Leto 1888.
2G7
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XXrV. — Izdan in razposlan dne 8. junija 1888.
9».
Zakon od 6. junija 1888,
da se moč zakona od 25. maja 1883 (Drž. zak. ^■81) o pristojbinskih polajšilih pri konverziji železnocestnih predstvenih obligacij podaljšuje.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako:
§• 1.
Moč zakona od 25. maja 1883 (Drž. zak. 81). o pristojbinskih olajšilih pri preobratu (konverziji) železnocestnih predstvenih obligacij, 'azteza se na razdobje od 1. dne januvarja 188 9 do konca leta 1893.
§. 2.
Zvršitev tega zakona je naročena Mojemu mi-uistru za finance.
Na Dunaji, dne 6. junija 1888.
Franc Jožef s. r.
Taaffe s. r.	Dunajcwski s. r.
(Slovoniach .)
§0.
Zakon od 6. junija 1888,
da se moč zakona od 3. marcija 1868 o kolkovni in pristojbinski prostosti pri zaokrogljevanji zemljišč podaljšuje.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem takö:
§• I-
Moč zakona od 3. marcija 1868 (Drž. zak. št. 17), o kolkovni (štempeljski) in pristojbinski prostosti pri zaokrogljevanji zemljišč, razteza se na razdobje od 1. dne januvarja 1889 do konca leta 1893.
§. 2.
Zvršitev tega zakona je naročena Mojemu ministru za finance.
Na Dunaji, dne 6. junija 1888.
Franc Jožef s. r.
Taaffe s. r.	Dunajewski s. r.
51
§1.
Zakon od 6. junija 1888,
z določili o odpisovanji zemljârine zarad kake ujime.
S privolitvijo obeli zbornic državnega zbora ukazujem takö:
§• 1.
Ako kak elementaren prigodek okvari prirodni donos (donos iz prirodnih plodin ali pridelkov) naj se — kjer ne obvelja oproščenje od davka po določilih zakona od 23. maja 1883 (Drž. zak. St. 83),— tedaj odpisuje neki del zemljârine (zemljiškega davka), kadar je pri zemljiških parcelah namenjenih poljedelstvu, ki merijo po štiri hektare, najmanj četrti del prirodnega donosa od kake parcele, a pri parcelah, ki merijo čez štiri hektare, prirodni donos od enega hektara najmanj uničen po toči, vodi ali ognji.
Pri gozdih bodi kak odpis od zemljârine, kadar je požar uničil najmanj četrtino rastočega lesovja gozdne parcele, a pri parcelah, ki merijo čez 40 hektarov, če je pokončal lesovje od 10 hektarov najmanj.
Kadar so se kje žuželke gozdov lotile ter je, da bi se ubranilo njih nadaljšnje razširjenje, nastala potreba kaj lesovja z ognjem pokončati, naj se tudi to šteje za požarno škodo.
Kadar kje kaka druga ujima, ki se ne dâ odvrniti, pritisne tako, kakor navadno ne biva, namreč: če kvaro” delajo mrazovi, dolga suša, neprestano deževje ob žetvi, žuželke ali miši, plesenj (gliva) imenovana Perenospora viticola ali Oidium (trtna jajčasta plesenj), sme minister za finance zarad lega, da se od zemljârine odpiše velikosti poškodbe primeren del, uporabo določil tega zakona dopustili pod naslednjimi uveti:
1.	Da je donos poljedelstva bil uničen v taki razsežnosti, da je s tem večina kmetij v davkovni občini prizadeta, in
2.	da v oziru na posamezne kmetije od čistega donosa, kolikor ga po zemljarinskem operatu prihaja na poškodovane parcele, po večji ali manjši stopinji poškodbe gre za uničeno imeti več nego tretjino skupnega čistega donosa cele kmetije, ali
3.	da so posamezni zemljiški posestniki od prirodnega donosa izgubili toliko, da so s tem za nekaj časa prišli v stisko.
