Etnolog 18 (2008)
ELKA IN NJEN DOM Koncepcija doma in prostora Romkinje Elke Strojan
Anu{a Pisanec, Ur{ka Stra`i{ar
127
IZVLECEK
V prispevku analizirava odnos Elke Strojan (ki sva jo obiskali konec avgusta 2007 v njenem takrat zasilnem bivali{~u na Rojah pri [entvidu, kjer je `ivela s svojo dru`ino) do prostora (doma~ega in tujega), njeno do`ivljanje in rabo fzi~nega okolja, kamor je bila vpeta neko~, ter njeno pripadnost dolo~enemu kraju. Zanima naju konstrukcija doma~ega prostora, pri ~emer se kot najpomembnej{i proces ka`e Elkino pripisovanje pomena lastni zemlji, ki se skozi njeno pripoved izrazi kot dom. Posebno zanimanje velja tudi na~inu `ivljenja romske dru`ine Strojan v razmerju do okolja (narave) in prostora, tj. njihovi rabi naravnih virov kot klju~nemu elementu njihovih pre`ivetvenih taktik in pridobitni{kih dejavnosti. Kljucne besede: Elka Strojan, dom, antropologija prostora, Romi, marginalni prostori
ABSTRACT
The article analyses the attitude of the Roma Elka Strojan – whom we visited at her temporary accommodations in Roje, [entvid, where she lived with her family, in late August 2007 – to (domestic and foreign) space, her experience and use of the physical environment where she belonged earlier, and her attachment to a given place. We were interested in the construction of her home space and the crucial process proved to be the importance Elka attributed to her own land – expressed in her story as her home. Another special point of interest was the way of living of the Roma Strojan family in relation to the environment (nature) and space, that is their use of natural resources as the key element of their survival tactics and gainful activities. Keywords: Elka Strojan, home, anthropology of space, Roma, marginal spaces
Anuša Pisanec, Urška Stražišar
Uvod
[e do nedavnega je bila slovenska javnost mo~no razgreta ob medijskem poro~anju o dogodkih romske dru`ine Strojan. Precej pregreto je bilo tudi ozra~je pri pristojnih za re{evanje romskih vpra{anj. Danes so te`ave Strojanovih navidezno odpravljene, pri ~emer velja poudariti zanimivost: v javnosti je prevladala podoba, da so ambru{ki doma~ini Strojanove prisili zbe`ati z lastnega doma, dr`ava pa jih je nastanila v (takrat) za~asnem bivali{~u na Rojah, medtem ko je iskala (in tudi na{la) “primerno” re{itev: najti nov dom dru`ini. Romska problematika vendarle ni tako enoplastna, kot se morda zazdi ob zgoraj zapisanem. Oblasti se pred dokon~no odlo~itvijo o predaji zemlji{~a na Rojah Strojanovim niso pozanimale o primernosti tak{nega po~etja pri tistih, ki bi morda lahko imeli kompetence za vpogled v ve~plastnost te`av romske dru`ine – pri antropologih.
128
Najino raziskovalno izhodi{~e niso bili Romi kot neka zamejena, etni~na, “druga~na” skupnost, temve~ do`ivljanje resni~nosti, znotraj nje pa tudi prakse obi~ajnega ~loveka1 in posameznika. Primarni antropolo{ki radovednosti sva hoteli ugoditi z vpra{anjem, kak{en je odnos Elke Strojan do prostora (doma~ega in tujega). Kako do`ivlja fzi~no okolje, kamor je bila vpeta neko~, in kak{na je njena pripadnost dolo~enemu kraju? Pri konstrukciji doma~ega prostora se je kot najpomembnej{i proces izrazilo Elkino pripisovanje pomena lastni zemlji, ki se skozi njeno pripoved zrcali kot dom. Pri analizi razmerij med okoljem (naravo), prostorom in ~lovekom se nisva mogli izogniti niti samemu na~inu `ivljenja dru`ine, kajti njihove pre`ivetvene taktike (glej: de Certeau 2007) in pridobitni{ke dejavnosti esencialno vklju~ujejo rabo okoljskih (naravnih) virov. Vendar pa so elegantne re{itve in idili~ne podobe v resnem antropolo{kem raziskovanju redke. Kaj storiti z dejstvom, da je posameznik, konkretno Elka Strojan, romske (in hkrati manj{inske) pripadnosti? Navsezadnje sva morali raziskavo umestiti znotraj “znanstvenih diskurzov o Romih”. Kako to storiti, ne da bi se zamerili sodobnim antropolo{kim raziskovalcem romskih skupnosti2 in bili spoznani za krivi esencializacije, reifkacije ipd. “romske kulture”, je vpra{anje, ki se nama je izkristaliziralo v ~asu, ko sva prispevek `e oddajali. Nelagodje, ki ga vzbuja, bo nedvomno podlaga za nove razmisleke “dekonstruktivisti~no in demistifkacijsko” naravnane antropologije o Romih in sebi sami!
1  O tem konceptu natan~neje razpravlja de Certeau v Iznajdbi vsakdanjosti 2007.
2  Ena takih raziskovalk je Alenka Janko Spreizer (Vedel sem, da sem Cigan – rodil sem se kot Rom. Znanstveni rasizem v raziskovanju Romov 2002), ki razstavlja in “dekonstrurira” romolo{ke diskurze v Sloveniji ter v njih i{~e rasizme, potiskanje Romov v vlogo Drugega, esencializiranje in reifciranje romske “kutlure. V tak{nem po~etju zapi{e: “ ... pretežno ve~ina raziskovalcev navadno vselej in že vnaprej ve, kdo so Romi ter kaj so njihovi 'kulturni in etni~ni elementi'. ... Posledica tega izhodi{~a je, da raziskovalec tak{ne, vnaprej pripisane 'prave ali pravilne' lastnosti tudi vedno najde ...” ^e si za trenutek sposodiva to formulacijo, lahko zapi{eva, da tudi njen pristop ni ni~ druga~en. Zada si poiskati vnaprej pripisane znanstvene rasizme in jih seveda tudi vedno (in povsod) najde, pri ~emer se postavlja za “pravi~ni{kega glasnika” Romov in jih s tem v najslab{em primeru viktimizira – potiska vselej in povsod v vlogo žrtve slovenske kvaziznanosti. O znanosti (in vednosti) je Kuhn (1998) že davno zapisal, da je proizvod dolo~ene dobe, zgodovinskega konteksta. ^e sku{amo vednost brati znotraj tak{nega zgodovinskega konteksta, nam postane razumljiva. Spreizerjeva v svojih zapisih ves ~as pozablja na to preprosto dejstvo. Ob neizmernem trudu “dekonstrukcije” in prikazovanja zmot in napa~nosti pa pozablja {e na nekaj, kar bi logi~no sodilo v smiseln zaklju~ek monografje, napisati namre~, kaj je po njeno prav. Ob tolik{ni politi~ni in predvsem znanstveni korektnosti (“temeljit razmislek o konceptih”) se dana{nji raziskovalci Romov resno lahko vpra{ajo, kaj (in predvsem, kako) lahko sploh po~nejo in zapi{ejo.
