NEDELJSKA IZDAJA............................... Štev .82. Leto II. SPITAL HA DRAVI Nedelja 2j>, marca 1947, Kije (Po stno razraišlj anj e). Ni na svetu najhujše telesno trpljenje,vse bolj razjeda srce, kar duša trpi, Vendar se ljudje,vsaj na prvi pogled, telesnega trpljenja skoraj "bolj kot duševnega bojimo.Naše telo je od Boga v us tv ar j eno tako. da se bolečini, ki mu grozi, če sto že kar podzavestno poskuša umakniti in se mu če-sto tudi umakne,Pač dokaz, da je tudi naše telo ustvarjeno za srečo in trpi le ra-H di izvirnega greha, grehov človeštva in svojih lastnih. Se vse manj je bilo trpljenje za telo našega Gospoda Jezusa Kristusa nekaj prijetnega, ampak je vsako bolečino še bolj kot navadni ljudje bridko občutilo. Nekaj tega Gospodovega telesnega trpanja si bomo ogledali, le nekaj, ker vsega je mnogo, mnogo, I. * Ostanek noči od velikega četrtka'na veliki petek po nočnem zaslišanju in obsodbi je prebil naš Zveličar na dvorišču velikega duhovnika Kajfa, Ta del noči je bil za Gospoda poln hudega. 1. Po smrtni stiski na Oljski gori, po surovostih, ko so ga^prijeli in na poti v Jeruzalem ter po brezobzirnostih pri krivičnem sojenju je bil Zveličar zelo izčrpan. Komaj se je mogel obdržati še na nogah in še huda žeja ge, je mučila. Kako si je zaželel tih&~ ga kotička, da bi mogel vsaj mirno leči, raztegniti svoje ude in zaspati kjerkoli že. Pa Judrje mu niso dali miru in mu niso privoščili tihega kotička. Na dvorišču je moral na utrujenih nogah stati in tam trpeti mnogo novih muk. Ni bilo človeka, ki bi imel usmiljenje z njim in bi mu privoščil vsa^ kozarec hladne vode. Stati je moral in čakati, kdaj si bodo gospodje izmislili kaj novega hudega. 2. K vsemu temu je pristopil še občuten hlad in mraz pomladanske noči. Hlapci in vojaki so. zakurili na sredi dvorišča ogenj, si napravili žerjavico, ker je bil mraz, in so posedli okrog, da so se greli. Gospod pa je moral le za silo oblečen stati na mrzlih ka~ menitih ploščah dvorišča in se je tresel in trepetal od mrazšu On, gospodar vseh stvari bi zlahko to noč trpljenja ustvaril prijetno pomladansko noč. Pa ge hotel tudi to.bridkost sprejeti v načrt svojega trpljenja, da bi mu ničesar no manjkalo„ Hotel je na lastni koži občutiti, kar so trpeli ubogi ljudje po. raznih taboriščih, kjer so skoraj "brez obleke v mrzlih zimskih nočeh mirno stoječ vpričo podivjanih zločincev čakali mrzle smrti. 3. Končno so se sodniki le spomnili na Jezusa. Pa ne,da mu olajšajo položaj, ampak da ga spravijo v ječo.Ustno izročilo namreč trdi, da so Gospoda odpeljali v ječo do tedaj, da se zjutraj visoki zbor zbere k novemu zasedanju* V tesni ječi Gospod zopet ni našel počitka in miru, Njegov položaj bridko lepo označujejo besede preroka Jeremija* "JOKA, PO NOČI JOKA IN NJEGOVE SOLZE SO NA NJEGOVIH LICIH*NIKOGAR NI OD VSEH NJEGOVIH DRAGIH,DA BI GA‘TOLAŽIL t VSI NJEGOVI PRIJATELJI GA ZANIČUJEJO IN SO MU NEPRIJATELJI,-ZATO PIA KAM IN MOJE OČI TOGIJO SOLZE, KER JE PALEC OD MENE TOLAZNIK, KI til POŽIVIL MOJO PCJBOs MOJI SINOVI SO POKONČANI, KER JE ZMAGAL SOVRAŽNIK«y (Žal 1.2, 16,) V takem položaju je nastajajoči dan s prvim žarkom skozi zamreženo okno pozdravil Gospoda v ječi. Gospod pa je velikodušno v svoji zadnji jutranji molitvi nebeškemu Očetu ponudil trpljenje velikega petka za