mesta titi, je debeli pito: »Šteri ma karte?« »Samo naše karte, samo pet mamo. Mislo sem, ka si ti sam sebi küpo, ka te je nej bilau za nami.« Tomi debelomi je ešče bole vrauče gratüvalo, ga je omanca polejvala. Te smejšen pajdaš pravi: »Drügo nede, gda pride kontrola, sprevodnik, boš lego pod stolico.« Vsej pet djagrov ga je komaj pod stolico poklačilo, tak je tüčen biu. Nikak so ga nüt stiskali, siromak je trno raupo. Zdaj so ga že vsi prejk meli: »Vej se pa vküp potegni, ne drži vö nogé, ka te baude v pamet vzeu. Tak ropeš, kak če bi cejli cug vlejko, čüo de te.« Tak so ga dražili njegvi padaši. Un pa: »Jaj, vkraj mo, zasapim se.« »Pst, pazi, ide kontrola. Tišina!« pravijo tüčnomi. Sprevodnik pa: »Dober den, karte prosim!« Ostra rejč toga kalau-za je debeloga tak prestrašila, ka ma je prdec vujšo. Eden med lovci se zasmejé, pravi: »Hvala bogi.« Kalauz pa: »Gde pa te mate šestoga, ka vas je samo pet?« Te velki štrik pravi: »Vejte, tomi debelomi je nika zbožno prišlo, pa si je pod stolico lego. Kak ste čüli, venak so ga prdci mantrali, zdaj de njemi boukše. Kak ste čüli. Hvala Bogi!« Vera Gašpar Nej dugo nazaj me je žena pitala, kama dem. Malo bole sam se vözravno pa je brž vpamet vzela, ka škem tak malo tavö oditi. Ja, ženske prekleto dober nous majo. »Vej pa nikan nédem. Smo tak malo kaulakvrat,« sam njoj pravo pa odišo. Pa sam po tejm dugo nej nazaj prišo. Kak bi? Najprva sam srečo našoga poštaša. Ranč je delo zgotouvo. Vsikšo pismo, vsikši pak je tadau. Tak nagnouk sva si mela dosta vsega za povedati. Takšno pa ne moreš srejdi poštije delati. Dobro, pejt ali desejt minutov eške dé, depa, pou vöre guča ali pa več je trbej v krčmej obrediti. Od vsega mogoučoga nama je gezik naprej noso. Skur sva že do politike prišla, je mogo domou oditi. Ge sam tö škeu, depa, v krčmou je prišo padaš Pepi. »Vaaaj, eške dobro, ka sam te srečo! Mujs ti moran nika vöovaditi,« je začno od toga, kak je na lotoni skur velke pejneze doubo. Kazo mi je tisti paper z numerami, v stere se ge nika ne razmejm. Mi je kazo, majüto z njim, kak bi skur doubo, depa, neje doubo. Od čemerouv je eno rundo za drugo na šank naročavo. Tak sam ge že tö čemerasti biu. Kelko bi eške po tejm spila, če bi loto doubo. Dugo sva tak čemere trousila, dokeč sva nej prajla, ka deva malo kaulakvrat, po tejm pa k njemi ali pa k meni domou. Nejsva naprajla tri stopaje, gda se skrak naja eden auto stavi. Nut je Pali sejdo. »Na, Boug daj! Ranč sam si brodo, če koga najdem, ka mo se tak malo z njim kaulakvrat pelo. Pa sta dva takšniva eške boukše, kak pa eden,« smo že sedeli v autoni. »Kama pa demo,« je pito Pepi. »Vej sam pa pravo, ka nikan, sam o tak malo kaulakvrat.« Pa smo se pelali kaulakvrat. V trej mestaj smo dola stanoli. Mujs je trbelo videti pa kouštati, kakšne špricere točijo. Trbej prajti, ka so trno dobri bili. Na štrtoj štaciji smo se stavili, ka smo poglednoli, kakšno nouvo kelnarco majo. Dugo smo go gledali, kak je točila, kak je ojdla pa kak se vej prignoti. Že smo prajli, ka demo nazaj. Najbole za istino! Depa, prišo je krčmar. Dugo smo se nej vidli. Brž je zapovedo šunko narezati pa se za sto dola sesti. Gda se človek tak doj sede, noge več nikšne volé nemajo. Krčmar pa je nebesko volo emo z nami piti, gesti pa karte metati. Gda se je nouč spistila na našo mamico Zemlo, niške ne pouni. Pa što nam je taksi pouzvo, tö nej. Vsikši pa vej, ka je domou prišo. »Ge pa si ojdo,« me je pitala žena. »Nindri nej. Samo tak malo kaulakvrat,« sam nej biu v tou gvüšen, če ge gučim ali pa se sto drugi vö iz mene glasi. »Té varaš mora nebesko velki biti,« je nej vejdla, aj se čemeri ali nej. »Steri varaš,« mi je klüvalo v glavej. »Vej pa té varaš, ka se zove Kaulakvrat. Ge pa sam si cejli čas brodila, ka mi v Soboti živemo.