Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, ul. Commerciale 5/1. Tel. 28-770. Za Italijo: Gorica, Piazza Vittoria 18/11. Poštni predal (ca-sella postale) Trst 431. Poštni čekovni račun: Trst, št. 11/6464 Poštnina plačana v gotovini NOVI LIST Posamezna št. 30lir NAROČNINA: tromesečna lir 350 - polletna lir 650 - letna lir 1250; — za inozemstvo: tromesečna lir 600 - polletna lir 1100 - letna lir 2200. Oglasi po dogovoru Spedizlonc in abb. postale I. gr. ŠT. 167 TRST, ČETRTEK 22. AVGUSTA 1957, GORICA LET. VI. v v PO BARTOLIJEVEM SKLEPU, DA ODLOŽI ŽUPANSKO MESTO Neznosno ozračje v naših obmejnih Krajih Neodvisneži so se pritožili na pokrajinski upravni odbor - Kdo ovira pri nas mirno sožitje Pred nekaj dnevi so tržašiki neodvisneži naredili nov koraik v boju, ki ga že več iko eno leto vodijo zoper sik lep Področne v odlil-ne komisije, da Se njihova kandidatna lista * geslom »Trst Tržačanom!« ni pripustila lanskega maja k občinskim volitvam. 'Najprej so vložili pritožbo, Iklakoir predpisuje zakon, na tržaški mestni svet, ki je zadevo ob ravnava! v začetku julija 1. d. ter pritožbo seveda odbil. 'Sedaj so se pa obrnili na upravni odbor tržaške prefekture, naj v smislu zakona kot sodna oblast on o stvari odloči ter 'razveljavi volitve z dne 27. in 28. maja 1956. Odločitev tržaškega občinskega sveta, zoper katero so se neodvisneži pritožili, meče talko žarko luč na politične razmere v naših krajih, da smo dolžni z zadtevo pobliiže seznaniti tudi slovensko javnost. Za kaj je pravzaprav šlo Volilna komisija je, kot znano, zavrgla lani listo neodvisnežev iz dveh razlogov: najprej zavoljo tega, ker v seznamu kandidatov nista bila napisana poleg njihovega imena in priimka tudi d'an in kraj njihovega rojstva. Drugi raizlog je bil, da je notar, ko je overovil podpise predlagateljev liste, potno-1orna zapisal, da »e je. pri njem 'javilo 320 oseh. medtem ko se jiilh je v resnici 351. V vsalklem primeru več, kot jih predpisuje zakon, ki pravi, da zadostuje, če predloži listo 300 oseb. Ko so bili predstavniki neodvisnežev poklicani ipred volilno komisijo, so vzeli s seboj tudi notarja, ki je kot zaprisežena osebnost izjavil, da gre za tiskovno pomoto in da jo je pripravljen 'takoj uradno popraviti. On jamči', da se je pri njem zares predstavi- lo 351 In ne le 320 predlagateljev 'lliste. Kar se pa tiče dneva in kraja rojstva kandidatov, so poudarili neodvisneži, da so ti podatki natančno navedeni žp na dveh drugih mestih iste vloge. Zakon nikjer ne predpisuje, na kateri strani vloge morajo biti sabčležemii. V ostalem So predstavniki liste »Trst Tržačanom!« pripravljeni pristaviti k >imenu in priimlklu 'kandidatov takoj tudi dan in kraj rojstva. VODILA JIH JE ZLA VOLJA Toda elani komisije niso dovolili, da, se vloga dopolni in popravi, temveč so listo krat komallo razveljavili. Vsi ražlogi in predlogi notarja in neodvisnežev sio učinkovali banje kot bob Ob steno. Da so gospodje imeli' v sebi le troho do-bre volje, bil bila zadeva v nekaj minutah urejena in lista »Trst Tržačanom!« bi' bila lahko svobodno nastopila na volitvah. To lom prej. ker ni bila v Italiji nikoli zavrnjena lista zastran tega, ker nista dan in kraj vojstva bila zapisana že v samem seznamu kandidatov. Spet se je potemtakem izkazalo, da se pid nas uporablja dvojna mera: ena velja za 'italijansko republiko, druga za naše kraje. iKo so se neodvisneži pritožili zoper samovoljni in nezalkloniti postopek volilne komisije na tržaški mestni svet, je marsikdo pričakoval, da bo tla krivico popravil. Saj je šlo vendar za listo, za katero je glasovalo približno 30.000 Tržačanov, in za kandidate, ki so dlolgai leta sedeli poleg zastopnikov večinske stranke kot njihovi tovariši v mestnem svetu. Toda kdor je pričakoval od voditeljev tukajšnje Ital. Ikršč. demokracije in ostalih nacionalistov pravičnosti in tovarištva', se je spet temeljito zmotil. Tem gospodom je ne-pristranost tudi do političnih nasprotnikov popolnoma tuja ideja. Ravno tlako 'kot člane volilne komisije je tudi nje vodila očitna zla volja. V NASPROTJU Z LASTNO PAMETJO To je najbolje dokazal vsej javnosti svetnik Hiarabagliia, ki je v imenu Kiršč. demokracije poročal o zadevi na seji mestnega svetla'. Najprej je kot bivši predsednik tukajšnje odvetniške zbornice izjavil, da se volilna komisija v svojem, ravnanju z listo »Trst Tržačanom!« ni držala zaklona: »Brez obotavljanja je treba priznati,« je rekel, da zakon ne daje volilni komisiji pravice, da »zavrže listo zastran tega, ker v njej manjkajo podatki o kraju in dnevu rojstva kandidatov...« Poročevalec Kršč. demokracije same je torej javno pribil, da je bilo ravnanje volilne komisije protiipostavno. To je dir. Hara-baigliia moral storiti že zaito, dla hi ne prišel ob ugled in sloves dobrega in resnega pravnika. Vsak človek zdrave pameti bi pričakoval, da ho poročevalec ostal zvest svojemu spoznanju ter predlagal občinskemu svetu, naj protizakoniti sklep volilne komisije razveljavi. Todla kdor je tako umislil, se je 'bridko' prevari!. Komaj je namreč Harabaglia izrekel obsodbo volilne komisije, se je skesal ter začel mečkati, da je ona konec koncev vendarle prav ravnala. Marsikateri naš bralec se bo prijel za glavo ter se vprašal, ali je še pri čisti pameti. Kako je mogel, potem ko je ugotovil v da je volilna komisija ravnala' pr o-tipostavno, isti Harabaglia predlagati mestnemu svetu, naj njen postopek proti listi »Trst Tržačanom!