rešenje človeškega rodu« 'II. V sodno postopanje zoper Jezusa je strahopetni Pilat vključil strašno bičanje. Da bo bičan, je Jezus svojim učencem že naprej napovedal« 1, Bičanje je zelo^huda in sramotna kazen. Bičali_ so navadno le sužnje, morilce in živali« Kdor je bil^bičan, je bil_ za celo življenje zaznamovan. Bičali so navadno s šibami ali z biči, ki so bili spleteni iz jermenov^ ki so imeli pogosto na koncu bodičaste železne kroglice. Ti bici so telo dobesedno razcefrali in razbili. Pri bičanju kot samostojni kazni, število udarcev ni bilo določeno. Marsikak siromak je zato med bičanjem izdihnil ali ostal celo življenje pohabljen. Bičanega so privezali za roke na visok steber, da je le s prsti nog doseg?.l tla«, ■ Bičanje samo pa so izvršili navadno štirje vojaki, 2, Vse to moramo vpoštev ati, če sivhočemo vsaj deloma prav predstaviti vso grozovitost bičanja našega Gospoda Jezusa Kristusa. Prišteti pa mo*ramo še to, da je^Pilat dal Jezusa^bičati zato, da bi vzbudil pri Judih sočutje« Bičanje naj se izvrši z vso grozovitostjo, da. bo Gospod čimjDolj razmesarjen in razbit. Pa še to, Jezus je imel še posebno nežno in občutljivo telo, ki je vsako bolečino še hujše občutilo. Gospoda so surovi vojaki razgalili in trdo privezali na steber in že so zažvižgali biči. Takoj je bilo Gospodovo telo vse marogasto od strašnih podpludh. Pod novimi udarci^se _ koža odpre najprej v majhnih ranah, potem se pokaže vedno več širokih in globokih ran. Spet novi udarci začnejo trgati meso in zadevajo prav do golih kosti. Kri brizga na dan in kmalu se krvave kapijice_združijo v močne curke, ki počasi zalijejo celo Gospodovo telo, ki se pod strašnimi udarci trepetajoč koplje v lastni krvi. In potem spolzi kri na umazani tlak in oškropi steber in okolico,v _ Takšne grozovite bolečine je vse to povzročilo Gospodul Najprej tope, potem pa ostre, ki so segala pravdo mozga in žgale kot ogenj v udih ter prodrle prav v dušo. Iztisnile so solze iz Gospodovih oči in lahne, komaj slišne vzdihe Gospodovega srca nebeškemu Očetu, Pa krvniki so odnehali šele, ko so se utrujeni naveličali krvi, s katero so bili vsi oškropljeni. 3u Gospoda so odvezali in Gosood je padel ob stebru na tla in obležal brez moči v svoji lastni krvi, omamljen od strašnih bolečin. Kot pohojen črv, brez vsake pomoči ljubeče nege. Nihče se ne zgane, Kje so sedaj vsi prijatelji iz lepših-dni s Peter, Janez, Magda^-sna^ Is. z ar i Kobenega bs 1 koti8. nis ni ks.pl,j ic e ol ja ? da "bi mu olajšala peke c e raiie o ^ '/gs svet; nzujia krp 6 platna za Gospodove rane« Pa Gospod b u.d .1. sam no c e nič 3 s ar, ker liooe tudi telesne bolečine preizkusiti v Hajvišjih merah. III. 1. IN'ari samim je hudo, ki vse to samo premišljujemo. Pa se daleč nismo omenili pekočih ran trnjevega.kronanja, ne strašnega križevega pota in padcev pod tenkim krizora* Kje so potem vse neizmerne te lesne boledine pri kričanju sasm ? Pa že iz doslej omenjenega zadosti spoznano, da jo Gospod neizmerno troe3.