« Žena je s tejm zgotouvila, ge pa eške nej. V glavej mi je skur cejlo nouč ojdilo kaulakvrat. Miki Levica sklenila volilno koalicijo Po dolgih pogajanjih so levičarske stranke na strankarski paleti prejšnji teden sklenile volilno koalicijo in postavile skupno listo, na čelu katere je predsednik socialistov Attila Mesterházi. Najbolj vprašljiva je bila udeležba stranke Demokratična koalicija, ki jo vodi bivši premier Ferenc Gyurcsány, kajti nekateri akterji lani sklenjene koalicije med socialisti in stranko Együtt-PM (Skupaj-za meščansko Madžarsko) so izključili sodelovanje s stranko Ferenca Gyurcsánya. Tako so v novi volilni koaliciji Stranka socialistov, Együtt-PM, Demokratična koalicija in tudi liberalci. Listo vodi in je kandidat za mandatarja predsednik socialistov, na drugem mestu je bivši premier Gordon Bajnai, ki je – po mnenju političnih analitikov – največ zgubil s to koalicijo, kajti v politiko se je vrnil z namenom, da bo vodil listo svoje stranke. Na tretjem mestu na skupni listi je Ferenc Gyurcsány, ki bo ob tem, da bo pridobil glasove koaliciji, kajti njegova stranka je v vzponu, tudi odvrnil nekatere volivce. Četrto mesto so dodelili liberalcu Gáborju Fodorju, peto mesto na listi je zasedla podpredsednica stranke Együtt-PM Tímea Szabó. Stranke so se dogovorile tudi o skupnih kandidatih v individualnih volilnih enotah, teh je po novem volilnem zakonu 106. V 71-ih enotah bodo kandidata postavili socialisti, v 22-ih enotah stranka Együtt-PM, v 13-ih pa Demokratična koalicija. Jedrsko elektrarno Paks bo dogradila Rusija 14. februarja je premier Viktor Orbán obiskal Rusijo, kjer je bil podpisan sporazum o rabi jedrske energije. Sporazum sta v navzočnosti Orbána in Putina podpisala ministrica za nacionalni razvoj Németh Lászlóné in predsednik ruskega državnega koncerna za jedrsko energijo Rosatom, Sergej Kirijenko. Po podpisu je Orbán povedal, da bo Madžarska izpolnila vse obveznosti pri izgradnji plinovoda Južni tok. Rusija bo dogradila jedrsko elektrarno v Paksu, ki bo dobila dva nova bloka. Za naložbo bi Rusija zagotovila meddržavno posojilo. Ne pozabite pogledniti! Vpogled - magazin Porabja Bepillantó - A Rába-vidék magazinja Na ogled je vsakši torek ob 20.00 vöri na Gotthárd TV Ponovitvi: ob petkaj ob 20. vöri, ob nedelaj v 13.30 vöri www.porabje.hu WWW.SLOVENCI.HU Delaš malo za düšo Zetjin Ani, po možej Lábodi v Varaša žive, dapa kak vsi varaški Slovenci, ona je tö z vesi prišla sé, z najmenše vesi, iz Andovec. Že je v penziji, dapa ešče zdaj je fejst aktivna, najbola vejn v Društvi porabski penzionistov. Od začetka mau pleše v folklori pa ovak tö, kakoli trbej, na njau vsigdar leko računamo. Že dugo lejt v Varaši žive, dapa srce go ešče itak fejst nazaj v Andovce vleče. - Ani, tak mislim, ka ti fejst rada plešeš, če si se tak odlaučila, ka nutrastaupiš v folkloro, ka go penzionisti mate. »Dja sem že od mladi lejt naprej dosta plesala, gda je v Andovci veselica bila, dapa ranč tak smo odli prejk v Števanovce tö, če je tam bila veselica. Tistoga reda, gda v Andovca veselica bila, te je Mlinarin Djuši igro na harmoniki ali njegvi sin Pišti. Dapa dja sem plesala v folklori tö, ka smo go v Andovci meli. Istino, ka pojbov nej bilau iz vesi, zato ka oni so nej steli plesati, dapa sodacke so prišli iz Števanovec nam na pomauč, pa tak smo te leko probe začnili.« - Andovski ledjeni so nej bili nevoškeni, ka vi s sodakami plešete? »Ešče kak, dapa v folklori so itak nej steli plesati, pa ranč tak sem nji spejvati tö nikdar nej čüla. Mej, dekle smo dosta spejvale, vsefele slovenske pa vogrske tö, kak je ranč prišlo. Slovenske naute so nas Kovačin Nani včili, oni so dosti znali, zato ka so oni s Slaskoga prišli.