« odobri? Vse to nam postane razumljivo, če upoštevamo, da Harabaglia ni 'le bivši, predsednik tržaške odvetniške zbornice, 'temveč obenem predsednik nacionalistične organizacije Lega Nazionale, v kateri so včlanjeni tudi voditelji Kršč. demokracije in celo nekateri italijanski cerkveni dostojanstveniki. Nacionalistom, združenimi v Legi Naziona-lii, je prva stvar na svetu borba proti vsem, ki jih imajo zia protivnike it ali jamstva, vse drugo je zanje drugotnega pomena. V izbiri sredstev Seveda niso pretanikovestni'. Lovijo se, če je treba, za vsako bilko, samo da ško-dtijejo »nasprotnikom«. Strani niso bile sešite To je v polni meri dokazal tuidi poročevalec demokristjanov v tržaškem mestnem svetu: da bi utemeljil nepravilnost kandidatne liste »Trst Tržačanom!«, je Haraba-glia navedel med drugim tudi tale dejstva. •Notar da je pritisnil svoj pečat namesto na spodnji na zgornji konec pol, kjer so bila navedena imena predlagateljev kandidatne 'liste. Da je notar imena overil, Hara-baglii in Kršč. demokraciji ne zadostuje. Kot zelllo važno' stvar je veliki pravnik omenil tudi to, da pole, kjer so navedeno iimena predlagateljev, niso bile sešite v zvezek. Zares Silni razlogi, ki morajo zlasti inozemce globoko pretresti ter jih prepričati, fcaik'0 pravično im pametno je ravnala tržaška Kršč. demokracija, ko je v mestnem svetu ponovno zavrgla listo neodvisnežev. POLITIKA DOSLEDNEGA NAGAJANJA Višek je pa dosegla večina v mestnem svetu, ko je odkrila v vlogi neodvisnežev tudi tale »pogrešek«. — V njej da je rečeno: »podpisani lettori« namesto »elettori«. Let-tori pomeni »bralci«, elettori pa »volivci«. Razlika v pomenu je bistvena. To priznava seveda vsalk učenec ljudske šole. Vsak šolarček pa tudi ve, da se je pač uradnica pri prepisovanju zmotila, da je iz- (Nadaljevanje na 3. strani) NOVICE Z VSEGA SVETA RUSIJA NA SREDOZEMSKEM MORJU V arabski državii S'irij i, ki sega do obal Sredozemlja, ae je izvršil j) omemb en politič-ni preokret. Sovjetska zvez»a je sirijski vladi tlail a veliko pomoč v znesku 280 milijonov dolarjev in se poleg tega obvezala, da ji l>o pomagala razviti prometna sredlstva in industrijo v državi. M o sik v a je stopitla s tem v tekmovanje z Ameriko, keir je tudi ona začela gospodarsko podpirati arabske države na Sredn jem vzhodu. Obenem je zalagala Sirijo s sodobnim orožjem. Kmalu zatem je v Damasku, prestolniei Sirije, počil glas, da je Amerika s pomočjo svojih ondoitnib diplomatskih predstavnikov skušala zasnovati zaroto, lk.ii naj bi strmoglavila sedainijo, Rusiji prijazno vlado ter jio na-doimestila S tako, ki bi se v svoji politiki osla n j al a na ziapiad. Posledica je biila, da je Sirija pretrgala diplom at sike odnose z Ameriko ter je zatem tiuidi Amerika izgnala iz svoje države sirijske diplomate. Vlada v Damasku je nato up tv koijila 444etnega načeiliniilka glasnega stana, znanega laintiikommmijsta generala Nizamedi-na, ter odpustila iz službe ali pozaprla številne druge njegove somišljenike. Slovanska Rusija Dejanska oblhslt v Siriji; je prelila v roke levičarsko usmerjenih poveljnikov voj Ae. Mnogi sklepajo iz lega, diai je Sovjetska zveza izrinila iz »Sirije vpliv Amerike ter se namesto nje politično vsidrala v tem delu Sredozemlja. Taka Sodba je vselklakor prenagljena, zakaj ondoltai Arabci so po svojih običajih in verskih izročilih vse prej kot Iko m umisli, p ač p a sprejemajo pomoč od vsakogar, .d jim jo nudi, torej tudli od Sovjetske zveze. Samo od spretne politike zapadnjalkov je odvisno, ali bodo v tem delil sveta imeli več vpliva oni ali pa boljše viki. Z zgodovinskega stališča je pa vsekakor jasno 'tole: če naj imajo v Sredo..emlju vpliv Amerilkianci, ki so od njega oddaljeni več tisoč kilometrov onkraj oceanov, ga sme imeli tudi sosedna slovanska Rusija, pa naj v njej vladajo boljševiki ali njihovi nasprotniki. FRANCIJA V STISKI Vojna v Alžeriji povzroča Franciji tako silne izdatke, da ji je začelo primanjkovati denarja. Mladi, 37-letni finančni minister Gaillard je naložil sicer rojakom nove te-žke davke, a ti ne zadostujejo1, da hi z njimi kril prliim anjkltj a je. Zato je sklenil, se poslužiti še drugih sredstev. Na vse uvoženo blago, razen na surovine in nafto, je naložil 20 odstotkov carine. S »tem je hotel prisiliti Francoze, da kupujejo v 'tujini le to, kar je neobhodmo potrebno, ter varčujejo s tujo valuto. Istočasno je vlada sklenila znižati cene blagu, ki gre iz Francije v inozemstvo, za 20 odstotkov. Razliko poravna izvoznikom vlada. S tem ukrepom je hotel Gaillard povečati francoski izvoz, da bi prišlo v deželo čim več dobre tuje valute. Francijo je skratka obdal s carinskim zidam, kar je seveidiai v ostreim nasprotju z nedavno podpisanimi pogodbami o skupnem evropskem tržišču, po kaiterili hi v 15 letih morale