„ Razumemo. da je bil pretresom celo sam mehkužni Pilar ob pogledu na rasbica-ne ga Gospoda in sočutno vzkliknil« "GLUJT3 ČLOVEKfM Ali je soloh še človeku podoben? ' - 2-> i'11 pa vemo, da ta strašno okrvavljena kepa mesa ni le na jnedolžnejšj (-lov ek t ampak tudi pravi, vsemogočni, neskončno sveti Bog, Hočejo si vtisnit;! to prežalo s bao sliko globoko v dušo, da bi nas v skušnjavah, posebno v skušnjavah masa, pomagala obdržati napravi poti* In še, opora naj nam bo za one ure, kadar bo nad nas prišel kakšen posebno' težek križ. // j 1: / /TTp Mcv 11 ~S 43 n ■Jeriho in ^ie sel skozi mesto, In glej,' PrišeT je (Jezus) v - — XJUl bil je nek mož, Zr. ho j po imenu, ki je bil višji cestninar in bogat Želel qe videti Jezusa, kdo je, pa ni mogel zaradi množice, ker je bil majhne postave,, Tekel je torej naprej in splezal na divjo smokvo, da bi ga videl,.** Ko je Jezus prišel na ono mesto, je pogledal gori in mu rekel? •» Zahej, stopi hitro doli? zakaj danes moram v tvoji hiši ostati." In stopil je hitro doli in ga z veseljem sprejel, To videč, so v s J. godrnjali, češ da se je ustavil pri grešnem človeku, Zahe j’ pa je stopil pred -Gospoda in mu. rekel; “Glej Gospod, polovico svojega imetja dara ubogim in ako sem koga v čem prev aril, povrnem četverno," Jezus mu. je rekel 1 "Danes je tej hiši zveličanje došlo, Jf.er je tudi on sin Abrahamov, .Sin človekov je namreč prišel iskan in zveličat kar je bilo izgubljenega, (Luk,19, 1-10.) Pragi mo ž j e I Prišla je vrsta na s.Prihodnji teden $ e vaš, teden v a-h duhovnih vV a j. Go spod Jezus''pojde k o' z * i taborišče in se bo ozrl tudi na e,na vsakega izmed vas, nikogar n e bo t e b o bo poklical! " Zahe j, doli, d aha s in ves teden i hiši, pri tebi' ostati in zakaj mnogo ti hočem p o- li Čanje tvoje duše*" obotavljal, ne boš sprejel r i s r č n-e g a vabila svojega bi mogel biti tako 1 a- brezbri ž e n? 1 Kako r c e -boš brez pomišljanja bilo, hitel k ,x veseljem hvaležno s p r e- v a š i s t prezrl. Tud stopi hitro moram vttvoj pri meni, dati v z v^e Se boš toplega in p 3 Go s p o d a? Kak o hkomiselri in s t n i n a r Zahe j sprejel njegovo p o v a mu in ga 1 e e 1- N j j e c i b n i k z Ves pripravljen i, 3i voljan mu r e-S a m o govorci Gospod, tvoj slu zate posluša* V se kar je bilo kri- /otf vega v mojem življenju, hočem z r a^v n a-t i, v s e kar je bilo zgrešenega hočem popraviti. Po dobro opravljenih d Ju h ovnih vajah boš tudi ti slišal in čutil tolažilno in sladko Go s^p odovo zagotovilo kakor Za. hej n e k o ot ”D a n e s je tej hiši zveličanje d o š 1 o? -Zato, možje, ne zamudite vaših, duhovnih vaji qq -rialih mptar" V prvi pomladi ga obhajamo. * Saj je bil ta dan za vse človeštvo les prvi pravi pomladanski dan. Sam Sin božji jo na ta dan zapustil nebeške dvore in se učlovečil v prečisti Devici, Nebo in zemlja sta tako dolgo pričakovala ta dan. ■ Čudež božje ljubezni se je izvršil, ko je Marija spregovorila: "Glej dekla sem Gospodova, zgodi se mi po tvoji besedi«” Na kraju, kjer je stala naza-reška hišica je še danes v kapeli z zlatimi črkami zapisano g Tukaj je Beseda meso postala. Ta dan je praznik naših mater. Besede pa, ki jih je ob tej priliki spregovorila Marija? Glej , dekla sem Gospodova, so njih živijensko geslo * Neskončna božja modrost in previdnost v njih ustvarja nova življenja. Vsako tako življenje pav pomenja za mater trpljenje, bolečino in skrb, pa tudi novo srečo in veselje. Kolikokrat pomeni za mater odlok božje previdnosti in modrosti, 'da naj se v njej prebudi novo življenje, nevarnost za L'V( I i! Saj ve, da božja, ki