France Kunstelj
Tatič
>Kam pa, TonČe?« ga je ustavil materin glas.
»Nikamor!« mu je ušlo iz navade. Pa ni bilo rcs. Namenil se je spet k Petraeevemu Lipetu, da bi jo mahnila na Košace kalinom nastavljat.
»Kar nazaj, mi boš pomagal v kašči. Saj vidiš, da je doma dela na pretek!« se jc mati še hudovala, da je Toiičkaobrnilo nazaj, kajti zbal sc je, da ga bo zvecer leskovka obliznila, Če ne bo ubogal.
Mati je odklenila, tcžka vrata so zaškripala. Iz temue kašce je puhnil prijeten vonj po krhljih in tistih sladkih lmiškah, ki jih mati hrani za poletje, ko bodo kosci v duini. Touček je kuhal jezo. Kaj bo Lipe pocenjal brez njega, pa tako sveto mu je obljubll, da pride! No, TonČek pa tu kakor vklenjen! Mati se skianja v široko prcgrado, turšcica dolgočasno šumi iz velnice v vrečo, ki jo mora Toncek previdno držati.
TonČck se dolgoČasi. Oči rau zdaj pa zdaj švignejo proČ od vreče. Ej, tarale zadaj visi uekaj temnega! Mesnina jt\ zato tako diŠi. Hmnuu! Klo-base, klobase! Kako dobre so mesene klobase, ki se suše na Črui palici! — Oh, da bi bila že polna ta vrcca! Pa kaj, ko pa že druga čaka!
Tisti večer TonČek dolgo ni mogel zaspati. Nenehoma je mislil na kaščo, ki jo je mati tako trdno zaklenila, da živ krst ne bi mogel noter. Njemu pa so se kar naprej cedile sline po klobasah in sladke niisli mu zlepa niso dale miru. Stara ura je tiktakala v gluho tišino, a Tončkovo srce je moc-neje udarjalo. — >Kaj pa skozi okuo?« se mu je nanagloma pobliskalo; šele po tein razvedrilu ga je zmagalo sladko spanje.
Drugi dan popoldne je šla mati z deklo v trg. Turščico sta peljali k mlinarjn. Takrat je Tonček skoval načrt, kako bo zlezel v kaščo.
Za hlevom je visela Lestva. Snel jo je s klinov in hajdi z njo zadaj za hiŠo, da ga kdo ne zapazi. Že je stal ob kašoi, prislonil lestvo in se povzpel prav po iatinsko do okna. Ej, zdajle, ali pa nikoli. — O, sreča! Okno je bilo samo priprto. Mati je zadnjič zračila in tako pustila. Tonček je vrbu lestvc za hip postal, se ozrl okrog, čo ga morda odkod kako ncpoklicano oko ne opazuje, nato pa zlezcl kakor mačka skozi okno.
Ko se je razgledal v temi. se mu je za-zdel^, da je cela kašča njegova. Pa kaj bi z drugim bogastvom. le tiste klobase so ne-kaj vredne. Podsiavil si je stolček in še ko-maj, da je roka dosegla. V nos mu je zaudariJ prijeten vonj in Tonček je že ugriznil.
jHmmm, kako sladko!« se je na glas raz-veselil svojega zaželenega plena, da se je pre-strašil in pogledal v okno. No, pa saj ga ni nihče videl, kaj bi se bal. Pa vendar — ne-kaj ga je tisti hip oplašilo. Zazdelo se mu je, da se je nekdo iz teme oglasil: ti, kaj pa delaš? Pa Tonček si je mislil: tiitro moram opraviti in konec —.
»Ej, ko so pa klobase tako dobre!« ga je nekaj zadrževalo, ko mu je roka že po drugi segla. Toda ne, kaj bodo dejali, Če opazijo, da katera manjka? Eh, muca se je prikradla v kaščo, kaj pa puščate okno odprto. Ali pa ima mati klobase sploh preštete? Če ena ali dve   zgineta,   kaj   za   to!...   Prav  gotovo   ne   pazijo,   kolrko   jih   je  še.