zginiti vse carinske meje med deželami zapadne Evrope. Padec franka Gaillard je sicer izjavil, da so te mere začasne in da ostanejo v veljavi le toliko časa, dokler Francija ne popravi svojih financ. Pozval jie ziaveiznike, naj ga v teh njegovih naporih podpro, češ da samo gospodarsko zdrave dežele lahko ustanove skupno evropsko tržišče. Prosil jih je tudi;, naj ne nižajo tečaja francoskega franka. Vendar so njegove prošnje ostale brezuspešne: Velika Britanija in Zapadn a Nemčija sta uradno znižali tečaj franka za 20 odstotkov in temu zgledu bodo sledile ostale dežele. V Franciji sami so cene živilom poskočile čez noč od 15 do 30 odstotkov, ravno tako so se podražile ostale življenjske potrebščine, medtem ko so ostale plače delavcev, uradnikov in nameščencev nespremenjene. »Stanje je postalo nevzdržno. Vlada se po pravici boji, da bodo zavoljo lega preplavile deželo številne stavke in da utegnejo izbruhniti v Franciji nemiri. Vsega tega je kriva vojna v Alžeriji in pa ozkosrčnost francoskih nacionalistov, ki so nespodobni se sporazumeti z Arabci v Afriki na podlagi resnične in poštene enakopravnosti ! Billi bi radi večno gospodujoč narod ter večno izkoriščali tuja ljudstva. GAITSKELL NA BRIONIH Voditelj laburistične stranke, ki ho po prihodnjih volitvah skoro gotovo prišel na oblast v Veliki Britaniji, se je sestal s Titom na Brionih. Razgovor — je dejal Gaitskcll — je bil dolg, o»dkril in zelo zanimiv »ter se je tikal perečih mednarodnih vprašanj. Z Brionov se je Gaitskcll odpeljal z ženo v Dalmacijo. GRONCHIJEV RAZGOVOR Znani 'italijanski časnikar Ennico Maittei je imel pretekli led cm raiz.gov or s predsednikom republike ter je nato o tem priobčil obširen članek. »Prepričan sem« — je med drugimi dejal Gronchi — »da ne smemo prepustiti Iklonnu-nizmu velike prednosti, da se predvsem on zavzema za narodno neodvisnost arabskih in azijskih ljudstev ter za socialni napredek v današnjem svetu, kjer vladajo ponekod1 še srednjeveške fevdalne razmere...« O notranji politiki je pa rekel državni poglavar tole: za časai svojega uradovanja je na. letel na preštevilna nasprotovanja in na veliko nerazumevanje, a jo navzlic temu z doseženimi uspehi zadovoljen. Od predsednika republike nekateri zahtevajo, naj bi bil le nekak notar, ki dogodke samo beleži, a drugače prav nič ne vpliva na politično dogajanje v državi. On da se s talkio vlogo ne more zadovoljiti. Gronchijeve izjave so dvignile velik prali v Italiji in tujini. Iz pisarne predsednika republike je bilo sicer izdano sporočilo, da časnikar ni povsem točno, temveč le približno navedel Gronchi-je ve besede, nihče ni pa trdil, da je Enrieo Mattei bistvo Gronehij evili misli kjerlkloli potvoril. OB OBLETNICI DE GASPERIJEVE SMRTI Ob lej priliki je imel glavni tajnik Kr še. demokracije Aminilore Famfani v De Gaspe-riijeveim rojstnem kraju Seli a di Valsugana na Tridentinskem govor, v katerem je veli-čal zasluge pokojnega državnika in obenem poudaril, da se Kiršč. demokracija ni še odločila, s kom se bo po prihodnjih volitvah zvezala ter sodelovala v skupni vladi. Mogla bi torej odbiti sodelovanje z liberalci, republikanci in Sar ag atovimi soc i a • ‘listi ter se združiti tudi z Nemmijem, če bi la pretrgal zveze s komunisti ter se izrekel z»a brezpogojno dlemlolkraiciijo v političnem življenju Italije. DESETLETNICA OSVOBODITVE ■Sredi avgusta je minilo deset let, odkar je v Bomhavu zadnji angleški vo^nk zapustil indijska tla ter je Indijci postala neodvisna republika. Gibam je za neodvisno sl »e je v resnici pričelo že pred 100 leti. Najbolj se je dvignilo pod vodstvom filozofa in državnika samotarja Mahaitma Ga.ndhiija. Že pod njim je bila dosežena velika samouprava; po lej vojni so pa v Novem Delhiju proglasili samostojno republiko, lk,i jo danes vodi Paindit Nehru, in sliecr tako spretno, da mora London večkrat poslušati, kaj želijo in svetujejo v Indiji, »državi, ki se naglo približuje 400 m il ijonom prebi vailcev. ŽRTVE GORA Letošnje poletje je zvabilo številne planince v osrčje gora. Todia. malokdaj so gore zahtevale toliko žrtev kot prav Telo«. V pogorju Mont Blanca, v Dolomitih in v Alpah se je do srede avgust a smrtno ponesrečilo nad sto »plezalcev. Tudi Triglav bi bil kmalu terjial svoje žrtve. V nedeljo, 11. avgusta, sta planinca Prosenc in Valant iz Radovljice skušala preplezati severno triglavsko steno. Malo pod vrhom sla obtičala nad prepadom. Sele v I o rrik p opoldne so ju reševalne odprave iz Kranjske gore in Mojstrane rešile bližajoče se smrti. Rešenea sta prizm*-la, d,a stai biila pomanjkljivo opremiljena in lindi premalo hrane sla imela s seboj. NEMŠKI BEGUNCI [z vzhodne komiunistično Nemčije je v Zapadlim Nemčijo prebežalo ziaidlniji leden 6.271 oseb. 300 več kot pretekli teden. KATOLIŠKA VSEUČILIŠČA Avstrijisiki katoličani se že več 'kVii pol sito-let jai bore, da bi si usitanoviiili zasebno »katoliško univerzo. »Ker jiiin do dames ni uspelo uresničiti načrla, prirejajo vsalko poletje vseučilišike tedne v Salzburgu. Letos je imel slavnostni govor bivši avstrijski kancler Srhusehnigg (Sušnik), Iki se je ob koncu vojne