vidi in ve, zaka,j je to_dobro, bolje, kot nas majhni razum j ki ne vidi niti preko meje enega dne«, Kolikokrat pomeni začetek novega življenja bolečo skrb, kje bo obleka in hrana, k ali o bo mogoče otroka spraviti do dostojnega življenja. Odreči se bo treba prenekateri zabavi,* razvedrilu, družbi, časti, neprestano delati, nase popolnoma pozabiti. Pa mati ve, da je težki križ vzela nase, ko je sklenila zakon in po Marijinem zgledu spet govori g Glej, dekla sem Gospodova, ker ve, da je to volja Boga, predobrega in premodrega Očeta«, Da, take matere obhajajo na praznik Marijinega oznanenja, ob spominu na učlovečenje Sina božjega svoj god in svoj praznik po pravici. Nezaslužena zunanjost pa je to praznovanje, za tiste, ki ne gredo za geslom, ki ga je dala Božja Mati? Glej, dekla sem Gospodova. Za take, ki na poziv božji,, da spet nase vzamejo žrtev materinstva, rečejo: Ne mar&vOdlok božje modrosti in previdnosti, po moji človeški.pameti ni moder, je brezumen. Stane me lahko zdravje, življenje o Kje bom zmogla* stroške,, kye bom vzela sredstva! Ne maram pozabiti nase, hočem živeti., uživati. In v zame d o sv o zvezi, ki so jo skelnile?^oO Boga dan namen in jo narede za orodje čutnega uživanja .in nič več» Kako pač mora biti takim materam na materinski - dan ob premišljevanju Marijinih besedi Gl a j), dekla sem Gospodova. Slovenska mati, ki imaš Božjo Mater za svojo Kraljico in Mater., ali jo imaš tudi za vzornico? Ali znaš po njenem zgledu brezpogojno zaupati božji modrosti, previdnosti in dobroti, pa naj bodo okoliščine še tako trde in brezupne, Ali znaš iz te roke božje sprejeti vse, kar On sprevidi za dobro. Ali znaš res iskreno in ponižno vedno reči Bogu-čudovan je • Akv inčev brezprimeren talent za š o gl e dan j e in sovzpo-^ rejahje posameznostnih spoznanj v veliko znastveno celoto, V njem W je združena tudi samostojna univ er žalna delavnost ob ogromni energiji za razmišljanje in z izrazitim razumevanjem za sestaven študij virove Tomaž je tudi največji poznavalec Aristotela in njegov najboljši razlagalec9 v vsem srednjem veku. Njegovo veliko duhovno zgodovinsko dejanje je sinteza Avguština in.Aristotela v filozofiji in teologiji, Na dogmatičnem polju pa se kaže Tomaž kot genialnega poznavalca velikega Avguština, stoji pa tudi,bolj kot njegovi sodobniki, posebno v Kristologiji (nauku o.Kristusu) pod vplivom grških cerkvenih očetov» More se go3?oriti pri njem celo o nekem humanizmu, v kolikor je vpletal v svoje filozofske in teološke spise citate iz Homera, Ovida, Cicierona, Seneke, Salusta, Livija itdl To je .ob kratkem lik Velikega Tomaža Akvinca« Kaj naj rečemo še ob njem? To e Velikanski Tomažev duh je priča skladnosti med resnično vedo in vero, njegova silna znanstvena trdnost ob angelski svetosti pa je za vse case klic razumnikom, da je krepost znanosti v prid, nenravnost pa v kvar = Sv »pismo pravi? Gospod je '■ dal modrost njim, ki pobožno žive. (SireS3»37)• ' QB$ MA IKDTTD 0)®zn©V ■ (Nadaljevanje). Meč je bil tak, kakršne so tedaj nosili pripasane študentje v Padovi, Bologni in tudi v Pragi. Domišljavi fantje so ga največkrat nosili samo za okras. Vendar so ga tč vročekrvne študentovske pesti le prepogostokrat znale sukati tudi pri svojih skoraj vsakdanjih prepirih in sporih. - Tale meč