Elka in njen dom
Najino osrednje zanimanje, ko sva se konec avgusta 2007 lotili raziskave, torej ni veljalo primernosti dana{njega bivali{~a Strojanovih, vendar pa so se vpra{anja, ki sva si jih zastavljali, pravzaprav posredno dotikali tudi tega. Poudariti morava, da sva hoteli predstaviti do`ivljanje Elke Strojan v takratni situaciji, ki bi ji lahko rekli situacija “vmesnosti”; po Marcu Augéju bi morda lahko zapisali tudi, da se je Elka z dru`ino zna{la v nekak{nem ne-kraju3, “ne tu ne tam”. Zanimala naju je predvsem prehodnost Elkine vpetosti v nek prostor/kraj. Terensko delo sva opravili na Rojah (kot nama je znano, med Strojanovimi do takrat ni bila opravljena niti ena antropolo{ka raziskava), kjer sva z njimi pre`iveli dan. Ogledali sva si njihovo bivali{~e in po vsakdanjem in neformalnem klepetu z `ensko polovico {tevil~nega gospodinjstva sva opravili iz~rpnej{i intervju z Elko Strojan. V naravi same antropologije (in njene verodostojnosti) se skrivajo intenzivno terensko delo, opazovanje z udele`bo, kopica intervjujev ... Dru`ino sva `eleli v letu 2008 {e enkrat obiskati, da bi dopolnili vednost o predmetu raziskave. A vse do danes nisva uspeli prepri~ati Elke Strojan in njene dru`ine, da bi vnovi~ privolili v razgovor. Naj zapi{eva, da je temu v ve~ji meri botroval represivni aparat dr`ave z nekajkrat opravljenimi racijami v domovanju Strojanovih na Rojah, ki so se nato odlo~ili, da za javnost dokon~no obmolknejo. Tudi za naju.
Zbrano gradivo, mestoma vklju~ujo~ tudi intervjuje iz ~asopisnih ~lankov, sva na podlagi primerjalnega in sinteti~nega branja strokovne in znanstvene literature predstavili v pri~ujo~em prispevku.
Da bi beseda v nadaljevanju la`je tekla, osvetliva dogodke, ki so dru`ino Strojan privedli na Roje. Po incidentu, v katerem naj bi Romi hudo pretepli nekega sova{~ana, so iz strahu pred ostalimi va{~ani Ambrusa, Zagradca in Krke oktobra 2006 zapustili svoj dom v De~ji vasi pri Zagradcu. Zatekli so se v dvajset kilometrov oddaljeni gozd. Zaradi razse`nosti dogodkov je morala posredovati dr`ava (Komisija za za{~ito romske etni~ne skupnosti), zaradi nenehnih gro`enj va{~anov pa se dru`ina Strojan, kljub veliki `elji, ni mogla vrniti na svoj dom. Dr`ava je bila prisiljena poiskati nadomestno lokacijo in bivali{~e za dru`ino, pri ~emer je imela – tudi zaradi medijskega posredovanja – velike te`ave. Bili so sicer primeri, ko so se posamezni ljudje `eleli odpovedati delu svoje zemlje v prid Strojanovih, vendar so njihove mati~ne ob~ine tak{ne namene brez zadr`kov zavrnile. Tako so Strojanovi najprej za~asno pristali v nastanitvenem centru v Postojni, od koder se je kasneje, nezadovoljna s tak{no re{itvijo, Elka Strojan z desetimi sorodniki vrnila na svoj dom Pod Klingar. Tam so decembra leta 2006 po sklepu gradbene in{pekcije poru{ili sporne objekte ~rne gradnje (dve zidani hi{i in tri barake).
Danes Strojanovi `ivijo na Rojah pri Ljubljani v biv{ih prostorih centra za logistiko, ki pripada Ministrstvu za obrambo, saj slovenska vlada za njih ni na{la drugega primernega zemlji{~a. Elka Strojan je po prvotnih trditvah, da ne namerava podpisati pogodbe o menjavi zemlji{~a, lanskega oktobra podpisala izjavo, da se strinja z menjavo. Svoje zemlji{~e v Ambrusu so Strojanovi tako zamenjali za dr`avno zemlji{~e v Mestni ob~ini Ljubljana (Raj{ek 2007). Decembra sta okoljski minister in predsednik Komisije za za{~ito romske etni~ne skupnosti Janez Podobnik in pravni zastopnik dru`ine Strojan Aleksander ^eferin podpisala menjalno pogodbo, na podlagi katere so dr`ava in
Spodaj prikaževa tudi pomisleke ob rabi koncepta ne-kraja.
Anuša Pisanec, Urška Stražišar
Strojanovi zamenjali parceli pri Ambrusu in v ljubljanskih Rojah. “Zdaj smo na svojem in to je dobro,” je ob tem menda izjavila Elka Strojan (Zorko 2007: 9).
Letos ne vem, ~e sem eno gobo vidla
Na~in `ivljenja dru`ine Strojan naju predvsem zanima v razmerju do okolja (narave) in prostora, dotikava pa se tudi rabe naravnih virov, ki se ka`e kot klju~ni element njihove pridobitni{ke dejavnosti. Z ozirom na zapisano lahko v nadaljevanju prika`eva dejavnosti, ki so bile po mnenju Elke Strojan klju~ne za njihovo pre`ivetje v ~asu, ko so {e `iveli Pod Klingarjem.
Romi so se v preteklosti postopoma prilagajali sodobnemu `ivljenju in Pavla [trukelj (1980) jih na osnovi teh ugotovitev razvr{~a takole:
1. Polnomadske dru`ine, ki ne `ivijo stalno na enem kraju. V teh dru`inah so le
nekateri zaposleni.4
2. Po na~inu pre`ivljanja so v vseh romskih naseljih dru`ine, katerih dohodek je samo socialna podpora.
2. Mali poljedelci so va{ki romski naseljenci, ki se nekoliko ukvarjajo z obdelovanjem lastne ali najete zemlje.
3. Kvalifcirani in nekvalifcirani delavci.
4. Posamezni izobra`enci posameznih poklicev, ki so zaposleni v ve~jih krajih ali mestih ([trukelj 1980: 277).
Strojanovi so se do nedavnega ukvarjali z nabiranjem in prodajanjem zeli{~ in gozdnih sade`ev, z zbiranjem in prodajanjem odpadnih kovin, {e do pred kratkim sta bila zaposlena tudi dva dru`inska ~lana, eden kot hi{nik, drugi pa je delal v pralnici. Odkar so zapustili svoj dom v De~ji vasi, ni zaposlen nih~e, pre`ivljajo se s pomo~jo pokojnine, socialne podpore in otro{kih dodatkov.
Repi~ (2000) o nabiranju zeli{~ pi{e kot o izrazito sezonskem delu, povezanem z nomadizmom. Od pozne pomladi do jeseni so Romi nabirali lipo, podlesek, krhljiko (tr{ljiko), smetliko, sr~no mo~, trpotec, tav`entro`o, jane`, glog in druge rastline, pri ~emer so se ve~ mesecev selili po {ir{em obmo~ju in taborili. Nekatera zeli{~a so nabirali za lastno uporabo, druga za prodajo. Rominje so poznale zanje le splo{na slovenska imena, raz{irjena in znana med kme~kim prebivalstvom ([trukelj 1980). Elka Strojan tako pozna gomilico (kamilica5), lipovno (lipovo cvetje6), meliso7, tr{ljiko (navadna krhljika8) in trpotec9.
4  Tradicionalni poklici, ki so jih opravljali romski mo{ki: priložnostni kova~, popravljalec dežnikov, brusa~, izdelovalec brezovih metel, drobilec kamenja, pletar, rejec in prekup~evalec konj, pobiralec starega železa in drugih kovin, lastnik vrtiljaka in drugih zabavnih iger. Ženske so obi~ajno nabirale zdravilna zeli{~a (poleti) in gozdne sadeže, vedeževale in prosile (Štrukelj 1980: 277).
5  Matricaia chamomilla.
6  Tilia platyphyllos.
7  Melissa offcinalis.
8  Frangula alnus.
9  Plantago lanceolata.
Elka in njen dom
/…/ a, zeli{~a. Lipovna, bom rekla, tr{nica. To je blo, da smo se mi `iveli …, gre{ tako u gmajni, borovnice pobere{, tr{ljika, lipovna pobere{. (ES, 280807, RO: 2)
Lipovo cvetje je shranjevala, da so si pozimi lahko pripravljali ~aje. Nekatera zeli{~a (korenine jegrti) je pripravljala tudi na poseben na~in in jih hranila v stekleni~kah.
