„DOM IN SVET!' 1892, štev. 12. 575 »Pisma o golode.« Obrnjen myšlej meždu R. N. P. Aksakovvm, N. i S. F. Šarapo-vym. — Znano je, kakova nesreča je trla preteklega leta jeden del Rusije, namreč — glad. Vsi stanovi so se združili v pomoč svojim trpečim bratom. Znano je, kako je šel sam L. N. Tolstoj v stradajoče gubernije in ondi s svojo hčerko stregel ubogim trpinom. Pisatelji in založniki so tudi storili kolikor so mogli: izšla je namreč — rekel bi — mala »gladna« literatura, t. j. knjige in brošure, izdane v korist strada-jočim. Med drugimi je vredno spomina tudi prej omenjeno delo, izdano od rusko - slavjanskega sklada Heruc i drug.1) V tej brošuri so zbrani dopisi ruskih rodoljubov, kateri se pečajo s to veliko narodno nesrečo. Omenjeni ruski rodoljubi in časnikarji preiskujejo sredstva, kako se je najgotoveje ubraniti v bodoče jednakim nesrečam. Rusija je sicer težko prenašala in še tudi sedaj prenaša posledice te nesreče, a ona se tudi uspešno in požrtvovalno bojuje proti njim; zato se je pa po pravici nadejati, da se bodo rane po tej nesreči kmalu zacelile. Petdesetletnica poeme »Mrtvija duši.« Dne 21. maja t. 1. je preteklo 50 let, odkar je izšel prvi zvezek »Mrtvih duš«. Na tem slavnem delu, kateremu vsebina izvira od Puškina, pesnika »Evgenija Onegina«, delal je Gogolj več let. Proti koncu 1. 1839. je bil večji del dovršen in pesnik ga je prinesel seboj iz tujine v Moskvo. Tu ga je nadaljeval, in kar je napisal, bral je v odličnih družinah v Moskvi, posebno pri S. T. Ak-sakovu in v hiši J. V. Kirejevskega. Tu je izdelal šest poglavij svojega dela, pa izgovarjal se je vedno, da »one ešče ne obdelani.« Ta prva poglavja poeme, dasi še neobdelana, imela so vendar veliko moč, kakor trdita S. T. Aksakov in J. J. Panaev. Da izgotovi »Mrtve duše«, šel !) P. n. citateljem in poznavalcem ruskega jezika priporočam to tvrdko za naročila vseh ruskih knjig. Naslov: Russko-slavjanskij knižnvj sklad Heruc i drug. Nevskij 74 — Petro-grad. Denar se lahko pošlje v avstrijski veljavi gspdč. Zlatici Heruc, K r i ž e v a c na Hrvaškem. je Gogolj zopet na zapad (v maju1840.). Pred odhodom je obljubil, da se vrne za leto. dnij in prinese prvi del popolnoma izdelan za tisek. In res je izpolnil pisatelj besedo. Koncem 1. 1840. je dovršil prvi del »Mrtvih duš«. Začetek 1. 1841. je porabil za razdelitev in prepis posameznih poglavij in tako je prišel v oktobru 1. 1841. v Moskvo z zvršenim rokopisom. V tem času je bil dovršen tudi iz originala prepis za moskovsko cenzuro. V Moskvi pa so nastale nekatere težave, in poslali so rokopis v Petrograd v presojo. Dolgo ni dobil Gogolj nobenega glasu o svojem delu; zato je pisal nestrpljiva pisma petrograj-skima prijateljema P. A. Pletnevu in N. J. Proko-poviču. Začetkom leta 1842. sta mu oznanila oba, da so »Mrtve duše« odobrili za tisek, raz-. ven povesti o kapitanu Kopjejkinu, katero mora predelati. Gogolj je precej začel predelavati in čakal rokopisa iz Petrograda. V strahu je pisal pismo za pismom, proseč prijatelje, da mu naznanijo, ako je propal njegov rokopis in, žalostno je ihtel: »Bože. kakaja strannaja, nepostižimaja sudba!« Dne 5. aprila je prišel rokopis iz Petrograda in šel precej v tisek v moskovsko vse-učiliško tiskarno. No, s tem niso bile še končane sitnosti in težave pisateljeve. Dolgo je bilo, kar je bil poslal popravljeno povest o kapitanu Kopjejkinu petrograjskemu cenzorju Nikitenku; toda poldrugi mesec je pretekel, a on še ni dobil odgovora. Vsi listi knjige so bili že zloženi začetkom maja, in Gogolj se je jezil, ker je delo močno zaostajalo zaradi neposlanega velikega oddelka. V polovici maja še le je mogel Gogolj ves utrujen slobodno zadihati. Povest o Kopjejkinu je prišla v Moskvo, in začel se je tisek znamenitega dela v 2.500 izvodih, s platnicami narisanimi od samega Gogolja. Bilo je dne 20. maja, 21. maja pa je sprejel Aksakov prav pri kosilu prvi odtisek, in ne dolgo po tem so dobili vsi ruski bralci znamenito knjigo z naslovom: »Po-hoždenija čičikova ili Mrtvija Duši — poema N. Gogolja«. Razne stvari. Naše slike Vuk Stefanovic Kara-d žic. Kdo ne pozna slavnega srbskega rodoljuba, pisatelja, zbiralca narodnih pesmij? Rodil se je dne 26. oktobra 1. 