« - Gde je probala andovska folklora, v krčmej? »Tam, gde je zdaj tista čajnica v Andovci, v tisti zidini smo meli eden taši klubski prostor, tam smo se včili plesati. Eden sodak se je navčo tiste naute, na štere smo plesali, parcerkojca (učiteljica) Margit Merkli iz Števanovec nas je pa včila.« - Kelko lejt stara si te bila, gda ste plesali v folklori? »Dja sem te tak šestnajset, sedemnajset lejt stara mog-la biti. Vsakši tjeden gnauk smo meli probo, pa tauma sem dja fejst rada bila, zato ka sem te leko z daumi üšla. Ovak so me tak nej trno pis-tili, zato ka doma je delati trbelo.« - Kelko parov je plesalo? »Šest parov nas je gvüšno bilau, če nej več.« - Gda ste se navčili plesati, te ste odli kama nastopat? »Odli, dapa nej daleč, samo tü v Porabji, v Varaš pa v sausedne vesi.« - Ta folklora je kak dugo plesala? »Nejsmo dugo plesali, vejn tak tri lejta, zato, ka podje so dolazaslüžili sodačko, pa tü v Andovci so šaulo tü zaprli, tak se je te vse skončalo.« - Prvin je dosta veselic bilau v Andovci? »Dosta veselic je bilau, zato ka te sploj dosta mladi bilau. Če dobro vejm, nas dekel je tistoga reda več bilau kak dvajsti, ka smo vrstniki bili. Tašoga reda, gda je veselica bila, je krčma puna bila z mladinov. Te je krčmarica Mariška Karba bila, dapa gda je ona rodit üšla, te sem dja prejkvzela krčmau na dvej leta, dočas je ona doma bila.« - Dobro je bilau v krčmej biti? »Dobro, meni se je fejst vidlo, dapa te sta ešče krčma pa bau-ta vküp bile. Tistoga reda je ešče tü v Andovci sploj dosta lüstva bilau, pa fejst veselo bilau. Bakarski Karči, bautoš iz Števanovec, so večkrat pitali namé, kak tau, ka v Andovci vsigdar tak dosla lüstva je v krčmej. Tau zato bilau, ka te je ešče lüstvo bola vküpdržalo, veselili so se eden drügoma, gda so se srečali v krčmej. Te sem dja tašo nej čüla, ka eden z drugim bi nej dober bijo ali ka bi se srdili.« - Ka vse se je odavalo v bauti? »Vse je bilau, ka je tistoga reda trbelo, piti, krüj, mela, cutjer, sau, konzerve, vse. Klobasi, ka je menje bilau, zato ka te je ešče nej bilau hladilnika, ka bi duže tastale. Dapa leko povejm, ka je najbola piti šlau, sploj pa po večeraj.« - Sploj rada si bila v Andovci, kak tau, ka si itak v Varaš prišla živet? »Tau je tak bilau, ka sem dja potistim, ka sem več nej delala v bauti, v Kőszeg odišla v fabriko, gde smo štauf za pohištvo delali. Ešče itak bauk-še pa lakejše bilau meni v Kőszeg oditi pa tam delat odti, kak če bi od tec z bicik-linom odla vsakši zranjek v Varaš. Zavolo tauga sem si tak zmislila, ka odidem iz vesi. Dvej leta sem tam delala, gda sem se na cugi spoznala z možaum. On je Vogrin bijo, samo na Verici je bijo sodak. Gda sva se zdala, potistim sem nazaj domau prišla v židano fabriko delat, on pa v kosavno fabriko. Pa zavolo tauga sva te že tü ostala. Kak koli gledamo, tistoga reda je zato tü v Varaši dosta bola naletja leko živo kak pa v Andovci ali v drügi vasaj. Dapa vsigdar sem prajla, če bi dja zdaj na lotona zavadila vse pet številk, te bi dja nazaj v Andovce odišla, tam bi si dala zozidati eden ram, niže kak so Sejrini bili doma.« - Ti si sama bila, nej si mejla nej brata pa nej sestro? »Sama sem bila pa tau nej dob-ro, sploj pa zdaj, gda že ne živejo stariške pa nej mauž. Dobro, ka mam dva pojba, ovak bi cejlak sama ostala.« - Ka je bilau najlepše v tisti tridvajsti lejtaj, ka si v Andovci živela? »Najbola tau, ka sem se tam naraudila, drügo pa tau, ka je lüstvo fejst vküpdržalo. Te smo ešče odli povesi (vasovat), karte smo se doma špilali, gnauk pri nas, gnauk pri sausedi. Eden drugoma smo pomagali, gda sta žetva, mlatitev ali kakšno koli delo bilau. Nikoma se je nej trbelo moliti, aj pride nam pomagat, dapa mi smo tö ranč tak pomagali drügomi. Te je sam niške nej delo, zato ka trdje, štirdje sausedje so vsigdar vküpprijeli pa so pomagali eden drügoma. Kak koli žmetno delo je bilau, tisto smo tak naleki pa veselo tanaprajli, ka smo ranč vpamet nej vzeli. Te je ešče lüstvo nej nevoškeno bilau, dapa ranč bi nej mogli biti na drügoga, zato ka pejnaz je sploj nej bilau.