za stalno preselil v Ameriko. Katoliška vseučilišča — je rekel — so sc v svobodni tekmi z osi alimii univerzami pov-sod po svetu obnesla: tako v Belgiji, Švici, Kanadi 'in v Italiji. Največ katoliških visokih šol pa šteje Amerika, in sicer 84 z 282 tisoč slušatelji in nad 19 tisoč profesorji. Zanimivo je, da se te šole vzdržujejo samo s prostovoljnimi prispevki in da jih podpirajo v pretežni večini nekatoličani. Dokaz, da so dobre in zelo čini a ne. Od tod tudi. velik vpliv katoličanov v Ameriki:, četudi Ivorijo približno le eno petino prebivalstva. POMEMBNA OBLETNICA V torek, 20. t. m., sla potekli dve leti, od-taar stia Italija in J ugošlavija podpisali v Vidmu sporazum o obmejnem prometu. Če ob drugi oblet niči navedemo število dosedanjih prebodov, spoznamo, da je bil ta dogovor prav gotova eno najvažnejših in najbolj koristnih dejanj, ki sla jih sosedni državi kdajkoli bili sklenili. Obmejno prebivalstvo se torej ne more kesati, da je pred 2 let oni a novi sporazum tako navdušeno pozdravilo. Iz uradnih podatkov izhaja, da je od 20. avgusta 1955 do konca leta 1956 šlo čez itali jansko-jugoslovansko imiejo 5 milijone 952 tisoč oseb s prepustnicami. Na Tržaškem so zabeležili 2 milijona in 891.000 prehodov, tia Goriškem 879.000, v BeneJkli Sloveniji 187.000 lin v Kanalski dolini 42.000. Osebni obmejni promet pa čedalje bolj narašča, saj jo v prvih 7 mesecih t. I. blillo sainuo na Tržaškem 2 milijonu in 470 tisoč prebodov. Zato lahko računamo, din je v teh dveh letih bilo skupno nad 7 milijonov prehodov. Preb ivalstv.o je torej v glavnem zadovoljno z novimi stanjem, vendar želi, da hi se nekatera določila zboljšala in izpopolnila. Za marsikoga je na primer silno nerodno, da se .mora vrniti, po tistem bloku, po katerem je vstopil. Veljavnost prepustnice bi se morala podaljšati vsaj na eno leto in ljudem naj se omogoči vsaj 3 alii 4-dnevno bivanje v sosedni državi. Nujno je tudli, da sie potnic kom dovoli imeti pri sebi več .denarja, Največja želja vsega prebivalstva pa je, da se obmejno področje razširi ter zajame vse liste kraje, kli, gospodarsko in zemljepisno težijo k Trstu in Gorici. KADILCI SO OGORČENI Komisar Palamara je 12. avgusta izenačil cene tobaku na Tržaškem s tistimi v Italiji, to se pravd, da se je tobak podražili za približno 50 odstotkov. Izračunali so, da bo zavoljo Palama.rovega odloka trošil povprečni kadilec sedaj okrog 3 tisoč lir več na mesec in da bo država spra-vitla v blagajno milijardne dobičke. Prebivalstva se je lotilla tolika nevolja, da je začelo omejevati kajenje. Prodaja tobaka je do dane® padla kar za 70 odstotkov, to je na manj ko ono tretjino. Ljudsko ogorčenje je prisililo celo Bartoliju k izjavi, da je bil odlok »prenagljen«. Prodajalci pa groze, da bodo, če Palamara ukrepa ne preklice, kratkomaio zaprli tobakarne. AVSTRIJSKA MORNARICA Avstrijci se pogajajo z Amerikanci, da bi od njih kupili osem ladij tipa Liberty. To naj bi bil začetek avstrijske trgovinske mornarice. V katerem pristanišču bo zasidra n a, ne vemo. Upajmo, da v tržaškem. KROŽNIKI SPET LETAJO Vsako poletje se ponavlja zgodba o letečih krožnikih. Tudi letos je že začelo čašo-pisije pisati, da so nad mestom San Francisco v Ameriki opazili neke svetle reči, ki so * neznansko brzino in velikim šumom leteli proti -morju. Ra-ziliika je le ta, da so bili leteči krožniki lansko leto srebrne barve, letos so pa zeleni. BLIŽA SE AZIJSKA MRZLICA O njej smo pisali, da se je začela šiiriiti iz Indije in Kitajske po ostalih delih sveta. In res se je pojavila že v južni Ameriki. V državi Čile je od nje zbolelo okrog 1 milijon ljudi, med njimi tudi predsednik republike. Kužna bolezen je razsajala pred kratkim ravno talko v Siriji ob Sredozemlju in se od ondi prenesla v južni del Turčije. Bliža se torej počasi Evropi. Neki strokovnjak je napovedal, da pride k nam jeseni. Upajmo, da se je mož zmotil. 103 MILIJONI Strokovni časopis The American Automo-b.il sporoča, da so bi.lii v začetlklu tega leta na svetu približno 103 milijon! avtomobilov, od lega 24 milijonov tovornikov. Skoro dve tretjini vozil tečeta v Ameriki, a le 3 odstot-k:i v Sovjetski zvezi. Od začetka vojne do danes se je število avtomobilov v svetu več ko podvojilo.: od 44 milijonov je poskočilo na 103. Golica, kraljestvo narcis TUDI RADAR JE NEVAREN Tri leta so molčali o nesreči, ki se je pripetila 1. 1954 nekemu delavcu v Los Angelesu. Stal je nekaj trenutkov preblizu oddajne antene radarja in začutil po nekaj din eh močne bolečine v trebuhu. Nato je zaradi notranjih opeklin izdihnil. Nezgodo so zamolčali, da bi ne preplašili ljudi, ki imajo, -opravka z radarjem, s pomočjo katerega je mogoče izslediti že iz ve-llilke daljave bližajočo se ladjo, podmornico ali letalo. Od 1. 