To sem jas imela, pa lipovna za pozim, smo mel ~aje. Zeli{~e, pol korene smo nabral. Jegrt … Ja, da smo dal {e tiste korenine, da je to blo za sladkorna. Pol sem tistu zrihtala, pol sem imela tam u enu fa{ku, pa sem imela druge fa{ke. (ES, 280807, RO: 12)
131
Nabiranje zeli{~ (prav tako druge romske dejavnosti) je gospodarska dejavnost, tesno povezana s civili, kot pravi Elka Neromom: romski obstoj je tradicionalno slonel na ekonomski interakciji z zunanjim svetom (civilov), ki tudi ni izklju~eval dru`benih interakcij (Levinson in Sparkes 2006). Repi~ (2000) tako pi{e, da je “nabiranje zna~ilno romsko delo, ki je eden glavnih na~inov pridobivanja sredstev /…/, podobno je tudi pri nabiranju zeli{~ in gob. Romi pobirajo ali nabirajo tisto, kar je donosno, in nato prodajo okoli{kim prebivalcem” (Repi~ 2000: 77).
Strojanovi so k dru`inskemu prora~unu znatno prispevali z nabiranjem gozdnih sade`ev, predvsem gob. @e [trukljeva (1980) pi{e, da so bili Romi ve{~i v nabiranju jur~kov, prstan~kov (mavrahov), lisi~k, marelic, bera~kov in drugih gob. Elka pravi, da je nabirala predvsem jur~ke in {torovke, a jih na Rojah, kjer prebivajo, ni mogo~e najti.
Letos ne vem, ~e sem eno gobo vidla. Kje tukej ga bo{ vidla? Jedino, ~e gre{ na svoj konc. No, pravjo, da so zdaj neke jur~ke najdli. Zdaj bojo {torovke. Evo ti, tut tle dnar bi dobila na {torovke. (Elka Strojan, 28. 8. 2007, Roje: str. 3; dalje: ES, 280807, RO: str.)
Ko so {e `iveli v De~ji vasi, se je dru`ina Strojanovih organizirala tako, da so gobe nabirali vsi ~lani in jih tudi prodajali.
Tu vsi utroci, cela familija bi {li u gmajne, tu bi bli u tiste ki{te in bi nesli prodat. Lep dnar bi dobila za to. (ES, 280807, RO: 3)
Nekdaj so veliko gob odkupovali zasebniki iz Slovenije ali Italije, ki so pri{li ponje v romsko naselje (Repi~ 2000). Tudi Elka z nama deli izku{njo.
Ooooo, smo prodajal v Ambrusu. Ja, ti so kupoval tole. ^e ne pa, k nam je zmerej pr{u en Italijan, po tele glive. On je pr{u, gajbic je prnesu, pa vago je prnesu, onu tavelku. Je pr nas pustu not v bajti, da sem imela to vago, ono veliko. Pol je zvagu, lepo po{teno je pla~u. (ES, 280807, RO: 3)
Anuša Pisanec, Urška Stražišar
Poleg gob so nabirali in prodajali tudi borovnice in kostanj. Zaslu`ek od tak{nega nabiranja je bil nekdaj tako velik, pravi Elka, da so si Strojanovi (Elkin mo`) v De~ji vasi lahko kupili zemljo.
Nekateri Romi so se v slovenskem prostoru prilagodili ve~inskemu na~inu `ivljenja in postali pridelovalci polj{~in in rejci doma~ih `ivali. Pavla [trukelj je svoj ~as ugotavljala, da ima “skoraj vsaka naseljena romska dru`ina ve~ji ali manj{i kos zemlje, ki jo obdeluje. To so grede ob hi{ah ali ve~je njive blizu doma ([trukelj 1980: 233)”. Elka Strojan se je v De~ji vasi ukvarjala z malim kmetovanjem. Imela je nasajeno sadno drevje, obdelovala pa je tudi vrtne gredice, na katerih si je pridelala ve~ino zelenjave: solato, f`ol, ~ebulo, paradi`nik, kumare ...
132
Ja, mi smo mel salato, f`ol sem sadila, ~ebule, paradajz, to smo mel, kumare.
(ES, 280807, RO: 16)
V vrtu je imela nasajena tudi nekatera zeli{~a, ki jih je shranila za zimo.
Sam imela melisa, pol sem imela gomilce nasajene. Ma, to sam imela vsega. Da smo mel za pozim. (ES, 280807, RO: 11)
Najbolj donosen posel Strojanovih je bilo do nedavnega zbiranje odpadnih kovin. Ker niso imeli tovornjaka za odvoz, so odpadno `elezo zbirali na kupu pred hi{o, od koder ga je potem odpeljal Dinosov tovornjak.
Ja, to smo dobil na baker, aluminijum, ne, `elezu, in to smu nardil na kupu … Pa neki aluminija smo nabral, neki `elezu, da smo si zaslu`il, da smo imel za hrano pa tako. Pol so pr{li od Dinos, pol so pelal to. Lejte, od tega smo dobil tut po tristo jurjov. (ES, 280807, RO: 13)
Zaradi nezaposlenosti so ~lani dru`ine Strojan odvisni od socialne pomo~i, otro{kega dodatka in pokojnine, ki pa, kot pi{e Repi~, ne zadostuje za ve~ kot vzdr`evanje `ivljenja in socialnega polo`aja, kakr{nega imajo v naselju, ter ne ponuja mo`nosti za izbolj{anje kvalitete `ivljenja (Repi~ 2000).
Ne, lejte jaz dobim svojo pokojnino, bom rekla. Jas {e vedno govorim o na{em dnarju. (ES, 280807, RO: 9)
Ob hi{i je Elka imela hlev s pra{i~i in kravami, za posebno ogrado so bile koko{i in gosi, imela pa je tudi konja in dva psa. Ve~ino `ivali je ob odhodu iz vasi morala zapustiti, s seboj na Roje je pripeljala le koko{i in gosi. Kot pravi, so ji bile `ivali doma za dru`bo, da je imela “`ivo” okoli sebe (ve~ o tem v nadaljevanju).
Elka in njen dom
De~ja vas 25, to mam {e zmeri u sebi
Te`i{~e raziskovalnega interesa sva osredinili okoli prostora, v katerega se razteza obvladovanje narave (fzi~nega okolja, glej zgoraj), prav tako pa tudi okoli prostorov, ki jih ljudje ustvarijo z lastno prisotnostjo in poseganjem vanje. V dana{nji antropologiji je v ospredje postavljeno vpra{anje, kako ~love{ka prisotnost defnira prostor, kako je le-ta konstruiran in kak{no je njegovo do`ivljanje (Amerlinck 1998). Pri tem natan~neje analizirava prisvajanje in rabe prostorov dru`ine Strojan (predvsem Elke Strojan) v preteklosti ter hkrati njihovo do`ivljanje doma v De~ji vasi ter novega in tujega okolja, v katero so jih privedle trenutne okoli{~ine. [e posebno zanimiv za uporabo je eden od {tevilnih prostorov (in konceptov), s katerimi se sre~uje moderna antropologija prostora: vpisan prostor (izraz kot ga rabita Lowova in Lawrence Zúńigova (2003).