Kadar snčžen plaz neki kos gozda takö opu-stoši, da so na eni posamezni ploskvi ali na več
njegovih ploskvah, katere posamič ali skup sestavljajo (delajo) najmanj tretjino vsega tega kosa in od katerih vsaka sama za se meri najmanj po en hektar, na tla povaljeni ali razlomljeni po celi oddelki lesovja tako, da od lakih ploskev ni moči vnovič dobiti donosa drugače nego če se nov gozd zaredi' po njih, sme tudi minister za finance za tega delj, da se od zemljârine odpiše velikosLi poškodbe primeren del, dopustiti uporabo določil tega zakona.
§• 2.
Da se presodi stopinja škode, narejene na pri-rodnem donosu različnega kmetijskega obdelovanja, treba je ozirati se samo na obdelani del parcel in potlej določiti stopinjo, v kateri je uničen pričakovani donos.
Parcele ali dele parcel, ki še niso bili okme-lovani ta čas, kadar se je pripetila ujima, a so bih po načinu kmetovanja navadnega v dotični občini namenjeni za okmelovanje, treba je tedaj jemati v ovedbo škode, kadar vsled ujime za tisto kmetijsko leto ne morejo dati prav nikakega donosa.
Pri gozdnih parcelah je odpisu davka v podlogo jemati uničeno maso lesa (lesovino), katera se kaže iz letne prirasti lesa (letnega prirodnega donosa), proračunjene v katastralnem operatu na oral (jutro), vzela v odnosu na ploskev, na kateri je bilo lesovje pokončano, in pomnožena z dobo (leti, starostjo) pokončanega lesovja.
Ako se ploskev, gledé katere je bilo uničeno lesovje, po pomagalih (katastralnih spisih, gozdnih mapah itd.), kar jih je pri roki, ali po merjenji za to ne more izračunih, ker gozd ni bil razdjan na skup držečem se okrogu, ampak preskokoma, treba je gledé tega okroga na poskusni ploskvi, ki men najmanj en oral, poizvedeti stopinjo uničbe na oral in potem vzeti v račun za poškodovano skupn° ploskev.
Letni prirodni donos (prirast lesa) jemati je v račun z onim novčnim iznosom, ki je v operatu zemljarinskega katastra po vprečniku sečne dobe (turnus) vpisan kot leten čist donos na oral poškodovane ploskve.
Kadar je bil cel gozd vcenjen v več dobrotnih razredov (vrst), treba je tedaj ozirati se na posamezne dobrotne razrede vsakega za se, kadar so na tanko razmejeni.
Ako ni tako, treba je za odpis davka najti srednji čisti donos na oral.
V oziru na določanje dobe posameznih dobnih razredov ne sme se prestopati drvosečna doba (turnus), kakor je v operatu zemljarinskega katastra postavljena v podlogo zadavkovanja.
Tudi se ne sme v nikakem slučaji jemati višja doba, nego iznašajo leta, v katerih je gozd kakor takšen zadavkovan.
§• 3.
Ako se katera v §. 1, odstavku 1, navedenih ujbn primeri o času, ko so kmetijski pridelki že spravljeni, to je ali pod streho zvoženi, ali — kjer Je tako navadno v deželi — na polji hranjeni, naj so davek zarad poškodbe spravljenih pridelkov ne °dpisuje.
§. 4.
%
V oziru na to, kakö je soditi obsežek poškodbe, naJ se pri različnih vrstah kmetijskega obdelovanja na oko jemlje letni donos, ki bi se bil imel doseči v onem kmetijskem letu, v katerem se je ujima Prigodila.
(dede tega paziti je na naslednje reči:
1.	Kadar sta glede vrste obdelovanja, kamer spada dotična parcela, v letu po dve žetvi navadni v tisti občini, naj se vrednost prvega obrodka '• dvorna tretjinama, a vrednost drugega obrodka z eno tretjino letnega donosa postavi v račun.