1954 dalje raziskujejo strokovnjaki vpliv radarja na človeški organizem. i/leltui 2,rt vbe---------------------------j ALKOHOL Prometne nesreče so iz dneva v dan številnejše in težje. Vzrok je v bolj razvitem prometu, večji hitrosti vozil, nepazljivosti vozačev .in pešcev, toda tuidi v — alkoholu. Da bi dokazala delež, ki ga ima pri prometnih nesrečah alkohol, je čikaška policija v enem tednu ustavila 1750 vozačev in jim pregledala kri. Pri eni- petini je bila količina alkohola v krvi povečana do l"/00, pri 270 osebah, kli so bile ikot žrtve prometnih nesreč sprejete v bolnico, pa celo do l,4°/00. Če upoštevamo, da ima tešč in trezen človek v krvi le 0,03°/on alkohola, je količina naravnost ogromna. Alkohol preide iz tankega črevesa v kri že v petih minutah ter gre zatem v jetra, posebno pa v možgane, katerih celice so zlasti občutljive. V preveliki meri zaužit alkohol je strup, ki vpliva na pr o topil a zim o- celic in jih uničuje, veča dotok krvi in zvišuje njen pritisk, zmanjšuje vid in slabi vonj, povzroča hitro utrujanje živcev in mišic ter slabi reflekse. Pri 0,l"/O(, alkohola v krvi je človek še pri razumu. Pri 0,2°/,,,, ne kaže še vidnih Znakov pijanosti. Pri 0,3"/,,,, postane najboljši' prijatelj vseli, rad posoja denar in plačuje za pijačo. Pri 0,4"/oo mu na! več mar njegova zunanjost in tudi vseeno mu je, koliko je ura. Pri 0,5"/„„ energično protestira, če kdo reče, da ga ima pod kapo, in si domišlja, da je pametnejši od drugih. Pri 0,7“/oo se še prav okorno in s težavo giblje in si komaj upa prižgati cigareto. Pri l°/00 s težavo sedi na svojem mestu in, če je v avtomobilu, je trdno prepričan, da vsi drugi vozijo napak. Pri 2"/00 si sam že ne more obleči suknje in me ve več, kje je prebil zadnje ure. Pri. 3°/00 zaspi in ko se po dolgem spanju prebudi, je nekaj dni bolan. Plrii 4"/00 je v pravem pomenu besede že na smrt pijan in mnogi se res niso več prebudili. V Ameriki je mnogo organizacij, ki se bojujejo proti alkoholizmu, in zadnje čase so se taka društva močno razširila tudi po Evropi, zlasti po Franciji in Nizozemski. V Ameriki je tudi posebno društvo, sest o ječe i/ samih bivših pijancev, ki spreobračajo svoje bivše sotrpine. Neznosno ozračje v naših obmejnih krajih (Nadaljevanje s 1. strani) .pustila črko e, tako da je i.z eHettori nastalo lett ari. Da resni pravniki, iin politični voditelji tega ne uvidijo ali nočejo uvideti in da ta »pogrešek« sploh omenjajo, je nadvse značilno za .politične razmere, v katerih živimo! Človek 'ima vtis, da nima opravka z resnimi politiki, temveč z ljudmi, ki dlrže v rolkali sekire ter se na vse načine trudijo, kako bi razcepili dlake na dvoje. Pri tem se jim je pa še pripetila nesreča, da so sami zagrešili še neprimerno težjo tiskovno napako: .pri zavrnitvi liste »Trst Tržačanom!« so napisali: »Ker sodimo, da je odločitev volilne komisije neupravičena« namesto »upravičena«. Lonec, bi rekel naš človek, se torej norčuje iiz kotla. Vse te stvari, se zde na prvi pogled smešne in neresne, a simo jih morali omenili, ker žarko osvetljujejo strupeno ozračje, v Iklate-ram moramo živeti. V njem ne morejo dihati miti Slovenci niti' pošteni Italijani, ki se ne strinjajo s politiko vladajočih nacionalističnih nestrpnežev! Kar doživljamo, je zgodovinskega pomena, ker označuje dobo županovanja Giianni-ja Bartoli ja, njegovih somišljenikov in visokih podpornikov, to se pravi, dobo, v kateri je vsako strpno in pošteno sožitje med Tržačani raznega mišljenja in zlasti še med Slovenci im Italijani postalo, kakor vidimo, nemogoče, Skrajni čas je že, dla se vodstvo Kršč. demokracije v naših krajih iz temelja spremeni! at&plbi fr Tvšithlt eiju BARKOVLJE Starejšim Barkovl janom, ki si tu pa tam ogledajo naš pristan, se stiska srce, ko primerjajo to, ikiar v/'tlijo danes, s ‘tistim, kar je bilo nekdaj v maši vasi. iNekoč je bili naš pristan majhen, a v njem misli našel samo poklicnih ribičev, temveč tudi 'ljudi, kd so svoj prosta, čas posvečali ribarjenju ali jadranju. Kaj se pa danes tu dogaja ? Za odgovor, aaidostu j e, da p ogledaš 'l ad je in ladjice, ki so zasidrane v pristanu. Na njih bereš ime* mai, kii jih ne najdeš v nobenem koledarju i'n kri vsa dišijo po tujem. Zaman iščeš prijaznih obrazov domačih ribičev. Sodobni ribolov zahtevai ladjo, ki Stone milijone. In ravno talko mreže. Kam naj gredo naši re-vieži po denar, da se lahko opremijo z vsem potrebnim ? Pired nekaj /leti so hatrfoo vi j anski pristan miočno razš iiriilii. V novem in tudli v st are m delu so našli zavetišče povečini istrski begunci, od katerih lahko Bankovljiami pričakujejo1 samo grde poglede. Ttadli iz Trsta je seim, zateklo iminogo 'ladij in ladjic, ki služijo bolj športu kakor ribolovu. Kako lepo je bilo v Barikovljah pred neikaj desetletji, ko si ne samo v pristanu, ampak povsod srečal sum,o domače obraze, ki so Ki na p ozd nav prijazno odgovarjali. Se-diaj se šopiri po naši vasi tujec, ki mu daje občina brezplačno stanovanje, hrano in zraven še podporo. Občina nas pozna le tedaj, 'ko gre za tiste papirje, s katerimi moraš v najkrajšem času v mesto, da plačaš oh vezo, ki ji pravimo davek. ZGONIK Upravni odbor je v začetku avgusta ponovno razpravljal o občinskem proračunu tekočega leta. Prefektura je namreč šele pred kratkim proračun preučila ter ga s svojimi popravki vrnila občinski upravi. Ker je zadeva izredne važnosti za vse prebivalce, naše občime, smatramo za ipotrebno, da o njej obširneje spregovorimo. Občinski