133
Nomadizem : sedentarizem
Za za~etek nameniva nekaj besed aktualnim diskurzom o sedentarizaciji Romov. ^eprav se navidezno zdi, da so Romi, ki `ivijo v hi{ah, popolnoma prevzeli sedentarni na~in `ivljenja,10 je treba opozoriti, da se analize romskih selitev na urbanizirana podro~ja ~ezmerno osredoto~ajo na prakti~ne aplikacije nomadizma. Pri tem spregledajo, da nomadizem deluje tako na fzi~ni kot tudi na duhovni ravni; nomadizem je na~in `ivljenja in stanje duha, je osrednjega pomena pri romski identiteti, Romom predstavlja svobodo pred javnim svetom, kar se v~asih takemu svetu lahko ka`e kot “brezzakonje in odklonskost.”11 Romi sami govorijo o nomadizmu na prikrit in skrivnosten na~in; povezujejo ga z ne~im, kar bi lahko opisali kot genetsko predeterminarne bioritme, ki se prena{ajo z generacije na generacijo (Levinson in Sparkes 2006). O'Boyle (po: Levinson in Sparkes 2006) govori o dejanskih rabah nomadizma, ki implicirajo visoko vrednotenje dru`inskih vezi, iskanje prilo`nosti za zaposlitev, izogibanje zakonu in za `enske pobeg iz dru`inskega nasilja. V odnosu do zunanjega sveta nomadizem predstavlja obliko prostorske in kulturne opozicije, pri ~emer se konstantno vzpostavljajo in dolo~ajo meje med Romi in dominantno dru`bo, ki jih do`ivlja kot “odklonske” (Kendall, po: Levinson in Sparkes 2006).
Romsko prebivalstvo na Slovenskem je s postopnim prilagajanjem dominantnemu (sedentarnemu) na~inu `ivljenja formiralo velika romska naselja, manj{e zaselke ali posamezne domove, ki se obi~ajno razprostirajo na koncu kme~kih vasi, na gmajnah ob robu gozda ali na neobljudenih krajih. Romski naselitveni prostori so vedno lo~eni od doma~ih naselij, ki se zve~ine ka`ejo kot izolati; slednje bi lahko pri~alo o tem, da ti ljudje niso za`eleni med drugimi doma~ini ([trukelj 1980; ve~ o tem spodaj). Elka Strojan pravi, da je bila njena dru`ina, {e preden se je poro~ila, ves ~as na poti. Imeli so vozove in konje, za preno~evanje pa so si postavljali {otore.
10 Po Evropi so se v dvajsetem stoletju zakoni pisali tako, da so Rome spodbujali oz. silili k ustalje-vanju (Bancroft 2001). Tudi v Sloveniji so se uveljavljale tak{ne težnje (glej: Janko Spreizer 2002).
11 Že v uvodu sva zapisali, da tvegava s svojimi zapisi obtožbe o “esencializiranem”, “redukcionisti~nem” ... pisanju o “romski kulturi”. Znanstveni besednjak je precej ozek in njegova raba terja previdnost, a resni~nost je vendarle treba nekako zabeležiti in poimenovati.
Anuša Pisanec, Urška Stražišar
Ker smo se selili. Mi smo pr{li tko, na drugo mesto ..., in smo nardil {otor. Smo dali kuhat uzuni. Pol o mraku smo not deke dal, spat smo {li. Zjutri smo vstal, smo dal kavo kuhat, pol smo nardil hrane za jest za otroke. Kak{en ~aj smo nardil in en ko{~ek kruha. Taku da nismo bli la~ni. (ES, 280807, RO: 5)
Mi smo prej, ke nismo mel svoju, ne, smo se selil s kraja do kraja. In je bil kak plac star in so noter meli mrva. Pono~ smo pr{l. Nisi mogla pono~ {otor nardit in si {la not. Zjutr smo vstal, smo {li u gmajno. (ES, 280807, RO: 15)
Po poroki je njen mo` Miha od va{~ana iz Marin~e vasi kupil zemljo v De~ji vasi. Tam so postavili barako in potem sezidali {e hi{o.
Ja, to smo pa kupili …, v Marin~a vas, to smo od enga va{~ana kupli. Ne, on je biv res, ne, ta ~lovk je nas po{teval. (ES, 280807, RO: 6)
Ker se nomadizem ka`e kot ve~plasten, bi morda nekatere te`ave, ki zadevajo Rome na Slovenskem in v konkretnem primeru Strojanove, lahko kljub navidezni sedentarizaciji pripisali {e vedno delujo~im shemam nomadizma. Za ilustracijo je primerno omeniti Elkino ogor~enje ob kasnej{em ru{enju hi{e, saj ni razumela, zakaj je do tega pri{lo. Nomadsko stanje duha bi morda lahko botrovalo nejasnim koncepcijam in zmedi Strojanovih (in tako tudi nekaterih drugih Romov na Slovenskem) glede lastni{tva zemlje ter gradnje hi{ na zemlji{~u. A je to vendarle tudi del {ir{ega problema, kajti kot opa`ata Levinson in Sparkes (2006), ve~inske dru`be Rome spodbujajo k sedentarizaciji (in s tem k asimilaciji) tako, da jih spodbujajo h kupovanju zemlji{~, potem pa jim zaradi neprimernosti teh zemlji{~ (glej spodaj) na njih onemogo~ajo gradnjo.
Sam ne vem, kaku to, da je pri{lo men do ru{enju, ki imam lastna zemlja, svoja zemlja, kjer ne smem tut barako gor met. Sam rekla, kako to, da je pr{lu do ru{enja, tam (kjer imajo nekateri drugi Romi nelegalno postavljene hi{e na zemlji, ki niti ni njihova) pa ne. (ES, 280807, RO: 6)
Posledice brezbri`nosti do (mnogostranske obravnave) romskega nomadizma in nerazumevanja avtoritet pri oblikovanju (tudi kulturne) politike ter sam odnos ve~inske dru`be do romskih skupnosti se vidno ka`ejo v organizaciji in regulaciji dru`benega in fzi~nega prostora: Romi so potiskani na rob dru`be in nemalokrat preganjani.
Marginalni prostori
Romske skupnosti so med najbolj marginaliziranimi skupinami v moderni Evropi; v biv{ih komunisti~nih dr`avah so izklju~eni iz trga dela in so pogosto predmet rasisti~nega in populisti~nega nasilja, ki ga podpira brezbri`nost policije (Bancroft 2001). Evropski dru`bi se ka`ejo kot nekaj tujega in motijo dru`beni red, pogosto so preganjani skozi kulturno represijo (asimilacija) in prisilno fzi~no odstranjevanje (Romi morajo oditi z
Elka in njen dom
razli~nih krajev). Pri tem so prisotne razli~ne izklju~evalne prakse: rasisti~no nasilje, diskriminacija, prostorska segregacija in kriminalizacija njihovega na~ina `ivljenja.
Bancroft (2001) pravi, da se izklju~evanje Romov vr{i v kontekstu konstrukcije in regulacije prostora in kraja v Evropi. Pri tem se dru`beni red opira in krepi skozi prostorski red: tiste na robovih dru`be se omejuje pri rabi in upravljanju prostora ter pri svobodnem gibanju skozenj ali obstanku v njem. Urejanje prostora v evropskih dru`bah deluje tako, da izklju~uje Rome in druge “neustrezne” skupine. Romov prebivalci ne do`ivljajo niti kot tujce niti kot del naroda, nanje gledajo, kot da ne spadajo nikamor. Romi so stalno prisotni ne~lani dru`be (Tujci, po Simmlu), toda niso sprejeti (Sibley 1981). Sistem dru`beno-prostorske ureditve igra osrednjo vlogo pri reprodukciji tak{nega te`avnega odnosa med Romi in doma~inskimi dru`bami, prav tako pa tudi pri
135
konstrukciji in mapiranju njihove razli~nosti in odklonskosti (Bancroft 2000).
Ve~ina romskih skupin naseljuje obrobna obmo~ja – deponije, mo~virja, podro~ja blizu virov onesna`enja, ki se s~asoma oblikujejo kot prizori{~a odpora in obrambe pred dominantno dru`beno skupino. Ti kraji niso dru`bi samo v breme, temve~ so tudi nevarni. Oblikovanje doma~ega prostora na takih marginalnih podro~jih je mo~ razumeti kot “metodo kulturnega pre`ivetja in odpora marginalne skupine v razmerju do dominantne kulturne skupine” (Kendall, po Levinson in Sparkes, 2006: 720). Ti prostori na obrobju so marginalni prostori, kjer dominantna dru`ba ne more defnirati niti nadzorovati fzi~ne in kulturne rabe prostora (Shields 1991).