2.	Takisto naj se tudi uničena prva setev tedaj jemlje samo z dvema tretjinama letnega do-r'°sa, ako je bilo moči z novo nasetvijo (nasadbo)
°seči neki prirodni donos.
3.	Pri meševitem obdelovanji naj se poškodba javnega pridelka jemlje z dvema tretjinama, a poškodba drugotnega (pritičnega) pridelka z eno tfeljino letnega donosa.
Za glavni ali poglavitni pridelek naj se šteje sl1. ki se sklada z vrsto obdelovanja, vpisano °peratu zemljarinskega katastra.
4.	Kadar se kaka parcela v enem in istem 1®etijskein letu po večkrat poškoduje, treba se je
^a davkovne odpise, kateri so zarad poprejšnje pogodbe zakonito osnovani ali že dovoljeni, ozirati hko, kolikor davkovni odpisi, ki se v enem letu °volijo, ne smejo vsi skup presezati letnega davka, P ačevanega od tistega zemljišča.
§. 5.
, Koliko davka se odpisuje pri različnih vrstah ■netijskega obdelovanja, ravna se po velikosti °de, ki jo kdo ima na prirodnem donosu, v na-s tiLtf>ji postopnosti:
h Kadar je pokončana četrtina do polovice Plodnega donosa (§. 1, odstavek 1), dovoljuje se
za odpis 25 odstotkov (procentov) letnega davka od prizadete parcele;
2.	kadar je pokončana polovica do treh četrtin prirodnega donosa, dovoljuje se odpis 50 odstotkov letnega davka;
3.	kadar so pokončane tri četrtine prirodnega donosa, dovoljuje se odpis 75 odstotkov letnega davka ;
4.	kadar je pokončan ves donos pridelkov, dovoljuje se za odpis cel letni davek od prizadete parcele.
Kadar po §. 1, odstavku 1, prihaja v poštev samo nekolikšen (alikvoten) del, ali po §. 2, odstavku 1, samo obdelani del parcele, tedaj je za odpis merodaven tudi samo oni delež davka, ki prihaja na ta del parcele.
Odpisu davka, katerega iznos je z ozirom na večjo ali manjšo poškodbo za poškodovane parcele številčno določiti, naj se v podlogo jemlje resnično pripisilo, torej oni odstotek čistega donosa, ki je z ozirom na skupno (vsečiharno) posest podškodo-vanca v davkovnem okraji ali po onih deželah, za katere veljil ta zakon, bil uporabljen pri odmerjanji davka od te posesti, za tisto leto, v katerem se je dogodila ujima.
Pri kaki škodi na gozdih najti je najpred resnično pripisilo davka na oral počenši od leta, v katerem se je prigodila ujima, nazaj računeč, za vsa merodavni dobi lesovja enaka leta, odnosno, ako doba zadavkovanja obseza manjše število let (§. 2), za to manjše število let in po tem v račun postaviti za ono ploskev, na kateri je bilo lesovje uničeno.
Ako biva na kaki gozdni parceli lesovje različnih dobnih razredov ter je moči iz razpoložnih pomagal ali po merjenji ploskve posamnih dobnih razredov ugotoviti, naj se resnično davkovno pripisilo na oral in leto najde za vsak dobni razred posebej.
Ako je nasproti pri različni dobi lesovja nemogoče obravnavati ga vsako posebej po posamnih razredih dobe, ugotoviti je poprečno (srednjo) dobo pokončanega lesovja iz srednje debelne dobe lesa, kakor se najde na poskusni ploskvi.
Kadar pri kaki poškodbi gozdov davkovno-odpisna vsota preseza letni davek od poškodovan-čeve v davkovnem okraji ležeče posesti, treba mu je v prvem letu nakloniti samo delni iznos, enak omenjenemu letnemu davku, in ostanek odpisne vsote naklanjati prav takö v naslednjih letih, dokler se ne izpozajame.