pat ki je "bil na bazaltnem gradu v stolpni sobici, je imel na bleščečem rezilu prav poseben napis? ■ Matri Dei -Materi Božji, Materi božji? Kaj ima vendar opraviti ostro morilno orožje s Kraljico miru? 1 . Zraven napisa je bilxv jeklovvrezah grb.Krempelj roparsk; ptice... Rapirji (kratki meči) in viteške bojne rokavice so visele pos teni., med njimi pisani trakovi in suhi venci iz hrastovih listov. Kot nagrado so jih gotovo prinesli v domače stolpne sobice zmagovalci v raznih bojih. Debele, vse zaprašene knjige so bile zlozene po policah. Na hrbtu so im3le bleščeče zlat napisi Corpus juriš. (Zakonik). Rapirji in knjige, obrabljeni'peresniki in stekleničke za črnilo in vse mogoče risbe in slike na steni in po omarah, vse je kazalo, da je v tej sobici kot v nekakem počitniškem gnezdecu, prav do te večerne ure stanoval mlad fant *z visoke šole. Zdaj pa so v tem stolpnem prostoru ležali suknjiči in čevlji vse navskriž. Omare so bile odprte. Kapa z valujočim nojevim perjem je bila tam na stolu. Po mizi so bili razmetani peresi in barvasti svinčniki. Cela stolpna sobica je kazala tako podobo, kot bi njen stanovalec že jutri hotel vzeti v roke popotno palico. Skozi okno pa je bil v tisti pozni uri krasen razgled. Gozdovi zahodne 5eške so se orno obrobljeni Čudovito odražali v nastajajočem večeru.Tako daljni, tihi in polni slutenj so bili. Sonce je še zadnjič poslalo cel .ognjeni snop, potem pa je začelo zgubljati svoj blesk in sij in počasi kot goreča krogla tonilo daljnim gozdovom v naročje. Na gradu pa je ob tisti uri v dvorani dedov pri oknu stal cvetoč mladenič. Oblečen je bil čisto po navadi tistega časa. Sanjave oči so se mu potapljale v rdečo umirajočo sončno svetlobo. Ob njegovi strani, tudi pri oknu, je sedela grajska gospa. Tudi njene blage stare oči so hitele za zahajajočim soncem. Roke je imela sklenjene kot pri molitvi* Raz stene nad oknom pa je na oba gledala Marijina podoba. Ta podoba je bila iz sivega peščenca sklesan kip -in ta kip je bil nek,.j posebnega* Mati božja je imela v naročju grb. V tem grbu je bil' na rdečem polju bel ptičji krempelj. Dete na kolenih nebeške kraljice pa je imelo nad grbom stegnjeno desno ročico, t kot bi pravkar hotelo grb blagosloviti. Ta podoba je bila sve;fa dediščina grajskih gospodov na bazaltnem hribu. Sedaj je zašlo sonce. V nebesno prostranost^pa je trenutek za trenutkom* silneje žarela rdečina jesenskega večera. Nenadoma prekine mladenič molk* Roke stegne proti večernemu nebu in z ognjem osemnajstletne mladeniške duše pravi ženi s snežnotelimi lasmi* ' 1 "Le poglej,mati, kakšno bakljo mi je -domače sonce prižgalo v slovo.11 Materin pogled je zarsnil s podobe Matere božje na kodrasto otrokovo glavg. "Otrok, Krištof, nd to misli,^da si zadnji svojega rodu, ki se se odkriva pred podobo Matere božje." Da, mati, res je! Za vse druge, ki imajo v grbu ptičji ro- roparski krempelj, je mati našega Gospoda samo šewMarija". Vem to. Oti me iz mojega vojnega pohoda-ne bo več nazaj v te dvorane in če še Tebe Bog pokliče k sebi, potem F.e bosta v te prostore, ki bodo ostali brez gospodarja, vselila Lavreta in njen novoverski oče. Nobena usta potem tukaj ne bodo več z ljubeznijo izgovorila imena* Mati božja. Pa saj veš vendar, da prav za Marijo grem v sveto vojsko, ki jo