Stroka (Strokovna skupina za preu~evanje prostorske problematike romskih naselij) v Sloveniji ocenjuje, da je glavnina romskih naselij locirana posebej ter prostorsko lo~ena od preostale naselbinske mre`e. Romska naselja so najve~krat na pode`elju, a {e vedno so razmeroma blizu lokalnih in tudi ve~jih regionalnih sredi{~. V te`avah je dvanajstina naselij, ki se nahajajo na mo~virnih obmo~jih in obmo~jih pogostih poplav, obmo~jih o`jih vodovarstvenih pasov, na najbolj{ih kmetijskih zemlji{~ih in zemlji{~ih, ki so predvidena v na~rtih za {irjenje razli~ne infrastrukture (Zorko 2006).
Ve~ino romskih naselij pestijo tudi konkretnej{e te`ave: slabi sanitrani pogoji (ni osnovne oskrbe – teko~e in tople vode, elektrike ...), nedostopne trgovine, izobra`evanje, zdravni{ka oskrba in ostale slu`be, bli`ina virov zra~nega ali zvo~nega onesna`evanja (glavne ceste, avtoceste, tovarne, rafnerije, elektri~ni transformatorji, odto~na voda, kanalizacija in smeti{~a) ter mo~virja.
V enem od tak{nih marginalnih prostorov, kjer so okoljski pogoji neprimerni, dostop do lokalnih ugodnosti pa omejen, se je zna{la tudi dru`ina Strojan. Krajani Ambrusa so kot pomemben razlog za pregon Strojanovih navedli, da le-ti ogro`ajo vodno zajetje Globo~ec. Na cisterni vodnega zajetja naj bi lomili klju~avnice in kradli vodo (24 ur: 25. 12. 2006).
''Dr`ava je dol`na poskrbeti, da se te Rome stacionira, ne pa, da so na edinem zajetju pitne vode za Suho krajino. To je nedopustno in nesprejemljivo. Oni odtrgajo tist pokrov, kjer je ja{ek in kradejo tam vodo'' (24 ur: 25. 12. 2006).
Tudi po besedah ministra za okolje Janeza Podobnika naj bi Romi s svojim ravnanjem “ob~asno dobesedno izzivali onesna`enje vodnega vira”. Strojanovi naj
Anu{a Pisanec, Ur{ka Stra`i{ar
bi za`igali motorna vozila in neodgovorno ravnali z akumulatorji (Mladina 30. 10. 2006).
Kljub temu so nekatera dejstva pokazala, da so bili ti o~itki vendarle iz trte izviti in so kve~jemu slu`ili za prikrivanje nestrpnosti prebivalcev in lokalnih politikov do romske dru`ine. Odlo~itev o ru{enju hi{, ~e{ da stojita na vodovarstvenem obmo~ju, je bila po besedah Matja`a Han`ka, takratnega varuha ~lovekovih pravic, politi~ni izgovor, saj so stale tam {e druge zgradbe (Zorko 2006).
Tudi Elka je zavrnila o~itke o onesna`evanju vodnega vira, saj naj bi imelo tudi sosednje naselje (pribli`no deset hi{) tam speljano greznico.
Lejte, oni tuk, da so to govoril. Vodu …, lejte, ker so `e izmerli, kuk smo mi bli dele~ od uni vodu. Da ni mogo~e, pol su pa rekli, da … Ko`eljuvac pride na vodu, da te~e uno v Glebo~icu. Zdej so komej znajdli. (ES, 280807, RO: 5)
Pri Strojanovih so v hi{i imeli svojo cisterno, za katero je skrbela Elka, vodo pa so naro~ali pri Komunalnem podjetju in jo tudi pla~evali.
/…/ Ne, ne, smo mel cisterno. Smo mel na tisto cisterno pipo. Ja, to smi mi mogli pla~at za vodu. Jas sem pa zmer prej poklicala, ko smu vodu tistu ponucal. Ja, to smo mel (odgovarja na vpra{anje o kanalizaciji). (ES, 280807, RO: 12)
Zdoma
Strojanovi so bili prisiljeni v beg iz doma~ega kraja, medve pa sva si pobli`e ogledali, kako je Elka izku{ala tuji, zanjo nepoznan, nedoma~ svet. Pri tem sva sledili Benderjevi (2001), ki si zastavlja vpra{anje, kaj se dogaja z ljudmi, ki so na poti (people on-the-move) zaradi razli~nih migracijskih vzrokov (v najinem primeru prisiljen odhod z doma) ter do`ivljanju krajine Elke Strojan in njene dru`ine. Pri slednjem je potrebno jemati v obzir tudi ~love{ke aktivnosti in razumeti, da kolikor koli so ljudje `e izven kraja (out of place), so vedno tudi v kraju (in the place). Premiki in gibanje ustvarjajo dis-lokacijo med ljudmi in krajino. Dis-lokacija pa je vedno tudi re-lokacija. Ljudje so vedno v odnosu do krajine, skozi katero se premikajo. Nikoli niso nikjer (Minh-ha, po: Bender 2001). Tudi Augé (2000) je zapisal, da je prostor popotnika arhetip ne-kraja (non-place). Govoril je o ne-krajih tranzitnih ~akalnic, motelov, letali{~ ... Toda ali so to res ne-kraji ali vendarle samo dolo~ene vrste kraja? To so kraji, napolnjeni z veliko fukturirajo~ih vrst pomenov, odvisnih od izku{nje. Izku{nje kraja in krajine tistih, ki se premikajo, delujejo na razli~nih ravneh in so polisemi~ne, kontekstualne, procesualne in biografske. Ljudje s premikanjem po znanih poteh, s spletanjem spominov in zgodb okoli krajev in krajin ustvarjajo ob~utek sebe in pripadnosti (Bender 2001).
Kako je Elka izkusila re-lokacijo in do`ivljala tujost, sva poiskali v njenih intervjujih v ~asopisih:
136
Elka in njen dom
Joka ~e je zunaj, joka ko gre gor v sobo, joka ko se spomni, da je njen tastari zakopan dale~ pro~ in da na mrtvi dan, kot mu pravi, morda ne bo mogla na grob. Ob~utek ima, da je v zaporu, da je kaj zagre{ila, ~eprav ni ni~ kriva in niso ni~ krivi ne otroci niti vnuki. Zaradi zlo~ina, ki ga je zagre{il ne-Rom, so morali za kazen zapustiti svojo zemljo in oditi v tujino. Jelka navajena gozda, gmajnice, posedanja pred svojo bajto in `ivali sicer {e nikoli ni bila v tujini, torej ~ez mejo, toda postonjski namestitveni center zanjo ni ni~ manj tuj in prisilen. Vsake toliko v duhu stopnjevanja dramati~nosti vzklikne, da sploh ne ve, kje je. Njena tujina je vrh vsega {e smrdljiva in umazana (^epin 2006: 3).
Nama je zaupala:
Narbol{e, ~e si na svojo, si na svojo. Nisem na enu tuju, ku zdej k sem na tuju …, tu ni na{u. (ES, 280807, RO: 1)
Ob neki drugi prilo`nosti je Elka za ~asopis povedala, da je odhod v zbirni center v Postojno ob~utila kot prisilo, tja pa so na koncu z dru`ino od{li iz strahu. A v avtu je ves ~as jokala in se po~utila kot begunec.
Bila sem kot begunec, to pa nisem. Sram me je bilo pred narodom …, kam so nas dali! (Hohanina 2006: 20)
Bivanje v Rojah Elki vzbuja podobne ob~utke tujosti in ujetosti (nesvobode), saj se ne more posve~ati vsakdanjim opravilom, ki jih je opravljala doma v De~ji vasi. Svojega vrti~ka ne more imeti, ker zemlja ni tak{na, kot je bila doma (ni primerna), in tudi zato, ker je tam nastanjena za~asno12. Doma je imela tudi veliko doma~ih `ivali, tukaj pa le koko{i in gosi, saj naj menda ne bi imela pravice vzgajati drugih `ivali.
