A. POTOČNIK Ljubljana (Dalje.) 12. CERKVE. Župnija Sv. Jakoba. ajstarejši del ljubljanskega mesta od nekdanjih Karlovških vraf do Tranče z vsemi postranskimi ulicami, pa tudi Karlavško predmestje do Rakov= nika je tvoril šentjakoibsko župnijo, ki jo je ustanovil cesar Jožef II. leta 1783. Kdaj je stala cerkev na sedanjem šentjakob* skem trgu, je težko dognati. Prvič se omenja 1.1389. Red avguštincev se je od sedanje frančiškanske cerkve preselil k cerkvi sv. Jakoba leta 1494. Hud potres leta 1511. je raz« rahljal njeno zidovje tako, da so jo morali podreti in dve leti pozneje novo sezidati. Leta 1597. so prišli v Ljubljano jezuiti,' da bi pomagali zatirati luteranstvo ter so zgradili v letih 1613. do 1615. novo večjo cerkev, ki so jo leta 1701. korenito popravili. Kapelico sv. Frančiška so zgradili leta 1669. Malo imamo cerkva, ki bi se mogle ponašati s tolikimi umetninami in kipi, ki so večinoma delo Francesca Robbe in njegovih pomočnikov, kakor šentjakobska cerkev. Štiri -'• podcbe na stropu, ki kažejo dogodke iz življenja farnega patrona ¦ sv. Jakoba, je naslikal naš Jurij Šubic. Cerkev je imela do leta 1895. dva zvonika ob pročelju, ki so ju podrli do cerkvene strehe in sezidali nad stranskim vhodom nov zvonik. Pročelje nad glavnim vhodom krasi relief Izpremenjenje na gori, delo našega kiparja Ivana Zajca. ('Sliko šentjakobske cerkve glej v »Zvončku« str. 32., letnik 1928.) K šentjakobski župniji štejemo dve podružnici, in sicer ono na Gradu, posvečeno sv. Juriju, in cerkvico sv. Florijana. Prvo smo si že natančneje ogledali pri opisu Ijubljanskega gradu (»Zvonček« 1927, str. 182.), zato se pomudimo nekoliko pri drugi. Dne 19. septembra 1660. leta je strašen požar upepelil 20 hiš na Starem trgu in bati se je bilo, da se ne vname ena od treh smodnišnic, ki so stale ob pobočju Gradu. V tej strašni stiski so se zaobljubili šentjakobski župljani postaviti na čast sv. Florijanu kapelico ali majhno cerkvico. To svojo obljubo so izpolnili šele leta 1672. V glavnem oltarju je slika ,sv. Florijana, ki jo je izgotovil Andrej Herlein. V desnem stranskem oltarju pa je čudodelna podoba Žalostne Matere božje iz leta 1639. V tej kapeli stoji kip sv. Ivana Nepomuka, ki je stal od leta 1727. pa do leta 1864. v kapelici na levem bregu Save pri • Črnuškem mostu. Ta kip je tudi Robbov umotvor in stoji že od T61 leta 1875. na svojem sedanjem mestu. Nad stranskim vhodotn v to svetišče je podoba Marije Pomočnice, delo slikarja Janeza Potočnika, ki je bila že dvakrat prenovljena (leta 1875. in 1922.). Vodnjak zutiaj pod zvonikom je bil napravlj.en okolo leta 1780. ter so ga leta 1862. postavili na to mesto. Leta 1887. so' se pri tej cerkvici naselili jezuiti, dokkr se niso leta 1897. presielili k sedanji cerkvi sv. Jožefa. V podnožju Golovca je sezidal leta 1641. bogati ljubljanski odvet« nik dr. Putschar svoj grad ,na Rakovniku. Po njegovi smrti so se posestniki gradu jako menjali, dokler ga niso dobili salezijanci v svojo last, kamor so se naselili leta 1901. Poleg eamostana so zgradili krasno svetišče, posvečeno Mariji Pomočnici, ki je bilo dovršeno leta 1924. Koncu leta 1923. je štela župnija 6425 prebivalcev. Župnija Marijinega Oznanjenja. Tam, kjer stoji dandanes veličastna frančiškanska cerkev, je vstala nekdaj na nekoliko zvišenem prostoru cerkvica sv. Martina »na gričku«. Dne 11. februarja 1629. je strašen požar uničil cerkev in samostan'. Težko je bilo takratnim avguštincem postaviti novo svetišče. V tej stislki jim jie prihkel na pomoč baron Konrad pl. Russenstein s soprogo Felicito. Leta 1646. so položili temeljni kamen novi stavbi in jo leta 1660. dovršili. Veliki oltar ye pričel delati