vojskuje Liga. Saj ti dobro veš, kako ti novoverci v dimu in ognju hočejo uničiti vsako podobo sladke Device. Grmade delajo, da. sežigajo podobe Malegavnašega Gospoda, 0, mati, vse to sem videl v Pragi na visoki šoli. Ce se je na cesti oglasila tromba, ki je klicala v Ligino vojsko, veš, mati, so kar v celih trumah hiteli skupaj fantje, Ki so še ohranili pravo .vero« Saj se sedaj gre za tisto, kar nam je najdražje in najvišje. In jaz? Poglej, mati, po teh žilah teče vendar kri križarjevi — Pa naj bi se jaz skrival zn varne grajske stolpe, ko zunaj po celi deželi doni glas, ki kliče junake skupaj." Oči lepe gospe so kar visele polne občudovanja na svojem ljubljencu. Fant pa je nadaljevali "Le poglej, mati, dede tam po stenah .... le poglej jih, kako vzdigujejo svoje v železne oklepu oblečene roke... Kako bi mogel potem še naprej hoditi v to sobo, če bivostal doma? Nikoli več bi jim ne mogel brez sramu pogledati v poštene oči 1 Moj Bog, ušesa bi si moral zamašiti, ker se mi zdi, da bi ta stara usta kar grmele name v jezi. da je zadnji, ki je še častno nosil v grbu kremplej Roparske pti.ce, postal strahopetnež,da potomec starih junakov izpred Jeruzalema nosi okoli meč le kot igračo. Ne , mati, tak nočem biti! Veš v tistih časih, ko je železnim možem na tehle slikah še tekla kri po žilah, je šlo za obrambo Svete dežele - to se pravi, samo za prst in kamenje. Danes pa se bije boj proti požigalcem tabernakljev i:.i podob naSe ljube Gospe, proti tem zloglasnim Švedom in novovercem. Zato, mati, je na mojem meču v jeklo vrezanoi Matri Dei - Materi božji. Kar dobro se imejte, pero in pravde. Mati, j.z svojih študentovskih let bom obdržal samo še svoj meč." "In če ne prideš več nazaj?" govori starabmati boječe v večerno tišino. "Nič zato. Saj bo mo ja kri tekla ,z%a&iy&nu sem iz ljubezni v svoji duši zgradil prostorček že pred 'davnimi leti.«„ Naj ti, mati navsezadnje povem tudi to!" Prijel je stol, ga primaknil in se vsedel lepi staji gospej nasproti* Globoko je zajel sapo in začel skrivnostno šepetati v večerno tišino... "Male, ljubke Lavrete iz otroških let nikoli nisem mogel pozabiti. Saj ima vendar tudi ona naš"krempelj"v grbu« Sedaj mora biti stara devet let, mati, mogoče tudi deset. Odkar je odpadla v novo vero - od tega je sedaj tudi že eno, dve leti - nisem z njo še nikoli govoril. Ko sem se vračal iz Prage, me je prijela radovednost? da bi videl njo, s katero sva se v mladih letih,skupaj igrala. Videl sem jo, pa me ni spoznala ne ona, ne vitez, njen oce1 Zdaj, mati, bi ti rad povedal vse. Veš, Lavreta me je nekoč obvarovala precej velike sramote. Takrat sem bil še neumen, preprost otrok. Povabljeni smo bili k njim na obed. Bilo je veliko gostov. Pa se je zgodilo, da so pozabili name, ko je prišlo pecivo na vrsto. Moj krožnik je tako ostal prazen in ni dosti manjkalo, pa bi bil začel jokati zato, To je opazila Lavreta. in mi hitro na skrivaj dala nekaj iz svojega krožnika. Veš, mati, takrat sem jo poljubil in ji rekeli "Ti, ves, če bom jaz kdaj rabil kako ženo, bom kar po te prišel, ker imaš tako skrbno in dobro srce," Poglej,mati, zrasel sem, veliko reči iz otroških let? sem že pozabil, tega pa še ne. Lavreta je sedaj novoverka, tistega košoka peciva ji pa kljub temu nisem po-ZčlTsil # (Dalje prihodnji^.)