« - Naleki si se navčila za več deset lejt znauva plesati v folklori? »Nej je bilau leko delo, pa sprvoga smo trpeli, dapa sto rad pleše, tisti tau z veseljom dela. Samo tü smo ranč tak kak tistoga reda v Andovci, zato ka nega moškov. Pa najšli bi se, samo tau je, ka neškejo plesati.« - Ka je v tejm lejpo, gda človek pleše? „Tašoga reda človek malo za düšo dela, drüži se, doma nja vse brige, pa se veseli. Trbej od tauga kaj lepšoga?!” Karči Holec Ani Lábodi Na starom kejpi andovska folklorna skupina v šestdeseti lejtaj DVA NA POTAČI PA EŠKE EDEN KCUJ Srečali smo se mladi iz zamejstva Potač ali pa biciklin, če škete, je napravleni za enoga človeka. Depa, dva se na njem tö leko pelata koulakvrat. Tretji že bole žmetno kcuj k dvema sede. Najboukše je gé, ka skrak njega dé. Tak je mali Lajči vsigdar mogo bole brž ojdti za potačom, na sterom sta sejdla pa poganjala malo vejkšiva Barbara pa Sini. Mladi za prihodnost, podmladek edine slovenske narodnostne stranke v Italiji, ki so aktivni v tržaški in goriški pokrajini, uresničujejo projekt z naslovom Slovenci štirih držav, ki ga je podprla tudi Republika Slovenija. V okviru tega projekta so sredi januarja v Trbižu organizirali srečanje mladih iz zamejstva. Decembra smo dobili povabilo na srečanje mladih Slovencev iz zamejstva, ki smo se mu z veseljem odzvali. Na dvodnevnem dogodku smo predstavljali porabsko mladino trije. V soboto zgodaj zjutraj smo se odpravili na skoraj tristo kilometrsko pot. Ob pol devetih smo se znašli v zimski idili majhne italijanske/slovenske vasi, Žabnice. Vas je dobila ime po množici žab, ki so nekoč imele življenjski prostor v tej dolini, italijansko ime naselja, Camporosso pa pomeni rdeče polje. V koči sv. Jožefa so nas toplo sprejeli mladi Slovenci iz Goriške in Trsta. Ob zajtrku smo se spoznali, potem pa sprehajali po prijetni vasici. Gledali smo ameriški nogomet na snegu in smo pokušali pijačo, imenovano bombardin, ki je narejena iz toplega jajčevega likerja s smetano na vrhu. Po sprehodu so naši gostitelji, s fanti na čelu, pripravili špagete. Popoldan smo preživeli s pogovorom in predstavitvijo naše mladinske skupine. Namen tega srečanja je bil namreč začetek tesnejše povezave med mladimi Slovenci iz zamejstva oziroma iz bližnjih držav, to so Italija, Avstrija, Hrvaška in Madžarska. Sekcija porabske mladine se veseli te pobude in se z veseljem pridružuje temu sodelovanju. Postavili smo skupne cilje in debatirali o težavah, s katerimi se sooča mladina v zamejstvu. Ugotovili smo, da so naši cilji in problemi podobni in menimo, da je skupno zastopstvo lahko nam le v korist in da skupaj lažje dosežemo naše cilje. Po resnejšem pogovoru smo igrali družabne igre in smo si ogledali mesto Trbiž. Večer se je končal z doma narejeno večerjo in s prijetnim druženjem z našimi novimi prijatelji. Naslednji dan je bil namenjen smučanju na sv. Višarjah, kamor smo se povzpeli z žičnico. Medtem ko so nas božali sončni žarki, smo uživali v idiličnem okolju in smo smučali do popoldneva. Po poznem kosilu smo se poslovili od naših gostiteljev, v družbi katerih smo se počutili, kot da bi bili prijatelji že več sto let. Ne moremo biti dovolj hvaležni za njihovo gostoljubje in upamo, da bomo imeli priliko jim le-to vrniti. Naslednje srečanje je predvideno februarja, ki se bo, upamo, končalo s konkretnimi rezultati na področju tesnejšega sodelovanja mladih iz zamejstva. Anita Vajda in Lilla Fasching Dva potača na štiri potačaj Barbara je v šouli vrla bila. Navčila se je, ka se je trbelo navčiti. Potejm njoj je mama dopistila, ka je leko znouva sedla na svojiva dva potača. Kak je tou naprajla, je že pri Siniji bijla. Kak najbole brž se je vseu