@ivljenje v Rojah je po mnenju Elke neprimerno, saj ni dovolj prostora za {tevil~no dru`ino, ki je imela v svoji vasi ve~ bivalnih enot za ve~ gospodinjstev, tu pa se vsi stiskajo v eni stavbi.
Sin je mel svoja hi{a, jas sem mela svoja. (ES, 280807, RO: 11)
Elka tudi ni vajena `ivljenja v mestu, prav tako pa pogre{a vsakodnevna opravila, ki so ji zapolnjevala vsakdan doma. Na prostem malo poseda ali se sprehaja.
Zmeri svoj kraj, ~e smu pa tu u Ljubljani, mi je pa res … kr dolg~as mi je. ^e je nisi navajena, ne ve{, kam bi {la. Jas sem uzunaj al pa tu not (poka`e
137
Intervju je bil opravljen na Rojah, ko je bila družina tam nastanjena le za~asno.
Anuša Pisanec, Urška Stražišar
na {otor). Televizijo gledajo otroc. Radio imajo, jes gledam en cajt, dolgo pa ne. Glava me boli. (ES, 280807, RO: 3)
@ivljenje v Rojah se tudi bistveno razlikuje od `ivljenja, ki ga je bila Elka vajena na pode`elju v svoji vasi. Meni, da je zrak v mestu bolj onesna`en kot doma.
Ne, gospa, ne, nisem tako navajena. Ta plin pa tole. Sej jaz imam, odkar sem pri{la tukej, bronhitis, astmo. Mam pumpico. To mi {kodi, ta plin pa to. (ES, 280807, RO: 18)
138         Elka po okolici za~asnega prebivali{~a na Rojah ne potuje in ima zadr`ke do
obiskov civilov.
Ne gremo mi tam na Savi. So vse sorte ljudi tam. Tele hodijo iz [i{ke, one, ne gremo mi. Mi smo najraj tukej, do trgovine pa nazaj. Tako da bi {la od kraja do kraja, pa ne. (ES, 280807, RO: 19)
Da bi se po~utila ~im bolj doma~e na zanjo tujih tleh, se sku{a tem bolj pribli`ati vsakdanjemu na~inu `ivljenja, kot ga je vajena od doma. Pred bivalnim objektom si je postavila {otor iz polivinila (kjer ima urejeno le`i{~e), pred {otorom pa obi~ajno z ostalimi ~lanicami dru`ine kuri ogenj, kuha kavo in kosilo. Ve~ino ~asa se zadr`uje na prostem, ker ji tako bolj ustreza. Zadr`ke ima tudi glede bivanja znotraj tuje stavbe, saj meni, da je ~udno, bolno in umazano. V tem lahko pritrdiva opa`anjem Levinsona in Sparkesa (2006), da Romi stike z Neromi mnogokrat do`ivljajo skozi ritualna prepri~anja o ~istosti, ki implicirajo pove~ano tveganje za one~i{~enje.
Narbolj sem jaz navajena, da odzuni spim. Imam tiste one bele, kuga su `e, jogi, ve{ /…/ Jaz sem taprvi~, ko sem pr{la sem, takoj ogenj zakurla, takoj. Meni ne pa{e bit not. Ker to je tut neka bolezen not. /…/ Lejte, gospa, mi smo mel svojo. Jas sem imela vse not. Mene ni not niti na plesnavo smrdelo niti na starino. Ker jes to nism bla navajena. Tle ko smo pa not pr{li, pa vse neki ~udn. Na starino je tole. To ni blo v redu. (ES, 280807, RO: 19)
V splo{nem Romi raje prebivajo zunaj (zabele`eno v Angliji), kjer ni omejitev, prav tako pa u`ivajo v svobodi, ki jo omogo~a potikanje naokoli. Tisti, ki so naseljeni v hi{ah, pravijo, da nimajo ni~ po~eti in da jim je dolg~as. @ivljenje v hi{i jim lahko daje ob~utek fzi~ne tesnobe in nelagodja (Levinson in Sparkes 2006).
Elka je s svojo dru`ino sicer `ivela v hi{i in na lastni zemlji, vendar pa bivanje v Rojah vseeno povezuje z izgubo svobode in ujetostjo. Na svoji zemlji je lahko po~ela, kar je hotela, v tujem svetu pa je njeno gibanje omejeno zaradi nepoznavanja okolice. Levinson in Sparkes (2006) menita, da ima tak{no omejevanje gibanja in dostopanja do tradicionalnih prostorov neugodne psiholo{ke u~inke, mo~ pa ga je ena~iti tudi z
Elka in njen dom
izgubo domovine med drugimi skupinami. V tujem okolju se Romi te`ko prilagajajo in imajo ob~utek, kot da so nekaj izgubili.
Elkin dom
Kako Elka do`ivlja svoj dom in doma~i kraj v De~ji vasi, nama je slikovito opisala v opravljenem intervjuju. Svojega doma in dejavnosti, povezanih s percepcijo doma~ega okolja, se spominja nostalgi~no in ~ustveno. Baskar (2004: 5) razume tak “interaktivni proces, ki poteka med posameznikom ali skupino in njegovim oziroma njenim okoljem”, pravzaprav kot krajino. Antropologija bi morala biti pri tem procesu pozorna “na emocionalne, imaginativne in druge relacije, ki jih posamezniki oz. skupine spletajo z doma~im okoljem” (Baskar 2004).
Pri analizi Elkinega dojemanja doma~ega prostora sva si pomagali s konceptom vpisanih prostorov. To so prostori, ki se nana{ajo na temeljne odnose med ljudmi in okolji, ki jih zasedajo, pri ~emer svojo prisotnost na trajen na~in vpisujejo na/v svoje okolje in mu pripisujejo pomen. Pri tem obvelja zanimanje, kako ljudje transformirajo prostor v kraj, kako je izku{nja ume{~ena v ta kraj in kako prostor nosi spomine, ki implicirajo ljudi in dogodke (Low in Lawrence-Zúńiga 2003).
Elka se ~ustveno spominja, da je njeno zemlji{~e veliko (a ne zna natan~no povedati, koliko), pripoveduje o tem, kako so ga morali o~istiti, ker je bilo ~isto pod gozdom, in kako imajo vse lepo urejeno. Rada pove tudi to, da so imeli urejen komunalni odvoz smeti, njena hi{a je bila ~ista in je di{ala.
Veliko je to, gospa. Veliko je to … Ja, ne vem, kolk je tistih hektarjev, kr dost. Ja, ja, {e ve~. Je velik. Mam tuki zgorej, dol mam hosto. A tuki, kje smo meli bajto, bi lahko {e ve~ bajt postavli. Velik, to je velik. (ES, 280807, RO: 15)
Ja, imamo. To je gozda, ne, to je bil sam gozd. In to smo mi use u`agali, da smo spucali. Druga~e imamo kr lepo, imamo sadje nasajeno, sem mela vrt. (ES, 280807, RO: 16)
Ja, ja komunalna. Sevede. Kuker pr ostalih, tako je blo pr nas. Istu. Tistu kantu smo mel pr cest. In je pri{u tist in je not fuknu, dal kantu nazaj. Ko smo pa napolnl, so pa spet pri{li. Mi problemi nismo mel nikol. (ES, 280807, RO: 16–17)
Krajina ni toliko objekt kot “domovina na{ih misli”; v krajini je treba odkriti pomen (Merleau-Ponty, po: Ingold 1993). Kraji niso v krajini, temve~ so simultano v zemlji, v mislih ljudi, navadah in telesnih praksah. Kraje preoblikujejo in socialno konstruirajo ljudje, ki `ivijo v njih in jih poznajo. Pri konstrukciji percepcije in izkustva kraja lokalnih populacij je pomembna naracija in interpretacija kraja. Kulturna konstrukcija okolja je lahko razumljena samo z govorjenjem in pogovarjanjem z doma~ini o krajih (doma~inski zorni kot) (Rodman 1992, 2003; Low in Lawrence-Zúńiga 2003).