Pa se je drugi dan spet lsto zgodilo. Tonček' ni mogel strpeti brez sladke klobase, neznana sila ga je vlekla po lestvo in v kaščo. In tretji dan spet. Nekaj ga je opominjalo: »Ne smeš več! Mati gotovo ve, koliko klobas so o božiču obesili na tisto paLico.« Pa se je še nadaljc tolažil s tem, da ga ni nihče videl.
Neko opoldne je sedela družina skupno pri južini. Kar se mati nečesa domisli: »Dopoldne sera. šla v kaščo po lonČek fižola in lcaj zagledam — veš, da manjka pet klobas!c Oče ni verjel: »BeŽi no, kdo bi pa pri nas kradell« Ko je le svoje trdila, je odložil žlico, vzel ključc in Šel nalašč gledat v kaščo.
Tončku je zagomazelo po vsem životu. Trikrat si je popravil stol, a nemira ni mogel odgnati. Čutil je, kako mu rdečiea udarja v lica. Izbegaval je z očmi, da bi ne opazili njegove zadrege.
Oče se je vrnil. »Zdajle me pa bo —« je TonČka privzdignilo na stolu in najrajši bi planil ven iz te mučne napetosti.
»Kaj nisem pravil, da okno zapiraj? Zdaj se je pa muca na tvoj račun kar dobro imela...« se je oče v splošno zaeudenje jezil in ni veČ pokusil južine. Mati ni marala ugovarjati, rajši se je sla še enkrat sama prepričat in sele potem dejala: >Da bi jih pa toliko muca pokradla — naklc — >Saj ji je lahko sosedova pomagala!« se je oče Še dalje držal svojega. Tonček si je globoko oddaKn.il.
Tisto popoldne je ostaia lestva za hlevom na svojem jnestu. Klobase v kašČi pa tudi.
Zvecer Tonček spet ni mogel dolgo zatisniti oči. Venomer ga je vzne-mirjala skrb, kaj si vendar raati misli, ko pravi, »da bi jih loliko muca pokradla«? ZaČel je računati, koliko naj bi že bilo tisto »toliko«. Sam je ležal v sobi. Terane sence golega drevja, ki jih je delala mesečina, so se nemirno plazilc po steni. TonČka je postalo strah, da je stisnil glavo pod odejo in Šele pozno v noČ zaspal.
V sanjah je pozabil na vse, kar se mu je opoldne zgodilo. Poklical je Še PetraČevega Lipefa, pustila sta kaliue, vzela lestvo in jo mahnila v kaščo. Lipe je jcdel, jedel. Kar naenkrat je skoČil nazaj na okno in za-klical: »TonČek, žandarji, bežival...« in že ga ni bilo nikjer več. Toncek je planil za njira, a kaj se mu je zgodilo —: žandarja sta dvignila puške, Tončku je zmanjkalo lestve in — bunof! je telebnil z viaine v globino. Tisti hip se je prebudil — na tleh. Poleg razdrte postelje je stala mati in spraševala TonČka. kaj se mu je vendar primerilo. Oče je gledat iz sosedne sobe in se hudoval:  »Kaj  se pa tako  derc?<
Toneek si je pomel objokane oči in ee ko-maj zavedel, da ne stoji poleg njega žandar s puško. ampak mati in da je zunaj že svetlo jutro. Vse se mu je zdelo tako neznansko čudno in ni vedel, kaj  naj stori.
>Povej že, kaj se ti je sanjalo, da si tako kričal!« — je silila mati in ga vlekla iz raz-valin.
>Žandarji so naju... pa je samo Lipe kradel...«
»Kje je kradel?«
»V kašči — ne, saj je Lipe.. .< se je Ton-ček vzdignil in se razgledal. Šele zdaj mu je ' postaio jasno, kaj se mu je sanjalo.
*Tak si vendar ti tista muca. ki je zaliajala v kaščo!« se je iudi materi posvetilo. >Sem le pravo mislila.« Tisti hip je pristopil Še oče: >Lepo in po reanici povej, kako je Šlo, sicer...!< in je pokazal na Ieskovko, ki je zrla izza ogledala nad omaro.
TonČek je moral povedati svoje sanje. Pa ne samo to. Tudi kako je bil on muca — pravi tatič. Kazen pa kljub temu ni izostala. Od tistega dne maii nikoli ni pozabila zakleniti kaščo in se manj trdno zapreti okno.