na paktrejger pa sta že letejla po poštiji. Samo, ka kak najprva do dauma maloga Lajčija prideta. Na, se pripelata. Pa sta se pripelala. Že sta čakala, ka de mali Lajči za njima bejžo. Depa. Nej ga bilou. Barara je obrnoula bicklin. Eške gnouk sta se skrak njegvoga dauma pelala. Znouva nika. Pa eške gnouk pa eške gnouk pa eške trikrat. Maloga Lajčiva je od nindri nej bilou. Kak bi pa od kejc prišo, vej ga pa nej doma bilou. Z očo se je odpelo nin ta prouti varaši. Mali Lajči je trno rad v varaš ojdo. Na, se je v varaš rad pelo. Najbole rad pa ranč z očo. Tam njemi je vsigdar vsefele vedo pokazati, pripovejdati pa njemi kaj sladkoga küpiti. Po tejm je eške vsigdar leko povedo, ka mami küpita. Sto bi vedo, ka je té den bilou na nebi ali pa nindri indri. Zatoga volo, ka sta si Barbara pa Sini tö želejla pelati v varaš. Oprvin sta škela na dvej potačaj iti v varaš. Na, se pelati v varaš. Barbara je vejdla, po steroj poštiji mora klačiti pedale. Vejdla je, kak se v varaš pride. Depa, biciklin je biciklin, bus pa auto pa vcejlak nika drugoga. Na tou sta pomalek gor prišla. »Že sva na pou pouti ali pa eške nej?« je Barbara pitala Sinija. » Ne vejm. Ge rejsan ne vejm, če je polonje ali več ali pa menje,« je Sini gledo naprej, vznak, pa sploj se njemi je mlada glava vrtejla kaulakvrat. »Vejš, eške malo mo gonila, leko že pomalek prideva,« je Barbara že klačila pedale. Depa, za pou vöre varaša eške nej bilou videti. Biciklin sta v šanc djala pa ške samiva sebe sta ta nut djala. Počivati je trbelo. Noge so go belele, Sinija pa zadnja. »Nejsam vedo, ka je na dvej potačaj tak žmetno v varaš priti. Gda sva z babo šla z busom v varaš, sam nika nej biu zmantrani. Zadnja pa me je tö nika nej bolejla,« bi si go Sini najraj namočo v mrzeu potok. »Ka, tü nikšnoga potoka nega, ka bi si človek noge leko ladiu,« je gnako brodila Barbara tö. Za eden čas sta se njiva tejla kelko telko spočinoula. Depa, nejsta vsedla na biciklin. Boukše njima je spadnolo skrak njega ojditi. Tak ga je Sini tisko Barbara pa kak vözraščena gospa ojdla za njim. »So tvoje noge eške nej pajdaškinje s pedalami,« je Sini več nej emo vole tiskati biciklina. »Pojva raj domou!« »Če sva prajla, ka deva v varaš, va v varaš prišla,« Barbara od toga nika neške čüti. Tak sta šla tadale. Vejn, bi eške tadale šla, če bi se nej auto do njiva pripelo. V autoni pa mali Lajči. Njegvi ata je auto dola stavo. Pito njiva je, če je z biciklinom kaj naopak gé. »Un je vcejlak vredi. Depa, od naja noge pa eške kaj je nej vredi. Nejde več,« si je na velke zdejnola Barbara. Nej njima trbelo dvakrat prajti, aj biciklin zar nut v auto dejeta pa se nazaj domou pelata. Tak sta se dva potača pelala na štiri potačaj. Mali Lajči je biu v varaši. Barbara pa Sini ta šla gnouk drgouč. Zatoga volo njima je mali Lajči pravo, aj začneta noge trenejrati, aj se tak brž ne zmantrajo. »Ja, noge?! Ka pa moja zadnja,« si je na tisti boleči tau tejla zbrodo Sini. »Vankiš! Leko vankiš kaj pomore, nedo vsigdar štirge potači na poštiji,« je skončo mali Lajči, prva so raznok odišli. Miki Roš Gostitelji in gostje na smučišču Svete Višarje, kot v pravljici Skupinica Porabcev PETEK, 24.01.2014, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.10 ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.35 FIRBCOLOGI, ODDAJA ZA OTROKE, 11.00 HIŠA EKSPERIMENTOV, POUČNA NANIZANKA, 11.20 ŽIVALSKE ZGODBE: SLONOV TROBEC, 11.50 PANOPTIKUM, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 TARČA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.50 ALEKS IN GLASBA, RIS., 15.55 GREGOR IN DINOZAVRI, RIS.,16.05 MOJA SOBA: ZAVOD JANEZA LEVCA, RESNIČNOSTNA ODDAJA, 16.45 DOBRA URA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 DOBRA URA, 18.30 INFODROM, 18.35 ANGELINA BALERINA, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 