1787. (st. št.) v vasi Tršiču v okrogu. podrinskem, okraju Jadrskem v Srbiji. Njegov oče Štefan in mati Jezda Simova Zer-niceva, rodom Hercegovinka, sta kmetovala. Hodil je v gimnazijo v Karlovcih, potem pa šel v Belgrad. V bojih za oslobojenje Srbije je bil fudi naš Vuk namestu svojega očeta kot pisar; ostala mu je kot posledica bolezen na desni roki in nogi. Zdravil se je, a ni bilo povoljnega uspeha. Ko je bila Srbija zopet potlačena, šel je na Dunaj in tukaj se še bolj vnel za pesmi svojega naroda. Izdal je prvo zbirko leta 1814. Odslej je stanovitno deloval v slovstvu in zlasti po narodnih srbskih pesmih dosegel svetovno slavo. Največ je živel na Dunaju in Dunajčanko vzel tudi za ženo. Poleti leta 1819. je potoval na Rusko, pozneje je bival večkrat tudi v Srbiji. Užival je podporo od ruskega čara in srbskega kneza. Od leta 1836. je bival stalno v Srbiji. Umrl je 26. januvarja leta 1864. na Dunaju. Njegova dela so (po Šafafiku: »Gesehichte der ser-bischen Literatur« in po Kulakovskem): 1. Prvi srps-hi puhvar. U Beču u štamp. jer-menskoga manast. 1827. 8°. 17 str. 2. Pismo Dim. Frušiču Med. DoTct. u Beču 19. Nov,; 1819. U Vieni. 1821. 8°. 16 str. '":; 3". Pismenim srpskoga jezijcu,. po govoru prosioga naroda napisana. U Vienirpis. G. Sni^ rera 1814. 8°. XII + 106 str. ." .' :';. 576 Razne stvari. 4. Srpski rječnik, istolkovan njemačkim i latinskim riječima. Wolf Stephansohns serbisch-deutsch - latein. Worterbuch. Lupi Stephani filii Lexicon serbico - germanico - latinum. U Beču (Wien, Viennae) gedruckt bei den PP. Arme-niern. 1818. 8°. LXXI in 927 str. S. I—XXVIII predgovor, XXIX—LXX slovnica, 1 - 927 slovar. 5. Dodatak k Sankt Peterburskim sravni-telnim rječnicima sviju jeziku i narječija s oso-bitim ogledima bugarskog jezika. U Beču 1822. 4°. 54 str. 6. Mala prostona-rodna slo-veno-serb-ska pjes-narica. U Vieni u peč. G._Jo-anna Šni-rera. 1814. 8°. 120 str. — 2. čast 1815. 8°. 262 str. z naslovom: Narodna serbska pjesnari-ca. 7. Narodne srp- ske pjes-me. Knjiga prva,uko-joj su različne ženske pjes-me. U Li- pisci, u štampariji Breitkopfa i Ertla. 1824. 8°. LXII in 361 str. — Knjiga druga, u kojoj su pjesme ju- načke naj- starije. 1823. 8°. 305 str. — Knjiga tre-da, u kojoj su pjesme junačke poznije. 1823. 8°. 399 str. — Knjiga četvrta, u kojoj su različne junačke pjesme, 1833. 8°. (Ti-sek se je začel s tretjo knjigo.) 8. Narodne srbske pripovjedke. U Beču. 1821. 8°. 48 str. 9. Danica, zabavnik za godinu 1826. U Beču u štamp. erml manast. (1825.) 12°. 22 + 132 str. — 1827. 102 Istr. — 1828. 248 str. — 1829. (u Budimu) 65 Ltr. Mali grad nad Kamnikom. (Po fotografiji.) 10. Žice Djordja Arsenijevica Emanuela, rossijsko - imp. Generallajtnanta i pr. U Budimu pis. kr. vseuč. 1827. 8°. 110 str. 11. Ogledi svetoga pisma na srpskem jeziku. Versionis N. Testamenti Serbicae speci-mina auctore Vuk Stephanide Karadschitsch, Ph. Doct. Praefatus est Joh. Severus Vater, Th. Doct. et Prof. Halensis. Vindobonae prostat apud Anton. Strauss. 8°. IV -f- 24 str. Iz poznejših del navajamo samo nekatera: 12. Narodne srpske pjesme, skupio in na svijet izdao Vuk Stef. Karadžid; (Jadranin iz Tršiča, a od starine Drobnjak iz Cetnice), filozofije doktor itd. Knjiga četvrta, u kojoj su različne junačke pjesme. U Beču. 1833. 13. Narodne Srpske poslovice i druge različne, kao one u običaj uzeteri-ječi, izdao V. S. K., fil. doktor i različnih učenih društva člen. Na Cetinju. 1836. 14. Motite-negro und die Motite- negriner. Ein Bei- trag zur Kenntnis der europ. Tiirkeiund des serbi- schen Volkes. Stuttgart u. Tubingen. 1837. 15. LexiconSerbico-Germanico-Latitiuni edi-dit Vuk Steph. Karadschitsch. Vindobonae. 1852. 16. Primjeri srpsko - Slavenskoga jezika, na-stavio ih Vuk Stef. Karadžid. U Beču 1857. 17. Srpske narodne pjesme, skupio ih Vuk Stef. Karadžid Knjiga peta, u kojoj su pjesme junačke novijih vremena o vojevanju Crnogoraca. U Beču. 1865. Wolfovjltov.-nemški slovar se že tiska. Današnji številki je priloženo »Književno naznanilo«. Izdaje in urejuje dr. Fr. Lampe. Tiska »Katoliška Tiskarna«.