svet je, kakor znano, januarja t. 1. sprejel proračun, Iki je izkazoval nekaj nad 38 in pol milijona lir izdatkov ter okrog 7 milijonov dohodkov. Primanjkljaj, ki naj bii ga krila država, hi torej znašal nad 31 milijonov. Zanimiiivo pa je, da je sedaj prefektura črtala iz proračuna ikar 11 milijonov in 300 tisoč lir stroškov, češ da so nepotrebni. Državni prispevek naj bi tako znašal le 17 milijonov in 794 tisoč lir. Od postavlk, -ki jih prefekt ura zavrača, naj omenimo samo 72 tisoč za razširitev jiavne razsvetljave, 2 milijona in 300 tisoč za asfaltiranje naselij, 775 tisoč za občinsko knjižnico', 2 milijona in 200 tisoč za opremo nove zgomillke šole ter 1.700.000 lir za nakup zemljišča pravkar omenjene šole. Da so zadnjo postavko odbili, je zares čudno An nerazumljivo, ker je občina zemljišče že zdavnaj kupila in je prefdktura na-kuip odobrila! Toda prefektura ni samo znišala stroškov, temveč obenem odredila, naj se povečajo občinski dohodki. To pa hočejo oblastva doseči s tem, da se prebivalcem naložijo večji davki. Tako naj bi se davkii na zemljišča povečali za 200%, davek na pse za 25% in prav toliko tudi pristojbini na obrtnice ter javne napise. Spričo vsega tega moramo poudariti, da je odredba prefekture krivična. ker zadevia v živo koristi kmetovalcev, se pravi tistega sloja, ki ima od svojega trdega dela naj-mianj dohodkov in ki je najbolj zapostavljen. Čudimo se tudi, kako prefelktura ni še spoznala, da se kraški kmetje ne morejo primerjati s tistimi iz Furlanije ali ilz ostalih italijandkiih pokrajin, kjer so poljski pridelki bogatejši in gotovi. Ravnanje oblastev je tembolj krivično, če pomislimo, da so letošnje vremenske nepniilike prizadele prav tukajšnjim krajem velikansko -kodo. Namesto da bi kmetom nudili učinkovite pomoči, jim nameravajo povečati davke! Zares vzorna gospodarska in socialina politika ! NABREŽINA Na veliki šmaren se je piri nas bliskovito razširila vest, da se je skupini Nabrežjineev dogodila huda prometna nesreča. Trije mladi pari so ta dan nameravali narediti izlet z dvema avtonnohiloima k Belopešikiiim jezerom . Ker se je v bližini Vidina smrtno ponesrečil italijanski častniilk, in je na kraju nezgode stala gruča ljudii, jo prvi avtomobil, ki ga je vozil domačin g. Frančeškin, nenadno znatno zmanjšal brzinoi. Zla usoda je pa hotela, da je naslednji avto, v katerem sta se vozili družini Mihelič tim Furlan, najprej trčil v prednjega, se zaletel v obcestno drevo An se prekucnil. Trije potniki so se laže poškodovali, 28-letna gospa Zora Mihelič pa je hiilla na mestu mrtva'. Pone- »Godbeno društvo Nabrežina« je prejšnjo nedeljo, na praznik domačega zaščitnika sv. Roka, obhajalo 60-letnico ustanovitve. Ob pomembni in častitljivi obletnici je na vaškem trgu priredilo pester koncert, pri katerem sta sodelovali tudi godbi iz Sv. Križa in s Proseka. Prireditev je privabila mno žico vaščanov in okoličanov ter tudi številne tujce, predvsem Avstrijce, ki se trenutno nahajajo na počitnicah ob naši obali. Udeleženci so navdušeno sledili raznim glasbenim točkam, ki so jih godbe zares mojstrsko izvajale. Ob tej priložnosti smo obiskali dolgoletnega in neumornega kapelnika g. Josipa Devetaka ter ga naprosili, naj za naše bralce kaj pove o zgodovini svojega godbenega društva. Gospod Devetak se je rad odzval naši prošnji ter nam v daljšem razgovoru podal obširen pregled dosedanjega društvenega delovanja. Za ustanovitev godbe se je v zadnjih letih prejšnjega stoletja prvi živo začel zanimati železničar Janez Pušnar, ki je bil sicer doma iz Postojne, a je živel v Nabrežini, kjer je umrl leta 1941, ko mu je bilo 93 let. Ker je ljubil glasbo, je zbiral domače fante ter svojo ljubezen vcepljal v njih mlade duše. Kot vztrajen človek ni miroval, dokler niso leta 1897 končno ustanovili godbenega društva. Pušnar je našel v takratnem učitel ju v Nabrežini Ferdinandu Majcenu velikega prijatelja in navdušenega kulturnega delavca, ki je postal prvi učitelj in duša novoustanovljene godbe. Ferdinanda Majcena bi morali poznati tudi starejši Tržačani, saj so po njegovi zaslugi nastale slovenske godbe v Rojanu, Barkov-Ijah, pri Sv. Jakobu in drugod. Godba je v začetku štela 18 članov. Godala so si nabavili s članarino, ki je znašala 20 kron letno, in s posojilom, poleg tega pa so prejeli precejšnjo podporo od vaških veljakov, zlasti od pok. restavrater-ja Leopolda Andrea. Mladi godbeniki so se začeli pridno vaditi in v kratkem času so že lahko nasto pali. Majcen je vodil godbo do leta 1903, ko jo je zaradi prezaposlenosti moral zapustiti. Njegovo me- nico, a njihove rane niso, hvala Bogu, hude. Nesrečni avto je vozil g. Mihelič, mož umrle domačinke. ■Mlado gospo, ki je v kratkem, pni,črkovala otroka, sm'0' pokopali prejšnjos soboto. Naj ji bo lahka domača zemlja. Hudo prizadetemu možu in sorodnikom izrekamo globoko sožalje ter žeUlmo, da jim Bog po-miagia prenesti neizmerno bol. ŠTIVAN Prejšnji teden smo položili k večnemu počitku 65-letnega domačima Alberta Perica. Njegova netradiia smrt je globoko presunila vse vaščane lin okoličane. Pokojnik je namreč poslal žrtev Iraglične