NOVA DVAJSETA, SLOV. NAD., 20.30 NOČ MODRIJANOV 2013, 2. DEL, POSNETEK KONCERTA, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 POLNOČNI KLUB, 0.15 DNEVNIK, 0.40 SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.05 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.30 INFO-KANAL PETEK, 24.01.2014, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.45 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 10.00 DOBRA URA Z BOŠTJANOM, 11.20 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL, 12.35 DOBRO JUTRO, 15.00 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL, 15.55 SKRIVNOSTI GLASBE, DOK. SER., 16.25 MAMA EVROPA, DOK. FILM, 17.25 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL, 18.25 ROKOMET - EVROPSKO PRVENSTVO (M): POLFINALE, 20.00 POLETNE OLIMPIJSKE IGRE 1912, DOK. ODD., 20.55 ROKOMET - EVROPSKO PRVENSTVO (M): POLFINALE, 22.30 SODOBNA DRUŽINA, AM. NAN., 22.55 URA, ANG, NAD., 23.50 ŽIVALSKO KRALJESTVO, AVSTRALSKI FILM, 1.40 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 2.30 ZABAVNI KANAL * * * SOBOTA, 25.01.2014, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, 6.10 ODMEVI, 7.00 VELIKI STROJI: ORJAŠKI PREKUCNIK, 7.05 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO: V DALJNI SVET, ODDAJA ZA GLUHONEME, 7.10 BINE: POLICIST, ODDAJA ZA GLUHONEME, 7.30 BINE, ČUVAJ PARKA, RIS., 7.55 ZVITI ČRVIČKI:, RIS., 8.00 STUDIO KRIŠKRAŠ, 8.20 KULTURNI BRLOG, 8.25 ŽIVALSKE ZGODBE, 8.30 RIBIČ PEPE, ODDAJA ZA OTROKE, 8.50 MODRA KRAVA, 8.55 ŽIVALSKE SKRIVNOSTI, 9.00 FIRBCOLOGI, ODDAJA ZA OTROKE, 9.25 COPINKA SE URI ZA REŠEVALNEGA PSA, DOK. FILM, 9.40 BIZGECI, RIS., 9.45 MALE SIVE CELICE, 10.30 INFODROM, 10.50 POJOČI PETELIN, KOPR. FILM, 12.20 MOJA SOBA, RESNIČNOSTNA ODDAJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.20 TEDNIK, 14.15 PRAVA IDEJA!, 14.45 STO DVAJSET LET SLOVENSKEGA PLANINSTVA, DOK. ODD., 15.20 ALPE-DONAVA-JADRAN, 15.50 VDIH DRUGEGA, DOK. ODD., 16.25 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 NA VRTU, 17.40 ČLOVEŠKI PLANET, DOK. SER., 18.30 OZARE, 18.40 VSE O ROZI, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 LEA IN DARIJA, HRV. FILM, 21.45 ŽIVLJENJA TOMAŽA KAJZERJA, SLOV. NAN., 22.35 POROČILA, 23.10 SVET BREZ KONCA, KOPR. NADALJEVANKA, 23.55 OZARE, 0.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 0.50 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.15 INFO-KANAL SOBOTA, 25.01.2014, II. SPORED TVS 7.30 SLOVENSKI UTRINKI, 8.25 NORDIJSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL, 10.15 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL, 12.50 POSEBNA PONUDBA, 13.05 OSMI DAN, 13.45 NORDIJSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL, 15.40 ZIMA JE ZAKON, ŠPORTNA ODDAJA, 16.10 ŠPORTNI IZZIV, 16.40 POLJUBLJAŠ KOT BOG, ČEŠKI FILM, 18.35 OSEBNOST PRIMORSKE 2013, 20.00 NOVOLETNI KONCERT Z DUNAJA, DIRIGENT DANIEL BARENBOIM, 22.30 ARITMIJA, 23.30 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 0.05 ZABAVNI KANAL * * * NEDELJA, 26.01.2014, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 10.10 MINUTA V MUZEJU: PABLO PICASSO: ŽENSKI, KI TEČETA PO PLAŽI, 10.15 SANJSKA PTICA, RISANI FILM, 10.45 PRISLUHNIMO TIŠINI, IZOBRAŽEVALNO SVETOVALNA ODDAJA, 11.15 OZARE, 11.20 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.25 NOČ MODRIJANOV 2013, 14.50 SLOVENSKI VODNI KROG: GABERNICA, DOK. NAN., 15.25 NAVIHANI BRAM, NIZOZEMSKI FILM, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 LEGENDE VELIKEGA IN MALEGA EKRANA - OTO PESTNER, RAZVEDRILNO-GLASBENA ODDAJA, 18.40 PRIHAJA NODI, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 STOPIMO SKUPAJ ZA NAŠE ŠOLARJE - Z VESELJEM V ŠOLO, 21.30 OBLAST, DANSKA NAD., 22.35 VILLAGE FOLK - LJUDJE PODEŽELJA, DOK. SER., 22.50 POROČILA, 23.20 