§• 6.
Vsako poškodbo na prirodnem donosu, za katero se na podlogi 1 tega zakona zahteva neki
odpis davka, dolžan je poškodovanec ali njegov pooblaščenec v osmih dnevih po tem, ko se je zgodila škoda, naznaniti davkovnemu oblastvu prve stopinje (okrajnemu glavarstvu, davkovni administraciji, davkovni lokalni komisiji), sicer je izgubljena pravica, odpis zahtevati.
Pri pismenih naznanilih ni vštevati v ta rok onih dni, v katerih tekö na pošti.
Kadar škoda zadene več zemljiških posestnikov, smejo oni skupaj naznanilo vpodati po zastopniku, kateremu dado kolka prosto pooblastilo, ali po županu, kateri se bode štel da je njihov pooblaščenec.
§• 7-
Kadar bi promet med občino, v kateri se je prigodila škoda, in sedežem prvostopinjskéga dav-kovnega oblastva bil nenavadno zavirali, dopušča se izirnno, naznanilo škode v postavljenem nepre-ložnem roku z enako močjo vpodati pri bližjem davkovnem uradu.
§. 8.
Davkovno oblastvo prve stopinje pretehta prejeta naznanila v oziru na uvete (pogoje) davkovnega odpisa ter dri škodo, če ti uveli obstojé, po komisiji poizvedeti.
Praviloma naj se to ovedovanje opravi precej po vpodanem naznanilu škode, vselej pa vsaj o takem času, da bode po tem, kakeršen je slučaj, mogoče obsežek škode po polnem na gotovo postaviti.
§• 9-
Škodo oveduje na samem mestu odposlanec finančnega oblastva pod sodelovanjem dveh vešča-kov dovernikov (zaupnih mož), ki jih finančno oblastvo postavi izmed občanov. Kadar bi med občani ne bilo pripravnih gozdarstvu veščih mož dovernikov, da bi preiskavah kako škodo na gozdih, naj finančna oblastva take može privzamejo od drugod. K temu uradnemu poslu, ki ga je treba oklicati, kakor je v kateri občini navada, privzeti je tudi dva uda občinskega zastopa, da kako stvar razjasnita, kjer bi treba bilo, in poškodovancu nihče ne brani, biti pričujoč.
O kakih vgovorih poškodovancev proti kom*' sijskemu najdenju naj komisija precej stort razloko.
Kadar bi vešča dovernika bila različne misli» razloča komisije voditelj.
§• 10.
Doverniki in za kako dopoved h komisijskemu ogledu poklicani občinski zastopniki nimajo nikake pravice na odškodovanje od državne blagajne to, ker so se udeležili ovedovanja škode. Komisijske troške odposlancev finančnega oblastva opravlja državna blagajna.
§• 11.
Na podlogi tega, kar je komisijsko ovedovanje spravilo na dan, naj se iznos davka, ki ga bode odpisali, določi takd, kakor je povedano v §. 9, namreč v slučaji, če je kmetijsko delo okvarjeno po toči, vodi ah ognji, določa finančno deželno oblastvo ta iznos, a v vseh ostalih slučajih minister za finance.
Proti razlokam finančnega deželnega oblastva dopuščen je utečaj (rekurs) na ministra za finance.
§• 12.
Dovoljeni davkovni odpisi odbijejo se od davka, ki so ga dolžni plačati posamni posestniki, in če je bil že opravljen popolnem, pripišejo se v dobro v-a davek, ki ga bodo v bodoče dolžni, ah se pa, kadar kdo izrecno zahteva, v gotovih novcih vrnejo.
§• 13.
Ta zakon pride v moč z dnem razglašenja.
§• 14.
Zvršitev tega zakona je naročena Mojernu ministru za finance.
Na Duuaji, dne C. junija 1888.
Franc Jožef m. p.
Taaffe s. r.	Dunajewski s. r.