pomote : spil je požirek strupene kisline, ki si jo je ličealkla nabavila za čiščenj e oblleke. Čeprav so ga nemudoma odpeljali v bolnico, ga miso mogli več rešiti in so ga nekaj ur p,red smrtjo spet izročili svojicem. Pogreba se je udeležilo zares lepo* število Jjudii, saj so pridnega im marljivega' kamnoseškega delavca vsi' spoštovali lin radi imeli. Naj v miru počiva. Sorodnikom izrekamo globoko sožalje. BORŠT Ta leden so spel otožno zapetll zv orno vi ter oznanili, dia se je od tega sveta za vedtno poslovil naš vaščan. Zaraidii hudih ram, ki jih je zaidobill oh prometni nesreči, je uimrl mladi Egiiidij Bajt. Fant se je zialelteil z motornim kolesom in zdravniki ga niso mogli rešiti, čeprav so nnu nudili vso pomoč. Pogreba se je udeležila vsa vas. Pevski zbor je zapel nekaj žalostiink, godba pa je igrala žailne koračnice. Naj mu ho lahka domača gruda. Hudo prizadetim sorodnikom izrekamo globoko sožalje. slo je prevzel Goričan Oreste Zocou, ki je bil odličen glasbenik in je vodil godbo do izbruha prve svetovne vojne. Nabrežinski muzikanti so kmalu zasloveli po vsej Primorski in so bili zlasti priljubljeni na Vipavskem in na Krasu. Gospodu Devetaku je ostal zlasti v spominu mogočen nastop leta 1903 v Ajdov ščini, kjer so razvili in blagoslovili zastavo tamkajšnjega prosvetnega društva. Nabrežinska godba je igrala na neštetih cerkvenih in posvetnih praznikih in lahko trdimo, da je v dobi pred prvo svetovno vojno bilo njeno delovanje najživahnejše. Vojna vihra je prizadela društvu ogromno škodo. Zgubilo je vsa godala ter, kar je bilo najhujše, še sedem odličnih muzikantov. Bilo je treba spet začeti iz niča. Leta 1919 je prevzel vodstvo godbe gospod Devetak, ki je bil član društva že od leta 1903. Dobili so nova glasbila, sprejeli nove ljudi ter se pridno začeli vaditi. Po dveh letih učenja je novemu kapelniku uspelo sestaviti godbo, ki je lahko nastopala pred katerimkoli občinstvom. V najlepšem spominu sta gospodu Devetaku ostala nastopa na velikem taboru v Matenji vasi pri Postojni, ki se ga je udeležilo nad 15 tisoč ljudi, ter na sokolski slavnosti v Šempetru na Krasu. Društvo bi se gotovo razvijalo in spopolnjevalo, če bi fašistični režim ne posegel tudi v njegovo delovanje. Gospoda Devetaka so razni fašistični mogotci nagovarjali, naj se vpiše v stranko, toda mož jih je kot zaveden in značajen Slovenec odbijal, čeprav je vedel, da bo zaradi tega moral odložiti vodstvo godbe ter da ga bodo začeli preganjati. In res je leta 1930 bil prisiljen iz društva izstopiti. Godba je sicer še živela, toda morala jc ponižno ubogati fašistične gospodarje. Med drugo svetovno vojno je prenehalo vse delovanje, dokler niso na Silvestrov večer leta 1945 pod vodstvom gospoda Devetaka spet svobodno in mogočno zadonela godala nabrežinskega godbenega društva. Gospod Devetak nam je še marsikaj zanimivega povedal, a o tem bomo najbrž drugič pisali. Lepo smo se poslovili od uglednega prosvetnega delavca, ki nam je s svojo prisrčno in nazorno besedo odkril del naše kulturne zgodovine. srečenice so takoj odpeljali v videmsko bol- Ob 60-letnici nabrežinske godbe IZ PODGORE V petek predpreteklega, tedna so se uspešno zialdjučila dolgotrajna pogajanja za ureditev in* izplačilo proizvodne nagrade delavstvu rayoin odidiedika maše predilnice. Končni dogovor so podpisali na sedežu Zveze in dustrij cev. Zastopniki dela vcev so pametno naredili, da so so zaenlkrat odpovedali zahtevi po izplačilu iprave proizvodne nagrade. Ta ho namreč 'konec leta že tako obnovljena v vseh tekstilnih industrijah v državi. Namesto proizvodne nagrade bo naša predilnica izplačala delavstvu v rayom oddelku posebno nagrado »uma tanitum«, ki znaša za izšolane delavce 15 tisoč, za kvalificirane 14.500, za delavke in navadne delavce pa 13.500 lir. Prvi obrok so delavcem že 'izplačali ob začetku počitnic, drugega pa jim bodo izpla-čadi do ikonoa t. 1. Takoj po izplačilu dlrugega ohrolkla* se bodo zastopniki (delavcev zopet pogajali z upravo prediilnice, da se v prihodlnjam letu končno uredi izplačevamje proizvodne nagrade. Podgora je že nekaj dni kakor unirttva. Delavci liz tovarne so namreč šli na počitnice, ki bodo trajale do 25. avgusta*. IZ PEVME Čujemo, da hoče Ustanova 'tre Vetnezie prodati spolovinarjem in dninarjem zemljo, ki jo je bila z državnim denarjem nakupila v Fossalomu piri Gradežu. Ustanova je iiz istega škllada tudi dala zgraditi pri Fossalonu 112 kolonskih hiš za begunce. Vsi Pevmčani odobravamo ukrep poldržavne ustanove in želimo beguncem, da bi čiimprej postali lastniki zemljišč in hiš. Obenem pa izražamo svoje veliko, začudenje, zakaj je prav ta ustanova s tožbo izgnala & svojega posestva v Pevmi minogo domačih posestnikov. Ti so pred leti hoteli odkupiti vse omenjeno posestvo, ker je znano, da našim ljudem zemlje fcelo primanjkuje. Toda ne ustanova me ministrstvo nista dvoliila, da bi se z nakupom te zemljo naši kmetje gospodarsko olklreipili. Čemu iin zakaj ta preočitna dvojna mera? Jasno je, da je šlo za raznarodovalne namene. Morda bo ta stvar zanimala novega pcefeikta in smo jo danes pogreli zato, da bo znal svojo \lado poučiti in ji povedati, zakaj Smo goriški Slovenci z njo nezadovoljni. Gospa Karolina Mildluš je v nedeljo praznovala 90-letnico. Kljub častitljivi starosti je slavijenlka še vedno čila in z iiava. Kljubovala je vsem živijenjsikim težavam, čeprav je že kot mlada žena postala vdova s petimi otroki. Trpljenje ji ni uničilo življenjskega poguma. Trdo in vestno je delala iin svojih petero otrok vzgojil a v ljubezni do naroda in. poštenega delovnega življenja. Vsi vaščani ji iz srca čestitamo k njenemu slavju in želimo, da ji ljubi Bog obilno poplača ves njen veliki trud. Čestitkam se pridružuje tudli uredništvo Novega lisita. IZ KRMINA V sredo preteklega tedna je bila važna seja občinskega odbora, ki se jo je udeležil tudi državni poslanec Baresi. & .bornih! so poslancu predeči!i. nujna občinsku vprašanja ter ga naprosili, naj posreduje, da se uvodno rešijo. Občina bi n. pr. rada postala čim- pre j lastn ica nepremičn in bivše C ase B alilla v Krminu, za kar zahtevajo' 6 milijonov lir. Občina pa želi, da se ta znesek zniža. Občinska uprava nadalje potrebuje skoro sedem milijonov lir posojila* za nakup gradbenega prostora za nove stanovanjske hiše ter 9.755.000 lir posojila za kritje primanjkljaja iz leta 1957. Vlada naj tudi krije stroški?, za. napeljavo vodovoda v Plešivem in drugih naseljih, ki znašajo 10.400.000 lir. Za asfaltiranje mestnega središča bi potrebovali 14 mili j 0*110 v lir. Ministrstvo za javna* dela je občinski upra- vi že nakazalo 95 milijonov lir za zgradnjo nove strokovne šole, občina pa Je zaprosila še za nadaljnjih 80 milijonov, ker znašajo stroški za šolo 175 milijonov. Osemnajst milijonov bi pa rabili za razširjenje krmiin-dkie srednje šole. Občina bi končno rada nakupila tudi nekaj nepremičnin, ki so last Banke del Frinili, da lahko primerno uredi središče mesta. To bi jo stalo okoli 20 milijonov lir. Poslanec Baresi je obljubil, da bo storil vse, kar je v njegovi moči, da bo krminska občina čiimprej ugodno rešila 'ta* pereča vprašanja. V četrtek preteklega tedna je v opekarni g. Venturinija nastal ogromen požar, ki ga gasilci niso mogli docela pogasiti niti v 10 urah. Požar je uničil opekarno itn druga poslopja, vse stroje in 300 tisoč kosov opeke. Škoda je ogromna, saj jo cenijo na 22 milijonov. IZ ŠTEVERJANA Števerjanei nismo še nikdar tako živo občutili. krivice zaradi pomanjkanja zdrave pitne vode kot v letošnji vročini in, suši. Čeprav je naša vas ena najlepših v goriški pokrajini, se tujski promet pri nas ne more pošteno razmahniti, in sicer prav izaradi pomanjkanja zdrave vode. Svoj čas je celo tržaški Piocolo zapisal, da ne sunejo oblastva več odlašati z napeljavo vodovoda v našo vas. Znano je, da je pokrajinska uprava svoj čas odvrnila napeljavo pitne vode iz Jugoslavije v Števerjan, češ da je to nemogoče, čeprav bi na ta način najbolj poceni prišli do dobre vode. Še sedaj čakamo odgovor, ki smo ga v Novem listu tedaj zahtevali od predsednika pokrajinskega sveta. Mož pa najbrž sploh ne more dati pametnega odgovora in zato molči. Na prevažno vprašanje vodovoda, ki je za naše zdravje in naše gospodarstvo nujno potreben, smo* hoteli danes opozoriti še prav posebno novega prefekta. Vse kaže, da ima mož vsaj nekoliko srca do trpečega ljudstva in nekaj dobre volje, da umu hoče res pomagati. V preteklem tednu se je mudili pri go-riškem prefektu naš župan Podveršič in prav nič ne dvomimo*, da mu jt, položil na srce tudi to nujno vprašanje. Ker ne gre za kak velilk izdatek, bi prefekt prav lahko prepričal vlado, naj nakaže potrebno vsoto denarja za napeljavo vodovoda z Oglavja v Števerjan. IZ GRADIŠKUTE Z zanimanjem smo v zadnji številki brali dop'» iz štmiavra, ki* v tako žarki luči osvetljuje Iktrvavo potrebo Gradkškute in Štmavra po zdravi pitni vodi. Pri nas je okoli* 20 hiš, v katerih stanuje okrog 200 ljudi, ki se morajo zadovoljiti z nezdravo deževnico, čeprav je župan Benniardils* pred kratkim nedolžno zatrjeval, da jo pijemo že sto let in da je naša deževnica zdrava, ker nc vsebuje bolezenskih klic. Mi pa* upravičeno vprašujemo župana, zakaj tako živo skrbi za olepševanje gori-šikega središča, ko mu je predobro znano, da je bilo pred sto leti za naše dede in očete marsikaj neznosno, česar sodobni svet ne more več prenašati in trpeti. Znano mu je tudi*, da nam* večlktrat zmanjka celo nezdrava deževnica in da moramo v času suše po vode v štiri kilometre oddaljeni Ločnik. Če bi bili zlobni, hi radi privoščili gospodu županu, naj sam poskusi nekaj let piti deževnico in prenašati vodo iz Ločnikia, pa «k. ' \ MEDTEM STA ORJAŠKA PTIČA ZAMAN NAPADALA ŽELVO, KI 3E SKRILA VSE SV03E UDE. POSREČILO SE 3EUMAJO ME ZA BOGA OGN3A.HI-HI.ZDA3 Ml UE BODO SKRIVILI NITI DLAKE'..HM. KA1, KO BI Sl SPEKEL NEKA3 ZA KOSILO, SAJ ŽE NE POMNIM, KDAJ SEM ZADN3IČ 3EDEL... . KMALU STA ODNEHALA IN ODLETELA NAKAR, SE 3E SPET DVIGNILA,,. i jo^rrfPwXi- HM, LEPA POMOČ, TOLE’. KABINA "3E ZDROBLJENA IN LETALO ZABITO V T1A ON PA GOVORI O HVALEŽNOSTI., ivj NEK« TEH GOCNIU LISTOV MORAM UTRGATI SV031 PRI3ATELJICI J TO 3E N3ENA NA5L3UB5A 3ED,PA ■JE NE DOSEŽE,! ^ . POLEG TEGA PA SE