139
Anuša Pisanec, Urška Stražišar
Elka je v pogovoru ve~krat poudarila, da je navezana na svojo zemljo. Pri tem je redkokdaj omenila svojo hi{o; zdi se, da je zanjo pomembnej{i zunanji prostor in `ivljenje v njem. Ko se je spomnila gosi, koko{i in puranov, so se ji orosile o~i.
Navezana sem bla za svoju. Da sem imala na svoju. Ja, smo mel gozd. Smo mel. Ja, imamo. Imamo. Take bukve mamo dibele, pol smreke mamo. Sam su dost uni~li, ker su `agal na{u. Pu`agal so, mislim po drva su {li. So uzeli bukve, smreke, to su `agal. Pa to je blo hudobno. Sej sem rekla, pa naj pustijo nas na mir. Nobeden ne krega, nobeden ne vpije. (ES, 280807, RO: 13)
Kot pomemben element Elkine percepcije doma in doma~ega prostora je tudi
140
rojstvo njenih otrok; vse je rodila namre~ doma.
Vsi su se tle rodil. To ni nobeden u bolnicu, vse doma. [trnajst, vse doma, in to so bli vsi tam dol. De~ja vas 25, to mam {e zmeri u sebi. In utroci vsi. In kaku so zdaj, zdaj, komej zdaj si si mogli odmislit. Ne bodu tuki. (ES, 280807, RO: 15)
Doma~i prostor je za Elko tudi kraj, kjer so pokopani njeni dragi. Ko je {e `ivela v De~ji vasi, je redno obiskovala grob pokojnih mo`a in sina.
Preu~evanje dru`bene konstrukcije kraja in njegovega izkustva vklju~uje torej tudi prostorske prakse, ne le reprezentacije. Elka nama je skozi pripoved o svojem doma~em kraju torej usmerila pozornosti tudi na nekatere prakse, vezane na njeno do`ivljanje doma. Z nasme{kom na obrazu nama je pripovedovala o ko{nji travnika okoli hi{e, obdelovanju vrti~ka (glej zgoraj), o skrbi za sadna drevesa, o posebnem veselju ob nabiranju gob, o posedanju pred hi{o in klepetanju ob kavi, o kurjenju ognja, o urejanju zemlji{~a v ~asu, ko so se priselili v De~jo vas, o gradnji hi{e in skrbi za `ivali, o dru`abnem `ivljenju ...
Sej zadnji~ sem {la kosit. Tale krajevna skupnost, ne more te pognat is svoje. (ES, 280807, RO: 7)
Kaj je to veselje nabrat. Al pa jur~ek, jes, ko sem ga najdla, jes sem kr stala pa gledala. Ker veselje ma{, da ga utrga{ … A zdej je pa res, za nas je to hudo. (ES, 280807, RO: 7)
Ne, to sem jas rihtala. Jas sem imela veselje. Druga~, jes sem si vse nasadila. Da sem jes trgala in salatu in ~ebulu, to sem jest imela veselje. Druga~ sem pa vse sama. Za f`u sem sama {la pu kole, da sem sama sekala u gmajni svoju. (ES, 280807, RO: 11)
Elka in njen dom
Seveda, lahko svoje ma{, kure in tole. Nardim enu taku ograju, kure not dam, tuk da ne bi {lu na cestu. ^e ma{ enga, dva psa, prve`e{, da ne gre na cestu. In briga mene narod. (ES, 280807, RO: 11)
K smu nardil fe{tu, gospa, tam so pr{li jest, pit. Tazadnje te ho~ejo pa ubit. Pa su pri{li iz Ambrusa, Zagradca, pa su pri{li iz Ku`eljuvaca. Taki {mrkuci, ve{, kaj je to mladina. Je star dau tam en pir, tam enga. Pr mizi so jedli. Ovce smo kupil, spekli su to, pa pr{i~e smo kupli. Kdo je ovce jedu, je ovce jedu, kdo je pr{i~e, je pa pra{i~e. (ES, 280807, RO: 7)
Kot si zapisano interpretirava, je za Elko dom pravzaprav njena zemlja, sadovnjak, 141 vrti~ek in njene `ivali. Njen dom je kraj, kjer so se rodili njeni otroci, kjer so pokopani njeni najbli`ji in kjer po~iva preteklost. Njen dom je tam, kjer se je lahko svobodno gibala, kjer je poznala vse poti in kjer so ji bili poznani vsi koti~ki v doma~i krajini. Ho~e se vrniti na svoje, pri ~emer ji ni pomembna toliko hi{a, kot ob~utek, da nekam (nekemu kraju, svojemu kraju) pripada. Z drugimi Romi no~e `iveti, svoje zemlje ne bi nikdar prodala.
Jas ho~em na svojem bit. Jaz no~em pri druge Romi. Veste, zakaj? Pride do tega, pride lahko kak{no kreg. To je, moji otroci so mirni. Ne maram, da bi ker drug mojga otroko ubou. To je narbol{e, da sem sama. Jas sem bla tam. Smo bli, sej veste, kje smo bli, tam u Ambrusu. (ES, 280807, RO: 6)
^e je tvoje, je tvoje, ~e je pa od enga tujga, pa ne sme{ tut {otor gor pustavt. Sam se ne dela dnarja, da bi jas svoju prudala, pa zamenjala. Ne, ne, mene so silili tele Ambru{~ani, so pri{li k meni. So rekli, ~e prodam. Sam rekla, da nimajo tuk dnarja. (ES, 280807, RO: 10)
Elka se z nostalgijo spominja preteklosti in pravi, da se je takrat (v ~asu Tita) bolj{e `ivelo kot danes. Njeno mnenje ima vzporednice z mnenjem angle{kih Romov: nomadski na~in `ivljenja v preteklosti je bil te`ji, toda bolj zdrav, `ivljenje na prostem in na pode`elju bolj{e kot `ivljenje v hi{ah in v mestih, socialni odnosi so bili bolj tesni, sami Neromi pa so bili prijaznej{i in bolj spo{tljivi (Levinson in Sparkes 2006).
Bolj po duma~e re~enu, bolj smo zdaj stradal, ko pa prej. Je blo prejt bol{e, koker je danas. Sej narod je bil v redu, ni bil narod tako po~en, kok so pa danes. (ES, 280807, RO: 5)
To je blo res, prejt je blo bol{e, ko pa danas. Ko je bi Tito `iv, je blo vse uredu. Ne, ne, to pa ne bi on dovolu. Ja, mi smo za njega jokal. Kar je pa zdej, je pa res po~eno. (ES, 280807, RO: 15)
Anuša Pisanec, Urška Stražišar
Za konec si zastavljava vpra{anje o antropolo{kem znanju. Elka Strojan (in njena dru`ina) je bila dele`na pomo~i s strani dr`ave; dobila je nov dom. Vendar ali se ne bo tak{na poteza izkazala le za “bla`ev `egen”? Nomadstvo, neko~ kot na~in `ivljenja in danes kot pre`itek v “romski misli”, navidez skrito za sedentarizacijo (in asimilacijo), je tisti ko{~ek v mozaiku, ki ga pristojni za romska vpra{anja {e vedno no~ejo sprevideti. ^eprav se sli{i preprosto in samoumevno, je to treba venomer znova ponoviti. Kot je iz pri~ujo~ega sestavka razvidno, se romske potrebe, koncepcije in vrednotenje doma ter prostorske prakse stikajo s tistimi v ve~inski dru`bi, v nekaterih pogledih pa se tudi razhajajo. Stikanja in razhajanja se antropologom razkrivajo skozi njihovo raziskovalno dejavnost. ^as je, da se v iskanju konkretnih odgovorov in re{itev potrka tudi na njihova
142
vrata. Antrpologija, ki bi jo ti antropologi prakticirali, naj ne izgublja ~asa z dekonstrukcijo tekstov svojih predhodnikov, kot pi{e Dunja Rihtman Augu{tin (2002), saj tako ne uspe raziskati konkretnih kulturnih pojavov. Z analiti~nim orodjem, ki ga antropologija danes premore, in iz~rpnimi odgovori na vpra{anja, kdo Romi niso in kako ne delujejo v vsakdanjem `ivljenju, si lahko kon~no znova zastavi vpra{anje, kdo Romi so.
