Sodobna poljska poezija Edward Pasewicz Edward Pasewicz, rojen leta 1971. Nagrajenec literarnega natečaja v Bierezini (2001). Budist, učenec lame Ole Nvdhala. Zbirki Doljna Wilda (2002) in Pesmi za Rožo Filipoivicz (2004). Piše tudi glasbo. Živi v Poznanu. Načrt št. 1 - mračno pojmovanje Precej arktično je to popoldne, želeli bi si skrivnosti, toda na vrsti je lupljenje krompirja. Treba je kuhati, celo skrivnosti je treba kuhati. Hrepenenje je samo vrtiljak, piščanec je skrivnost telesa. Ljubka si, ko me zasačiš z nožem, ki visi nad čebrom, včasih sem zmožen jokati. Pošasti hodijo mimo naše hiše in šklopotajo z zobmi. Zelo žensko je to šklopotanje. Zelo plešoča je ta hoja. Sanjske sani Lapuhov list, ki spiš med tračnicami, ali me boš obsojal, in kdaj se bodo od tebe nemo odbili glasovi mimoidočih? Če bi se na lepem dvignil, bi lahko povsem prekril to streho nad postajališčem na Kornicki, kjer čakam šestko in si izmišljujem, kaj bom rekel šefu, ko me bo vprašal, zakaj sem tako pozen. Sodobnost 2005 I 269 Sodobna poljska poezija Lahko bi me ovil kot cigaro, jaz pa bi počakal, da mine napad megle, in ta hlad, ki se povečuje in poraja dvome, se ne bi nikoli končal. Lahko bi tudi (resno mislim) postal čudodelno zelišče, ki bi po zaužitju vzbujalo občutek breztelesnosti. Tbda ti si hrapav in rumeniš na več mestih hkrati. Se nekaj dni in ne bom te več videl tukaj; sanjske sani bodo drsele navzdol, otroci pa bodo valili kepe snega navzgor po pobočju, vstopil bom na neki drugi postaji. Napotki za berače #3 V "Brass Raiulu" (Minneapolis) sedim jaz, moderni Faust. Blesk luči mi slepi oči in počutim se kot poteptana marjetica. V preostanek pijače v kozarcu namakam ustnice in razmišljam, kako bi bilo, ko bi me v usta pičil škorpijon ali kakšna druga golazen. Luske po telesu, preobrazba, ali počasno umiranje z iznakaženim obrazom. Alkohol razkužuje, odpušča in je kot duhovnik, ki se igra s štolo, ko jo ovija okoli kazalca. Oh, ko bi lahko že enkrat nehal blebetati in mrmrati, ko bi lahko nehal posvečati pozornost rasnim nemirom, gubam in vsej tej zmedi, ki jih tako rad goltaš vase skupaj z ledom, ki povečuje strah. Najbolj vroča ženska miga z ritjo zmrduješ se nad njo, ker veš da je to smrt. Sodobnost 2005 I 270