Politični ogled. Turnarska slavnost v Ljnbljani. Dne 7. junija je obhajalo nemško turnarsko društvo v Ljubljani 401etnico svojega obstanka. Na nemškem kazinu so vsled tega razobesili frankfurtarsko zastavo, katero pa so morali na zahtevanje Slovencev odstraniti. Nemški turnarji so izzivali po mestu s klici Heil in pa s plavicami. Slovensko prebivalstvo je bilo vsled tega razburjeno. Nek nesramen Nemec je pretil celo Slovencem s samokresom, a ga je moral kmalu skriti. Slovenci za Hrvate. Zadnjo nedeljo, dne 7. junija so bili na Slovenskem 3 shodi, na katerih se je govordo o dogodkih na Hrvatskem, in sicer v Št. Petru pri Gorici, kjer so govorili dr. Pavletič, Berbuč in Grča, v Nabrežini in Gorici. Povsod so se sprejele resolueije, ki obsojajo kruto ravnanje bana Khuen- Heder varyja. Slovenci se ne ndajo. V Tržiču na Kranjskein imajo občinski zastop, a odbora še nimajo. Izmed občinskih očetov je 10 Slovencev, 10 pa nemškega misljenja. Ker Nemci nočejo voliti tako odbora, kakor Slovenci hočejo, so jini Slovenei že tretjekrat odšli iz seje. Nemci se bodo nazadnje le moraii udati. Povsod bi morali biti Slovenci neupogljivi in kmalu bi bila nemška nadutost ponižana. Nemiri na Hrvatskem. Dan na dan se vrše na Hrvatskem novi nemiri. Dne 6. junija je nastal ustanek v Zagorju. Pričakovalo se je, da pride banica grofiea KhuenHedervary v po-ete h grofu Bombellesu. Kmetie so se zbirali ter zahtevali banico, a vojaStvo jih je razgnalo. Mnoge občine se obračajo do cesarja s prošnjami, naj odstavi bana, ki je zakrivil toliko nedolžnih žrtev po vsem Hrvatskem. V Zagrebu so dne 6. junija zapalili na semenjskem prostoru vse barake. To je tako razburilo celi Zagreb, da je bilo v trenotku alarmirano vse vojaštvo. Vojaki so brzim korakom hiteli v gornji kraj mesta pred banovo palačo. Svetilke so bile potrgane; vojaki so zabarikadirali vse ulice, da niti pozaeje domov došli meščaai niso mogli iti v svoja stanovanja. Zagrebčani so bili vsled tega grozno ogorčeni. Pozno v nofii so se zopet javile demonstracije in na vseh straneh so bile napadene mažaronske hiše; policija si ni upala na mnoga raesta, marveč so iz strahu pred demonstranti pustili svojo službo'; policijsko službo so nato prevzeli ulanci. Celi Zagreb s o obkolili orožniki, da kmetje niso mogli v mesto, kar so nameravali, ko so videli tako velik ogenj, in slutili, da se nekaj velikega godi v mestu samem. V nedeijo po noči se je alarmiralo konjeništvo v Mariboru in se takoj odpeljalo v Zagreb. Dne 8. t. m. po noči pa je moralo oditi Se moštvo polka št. 47 na Hrvatsko. Eo sam človek povzroči toliko nesreče celemu narodu in toliko stroškov celi državi! Na Makedonskem se vrše še vedno manjši spopadi. Manjše ustaške čete uprizarjajo hitre naskoke m zopet brzo odbite, tako da jih Turki ne morejo zasledovati. Turška vlada se je pri avstrijskem in ruskem poslaniku pritožila, da se ustaškega gibanja osobito udeležujejo bolgarski učitelji in duhovniki.