LITERATURA IN VIRI
AMERLINCK, Mari-Jose
1998  Anthropological approaches to landscape. Current anthropology 39, {t. 5, str. 738–740.
AUGÉ, Marc
2000  Non-places : introduction to an antropology of supermodernity. New York : Verso.
BANCROFT, Angus
2000  No interest in land : legal and spatial enclosure of Gypsy-Travellers in Britain. Space and polity 4, {t.1, str. 41–56.
2001  Closed spaces, restricted places : marginalization of Roma in Europe. Space and polity 5, {t. 2, str. 145–157.
BASKAR, Bojan
2004  H krajinski antropologiji. Monitor ZSA 6, {t. 3–4, str. 1–12.
BENDER, Barbara
2001  Landscapes on-the-move. Journal of social archaeology 1, {t. 1, str. 75–89.
De CERTEAU, Michel
2007  Iznajdba vsakdanjosti. Ljubljana : Studia Humanitatis.
HANONINA, Ksenja
2007  Elka Strojan, najstarej{a v preganjani dru`ini Strojan. Mladina, 13. 4. 2007, str. 22–25.
INGOLD, Tim
1993  The temporality of the landscape. World archaeology 25, {t. 2, str. 152–174.
JANKO SPREIZER, Alenka
2002  Vedel sem, da sem Cigan – rodil sem se kot Rom : znanstveni rasizem v raziskovanju Romov. Ljubljana : Institutum Studiorum Humanitatis – Fakulteta za podiplomski humanisti~ni {tudij.
JANKOVI^, Jaroslav
2007  Strojanovi v~eraj bliskovito v Ambrusu. Slovenske novice, 14. 9. 2007.
KAPU[AR, Sebastjan
2007  Pljuvanje v lasten izvir : kljub uradni za{~iti obmo~ja vodnih virov nastajajo nova onesna`evanja. Dnevnik, 10. 1. 2007, str. 3.
KUHN, Thomas
1998  Struktura znanstvenih revolucij. Ljubljana : Krtina.
LEVINSON, Martin P.; SPARKES, Andrew C.
2004  Gypsy identity and orientations to space. Journal of contemporary ethnography 33, str. 704–734.
Elka in njen dom
LOW, Setha M.; LAWRENCE-Züniga, Denise (ur.)
2003a The anthropology of space and place : locating culture. Oxford : Blackwell.
LOW, Setha M.; LAWRENGE-Züniga, Denise
2003b Introduction. V: The anthropology of space and place : locating culture. Oxford : Blackwell.
RAJSEK, Bojan
2006a Taborjenje prepovedano : ivan{ki svetniki tudi o dru`ini Strojan. Delo, 24. 12. 2006, str.3.
2006b Pod Klingarjem poru{ili ~rne gradnje. Delo, 22. 12. 2006, str. 4.
2006c Dogodki dneva - Ivan~na Gorica. Delo, 15. 11. 2006, str. 12.
2007a Elka Strojan no~e zapustiti Ambrusa. Delo, 2. 10. 2007, str. 23.
2007b V Rojah spet vsi ~lani dru`ine Strojan. Delo, 4. 10. 2007, str. 26.
REPIG, Jaka
2000   Romsko naselje pri Hudejah : medkulturni dialog : doktorska disertacija. Ljubljana : Filozofska Fakulteta, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo.
RIHTMAN AUGUSTIN, Dunja
2001   Etnologija i etnomit. Zagreb : ABS95.
RODMAN, Margaret G.
1996   Empowering place : multivocality and multilocality. American Anthropologist 94, {t. 3, str. 640-656.
[S. n.]
2006   Bojijo se domov. 24 ur.com, 25. 10. 2006. <http://24ur.com/bin/article.php?article_id=3082916>
[11. 8. 2007]
SHIELDS, Rob
1991   Places on the margin : alternative geographies of modernity. London : Routledge.
ŠTRUKELJ, Pavla
1980   Romi na Slovenskem. Ljubljana : Cankarjeva zalo`ba.
ZORKO, Mojca
2006   Strojanovim poru{ili dom. Dnevnik, 22. 12. 2006, str. 2.
2007   Dru`ina Strojan za stalno na Rojah. Dnevnik, 20. 12. 2007, str. 4.
Anu{a Pisanec, Ur{ka Stra`i{ar
BESEDA O AVTORICAH
ABOUT THE AUTHORS
144
Ur{ka Stra`i{ar je univerzitetna diplomirana etnologinja in kulturna antropologinja ter {tudentka podiplomskega {tudija na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Njeni {tudijski interesi so antropologija prostora, etnoekologija, mediteranisti~ni {tudiji, nacionalizem ...
Anu{a Pisanec je univerzitetna diplomirana etnologinja in kulturna antropologinja ter podiplomska {tudentka kulturne antropologije na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Tema njenega raziskovanja je povezana z Afriko.
Ur{ka Stra`i{ar is a BA in ethnology and cultural anthropology and a postgraduate student at the Department of Ethnology and Cultural Anthropology, Faculty of Arts, Ljubljana. Her study interests are the anthropology of space, ethnoecology, Mediterranean studies, nationalism, and others.
Anu{a Pisanec is a BA in ethnology and cultural anthropology and a postgraduate student of cultural anthropology at the Department of Ethnology and Cultural Anthropology, Faculty of Arts, Ljubljana. Her principal research theme is connected with Africa.
SUMMARY
ELKA AND HER HOME
The perception of home and space by the Roma Elka Strojan
The starting-point of our research was the question how an ordinary person experiences reality and what his practices are like. More specifcally, we were interested in the daily life of the Roma Elka Strojan at her then temporary accommodations in Roje, [entvid. We focussed on her attitude to (domestic and foreign) space and the article presents her experience of the physical environment where she belonged earlier and her attachment to a given place. In the construction of her home space the crucial process proved to be the importance Elka attributed to her own land – expressed in her story as her home. Analysing the relationships between the environment (nature), space and man, we could not ignore the way of living of the Roma Strojan family, because their survival tactics and gainful activities essentially include the use of the environment’s natural resources. Elka Strojan is determined by living her daily life in Slovenia, but also by her Roma and (simultaneously) minority affliation. In our survey of the professional literature we came across the “scientifc discourse on the Roma” in which we had to situate our research. The question how to do this without affronting contemporary anthropological researchers of the Roma community in one or another way, or to be found guilty of essentialisation, reifcation, and the like of the “Roma culture”, remains as yet unanswered. We also wish to stress that we wanted to present Elka Strojan’s experience in her then “intermediate” situation. Elka Strojan was indeed forced to leave her home and village and the government provided the family with temporary accommodations. We may thus say that Elka and her family were in a non-place, “neither here nor there”. We carried out our feld research in Roje (we were aware that no anthropological research had yet been carried out among the Strojans), where we spent a day with the family and had a long and detailed interview with Elka Strojan. Our records further thematise the nomadic practices of the Roma and their spatial marginalisation, and they address new and old issues from the feld of anthropological research into the Roma.