Luka Mislej, ki pa je med delom umrl, zato je delo nadaljeval in dovrši njegov zet Fran* cesco Robba. Cerkev je slikal Matej Langus, toda pofres leta 1895. je slike tako poškodoval, da sta jih morala popraviti slikaTJa Kastner in Kleinert. Po potresu so cerkev podaljšali in povečali z lavretansko kapelico za velikim oltarjem. Oltarne slike so raznih mojstrov. Mogočne orgle je postavil leta 1870. ljubljanski orglarski mojster Franc Goršič, ki jih je leta 1902. predelal Josip Mauracher od sv. Florijana pri Lincu. Krasno pročelje z lepo Wolfovo sliko (češčenje sv. Rešnjega Telesa) očara vsakega gledalca. V sedanjem frančiskanskem samostanu • so stanovali od leta 1640. avguštinci, frančiškani pa so se preselili v sedanji samostan leta 1784. Frančiškanska župnija ima danes samo še dve podružnici, vn sicer cerkvico Marijinega obiskovanja na Rožniku in cerkev ,sv. Jerneja v Šiški, kjer ustanavljajo novo župnijio sv. Frančiška, kateremu je po* , svečena lepa nova cerkev. Oglejmo si najprej cerkvico na Rožniku! Valvazor piše o Rožniku tole: »Kakor je med cveticami roža prva, tako presega Rožnik vse druge gore, glej že na čisti njegov zrak ali pa na mičnost in milobo njegovo! In kako častit je, ko nosi na svoji zeleni glavici cerkev naše Ijube Gospe, do katere prideš brez najmanjšega truda, ker hribček nl. visok.« 162 Cerkvico so sezidali leta 1746. Sliko v velikem oltarju je napravil Jurij Šubic, sliki v stranskih dveh oltarjih pa Mencinger. Pod frančiškanski zvon sodi tudi cerk«v presvete Trojice pri UTŠulinkah. Cerkev in samostan je dal sezidati v letih 1718.—1744. bogati trgovec Jakob pl. Šelenburg, 14 m visoki oltar je izdelal Fran* cesco Robba. Slika sv. Trojice v velikem oltarju je delo mine m. Josi* pine Štrusove, ostale slike so večinoma Valentina Mencingerja. Krasno pročelje tega svetišča se kaj lepo poda prostornemu Kongresnemu trgu. Današnja Zvezda je bila nekoč kapucinsiki vrt. Nasproti hiši fil* harmonične družbe je stala nekoč kapucinska cerkev, posvečena sv. Ivanu Evangelistu, in samostan, kateri poslopji iso sezidali v letih 1607.—1608. Leta 1810. so Francozi zatrli samostan. Po odhodu Fran* cozov so Avstrijci spravljali v nekdanjo cerkev seno, samostan pa izpremenili v vojašnico. Ker se je bilo bati, da se poslopji sami ne podereta, so ju morali od9traniti leta 1817. Na Dunajski oesti, kjer stoji danes palača Kmetske posojilnice in njene sosede, je stala nekoe cerkev, posvečena sy. Jožefu, ki jo je posvetil dne 28. marca 1700. leta škof Žiga Krištof grof Herberstein. Poleg cerkve je bil samostan bosopetih avguštincev diskalceatov. Leta 1786. je takratna vlada pregnala avgtištinoe, samostan pa izročila usmis ljenim bratom, ki so cerkev sv. Jožefa preustrojili v bolnico, kapelo pa, ki je bila poleg, izpremenili v bolniško cerkev, ki je bila posvečena sv. Križu. Leta 1811. so se razšli usmiljeni bratje in bolnioo je prevzel mestni magistrat ter jo leta 1849. odstopil bivši kranjaki deželi. Dne 1. novembra 1855. so prevzele bolnico usmiljene sestre iz reda sv. Vin* cenca Pavljanskega, kjer so opravljale delo usmiljenja do leta 1895. Tega leta so podrli oerkev in bolnico, odkoder so preselili vso cerkveno opravo v novo zgrajeno cerkev sedanje državne bolnice na Zaloški cesti. Na mestu današnje palače Ljubljariske kreditne banke nasproti državs Tiemu p^oštnemu poslopju so leta 1648. vložili temeljni kamen cerkvi sv. Mihaela in samostanu redovnic sv. Klare. Leta 1702. so prizidale redovnice k cerkvici kapelo Srca Jezusovega. Leta 1782. je dal cesaT Jožef II. samostan zapreti in ga izpremeniti v vojaško bolnico in oskrbovališče. Velikonočni potres leta 1895. je poslopje tako razmajal,