ALPE-DONAVA-JADRAN, 23.50 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 0.40 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.10 INFO-KANAL NEDELJA, 26.01.2014, II. SPORED TVS 7.00 GLOBUS, 7.30 ALPE-DONAVA-JADRAN, 8.15 TURBULENCA, 8.45 GLASBENA MATINEJA, 10.05 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL, 14.35 NORDIJSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL, 17.25 ROKOMET - EVROPSKO PRVENSTVO (M), 19.25 ODBOJKA - POLFINALE POKALA SLOVENIJE (M): SALONIT ANHOVO : LUNOS MARIBOR, 21.30 ŽREBANJE LOTA, 21.35 ZAPORNIČARJI, DOK. ODD., 23.15 SESTRIČNA, KRATKI IGRANI FILM, 23.40 SIGMUNDOVE SANJE, KRATKA TV-IGRA, 0.05 ARITMIJA, 1.05 ZABAVNI KANAL * * * PONEDELJEK, 27.01.2014, I. SPORED TVS 6.20 UTRIP, 6.35 ZRCALO TEDNA, 6.55 DOBRO JUTRO, 7.00 POROČILA, 10.40 INFODROM, 10.55 ŽIVALSKE SKRIVNOSTI: KODERČEK IN TEODOR, 11.05 MOJA SOBA: ZAVOD JANEZA LEVCA, RESNIČNOSTNA ODDAJA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.35 POLNOČNI KLUB: ELEKTRIČNI SMOG?, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.40 TRNOVO ROBIDOVJE, RIS., 16.05 STUDIO KRIŠKRAŠ, 16.30 KULTURNI BRLOG, 16.45 DOBRA URA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 DOBRA URA, 18.30 INFODROM, 18.35 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 TEDNIK, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 OPUS, 23.35 KNJIGA MENE BRIGA, 0.00 15. FESTIVAL SLOWIND 2013, GLASBENA ODDAJA, 0.30 DUHOVNI UTRIP, 0.40 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.30 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.00 INFO-KANAL PONEDELJEK, 27.01.2014, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.00 INFODROM, PREGLED TEDNA, INFORMATIVNA ODDAJA ZA OTROKE IN MLADE, 8.10 ŽIVALSKE SKRIVNOSTI, 8.20 MOJA SOBA, RESNIČNOSTNA ODDAJA, 8.50 OTROŠKI KANAL, 10.15 DOBRA URA, 11.35 DOBRO JUTRO, 14.15 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 15.10 POLETNE OLIMPIJSKE IGRE 1912, DOK. ODD., 16.15 DOBER DAN, KOROŠKA, 16.45 PRAVA IDEJA!, 17.25 ODBOJKA - POKAL SLOVENIJE (M): FINALE, 20.00 DEDIŠČINA EVROPE: HANNAH ARENDT, NEMŠ. FILM, 21.50 VERA: GRADOVI V OBLAKIH, ANGLEŠKA MINI-SERIJA, 2012, 23.20 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.10 ZABAVNI KANAL * * * TOREK, 28.01.2014, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.10 ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.40 STUDIO KRIŠKRAŠ: HIŠICA, ODDAJA ZA OTROKE, 11.00 KULTURNI BRLOG, 11.05 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO: V DALJNI SVET, ODDAJA ZA GLUHONEME, 11.15 BINE: POLICIST, ODDAJA ZA GLUHONEME, 11.30 COPINKA SE URI ZA REŠEVALNEGA PSA, DOK. FILM, 12.15 OPUS, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 STUDIO CITY, 14.20 OBZORJA DUHA: EVANGELIJ VESELJA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.50 NELI IN CEZAR, RIS., 15.55 DINKO POD KRINKO, RIS., 16.05 DRAGI DOMEK, RIS., 16.10 RIBIČ PEPE, MOZAIČNA ODDAJA ZA OTROKE, 16.45 DOBRA URA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 DOBRA URA, 18.30 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.35 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 ŽIVLJENJA TOMAŽA KAJZERJA, SLOV. NAN., 20.55 POGLED V PRIHODNOST, DOK. FILM, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 GLOBUS, 23.35 POSEBNA PONUDBA, 23.50 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 0.40 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.05 INFO-KANAL TOREK, 28.01.2014, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 9.05 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 9.15 OTROŠKI KANAL, 9.45 ZABAVNI KANAL, 11.35 DOBRA URA, 12.55 DOBRO JUTRO, 15.35 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 16.30 GLASNIK, 16.55 MOSTOVI – HIDAK, 17.35 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL, 18.35 SLOVENSKI VODNI KROG: GABERNICA, DOK. NAN., 19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE ASTRA, 20.00 TOČKA PRELOMA, 20.35 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL, 21.45 NA UTRIP SRCA: SKRIVNOSTI GLASBE: KONCERT, GLASBENO-DOKUMENTARNA SERIJA, 22.20 MIELE, ITALIJANSKO-FRANCOSKI FILM, 23.55 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.45 ZABAVNI KANAL * * * SREDA, 29.01.2014, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.10 ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.40 RIBIČ PEPE, ODDAJA ZA OTROKE, 11.00 PEPI VSE VE O OPERNEM PETJU, POUČNA NANIZANKA, 11.20 MODRA KRAVA, 11.55 POGLED V PRIHODNOST, DOK. FILM, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 TEDNIK, 14.20 GLOBUS, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 PUJSA PEPA, RIS., 15.50 MALE SIVE CELICE, 16.45 DOBRA URA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 DOBRA URA, 18.30 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.05 FILM TEDNA: FANT S KOLESOM, BELGIJSKI FILM, 21.30 POKAŽI MI SONCE, KRATKI FILM, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 ODKRITO, 23.55 TURBULENCA, 0.25 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.15 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.40 INFO-KANAL SREDA, 29.01.2014, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.40 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 8.50 OTROŠKI KANAL, 10.15 DOBRA URA, 11.35 DOBRO JUTRO, 13.50 LEGENDE VELIKEGA IN MALEGA EKRANA - OTO PESTNER, RAZVEDRILNO-GLASBENA ODDAJA, 15.15 GLASNIK, 15.40 EVROPSKI MAGAZIN, 16.05 MOSTOVI – HIDAK, 16.35 STOPIMO SKUPAJ ZA NAŠE ŠOLARJE - Z VESELJEM V ŠOLO, 18.05 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 18.30 NA VRTU, 19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 ZIMA JE ZAKON, MAGAZINSKA ŠPORTNA ODDAJA, 20.30 ŠPORTNI IZZIV, 21.00 50 LET ZLATE LISICE, 21.30 NOGOMET: FIFA MAGAZIN, 22.00 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 22.30 DŽINGISKAN, JAPONSKI FILM, 0.45 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.35 ZABAVNI KANAL * * * ČETRTEK, 30.01.2014, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.10 ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.40 MALE SIVE CELICE, 11.25 ODPETI PESNIKI: ZAJC - MILČINSKI – KOŠUTA, 11.55 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 12.25 NA VRTU, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 ODKRITO, 14.20 SLOVENCI V ITALIJI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 BELA: NENAVADNO DARILO, RIS., 15.50 ADI V VESOLJU, RIS., 15.55 VSE O ROZI, RIS., 16.10 FIRBCOLOGI, ODDAJA ZA OTROKE, 16.45 DOBRA URA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 DOBRA URA, 18.30 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 TARČA, 21.30 PRAVA IDEJA!, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 OSMI DAN, 23.35 SVETO IN SVET: TRPLJENJE, 0.30 UGRIZNIMO ZNANOST, 0.45 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.55 INFO-KANAL ČETRTEK, 30.01.2014, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.45 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 8.50 OTROŠKI KANAL, 9.50 ZABAVNI KANAL, 10.25 DOBRA URA, 11.45 DOBRO JUTRO, 14.30 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 15.25 EVROPSKI MAGAZIN, 15.40 SLOVENSKI VODNI KROG: GABERNICA, DOK. NAN., 16.15 MOSTOVI – HIDAK, 16.45 ČLOVEŠKI PLANET, DOK. SER., 17.45 TOČKA PRELOMA, 18.15 VILLAGE FOLK - LJUDJE PODEŽELJA, DOK. SER., 18.30 TURBULENCA, 19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE DETELJICE, 20.00 PRED SOČIJEM, DOK. FILM, 20.50 SAMO ENKRAT ŽIVIŠ, ANGLEŠKI FILM, 22.25 MIRANDA: POPOLN BOŽIČ, POSEBNA EPIZODA ANGLEŠKE NANIZANKE, 22.55 USODNA LETA, NEMŠKA MINI-SERIJA, 0.30 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.20 ZABAVNI KANAL zveza.hu