Les/W ood, Vol. 66, No. 1, June 2017 1 • Re v i j a Le s /W o o d v n o v i p r e o b l e k i , z n o v i m i z d a j a t e l j e m i n s v e ž i m i i d e j a m i (uvodnik). . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3 Katarina Č ufar , Jože Kropivš ek • Pr e m i š l j e n a r a b a l e s a (uvodnik). . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5 - 6 Jož ica Grič ar , Jože Kropivš ek, Katarina Č ufar • Ka k o v o s t b u k o v i n e v Sl o v e n i j i – t r e n u t n o s t a n j e i n p r i č a k o v a n e s p r e m e m b e o b s a n a c i j i ž l e d o l o m a . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7 - 16 Qu a l i t y o f b e e c h w o o d i n Sl o v e n i a – c u r r e n t s i t u a ti o n a n d e x p e c t e d c h a n g e s a ft e r t h e r e - g e n e r a ti o n o f f o r e s t s f o l l o w i n g t h e n a t u r a l d i s a s t e r o f g l a z e i c e Jurij M arenč e, Dr agan M ati jaš ić , Zor an Grecs • Vp l i v s u š i l n e g a p o s t o p k a n a k a k o v o s t i n i z k o r i s t e k b u k o v e g a ž a g a n e g a l e s a . . . . . . . 17 - 26 Im p a c t o f t h e d r y i n g p r o c e s s o n t h e q u a l i t y a n d u ti l i z a ti o n r a t e o f s a w n b e e c h w o o d Aleš Str aže, M aks M erela, Katarina Č ufar , Bogdan Š ega, Dominika Gornik Buč ar , Ž eljko Goriš ek • La s t n o s ti b u k o v i n e i n n j e n a r a b a . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 27 - 39 Pr o p e r ti e s o f b e e c h w o o d a n d i t s u s e Katarina Č ufar , Ž eljko Goriš ek, M aks M erela, Jože Kropivš ek, Dominika Gornik Buč ar , Aleš Str aže • In o v a ti v n a r a b a b u k o v i n e s l a b š e k a k o v o s ti i n o s t a n k o v . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 41 - 51 In n o v a ti v e u s e o f l o w q u a l i t y b e e c h w o o d a n d r e s i d u e s Janja Zule, Dominika Gornik Buč ar , Jože Kropivš ek • M o d e l z a d o l o č a n j e ž i v l j e n j s k e d o b e l e s a l i s t a v c e v . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 53 - 59 M o d e l f o r s e r v i c e l i f e p r e d i c ti o n o f h a r d w o o d s M ojca Ž lahti č Zupanc, Ajda Pogorelč nik, Davor Krž iš nik, Boštjan Lesar , Nejc Thaler , M iha Humar • D o d a n a v r e d n o s t v i z d e l k i h v g o z d n o - l e s n i v e r i g i Pr i m e r : p r i m a r n a p r e d e l a v a b u k o v i n e . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 61 - 72 A d d e d v a l u e o f p r o d u c t s i n t h e f o r e s t w o o d s u p p l y c h a i n Ca s e : p r i m a r y b e e c h w o o d p r o c e s s i n g Jože Kropivš ek, Dominika Gornik Buč ar • Oc e n a m o ž n o s ti r a z v o j a i n t r ž e n j a p r o i z v o d o v i z b u k o v i n e . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 73 - 83 D e v e l o p m e n t a n d m a r k e ti n g p o s s i b i l i ti e s o f b e e c h w o o d p r o d u c t s a s s e s s m e n t Leon O blak, M atej Jošt, Jože Kropivš ek VSEB INA / CONTENTS Le t n i k 66, š t e v i l k a 1 / Vo l u m e 66, Nu m b e r 1 Les/W ood, Vol. 66, No. 1, June 2017 2 Le s /W o o d Iz d a j a t e l j /P u b lish e r Univerza v Ljubljani, Biotehniš ka fakulteta, O ddelek za lesarstvo Un iv e r s it y o f Lju b lja n a , Bio t e c h n ic a l Fa c u lt y , D e p a r t m e n t o f W o o d Sc ie n c e a n d Te c h n o lo g y Jamnikarjeva 101, 1000 Ljubljana, Slovenija G l a v n a u r e d n i c a /E d ito r-in -c h ie f Katarina Č ufar , Slovenija, e-pošta: katarina.cufar@bf.uni-lj.si Od g o v o r n i u r e d n i k /M a n a g in g e d ito r Jože Kropivš ek, Slovenija, e-pošta: joze.kropivsek@bf.uni-lj.si So u r e d n i c a /C o -e d ito r Jož ica Grič ar , Slovenija, e-pošta: jozica.gricar@gozdis.si Te h n i č n i u r e d n i k /T e c h n ic a l e d ito r Anton Zupanč ič , Slovenija, e-pošta: anton.zupancic@bf.uni-lj.si Ur e d n i š k i o d b o r /E d ito ria l b o a rd Dominika Gornik Buč ar , Slovenija M iha Humar , Slovenija Leon O blak, Slovenija Primož O ven, Slovenija M ilan Š ernek, Slovenija Je z i k o v n i p r e g l e d /P ro o fre a d in g Darja Vr anjek (slovensko besedilo/Slo v e n e t e x t) Paul Steed (angleš ko besedilo/En g lis h t e x t) Ob l i k o v a n j e /D e sig n Andrej Bajt Ti s k /P rin t Tiskarna Roboplast d. o. o., Ljubljana Nati snjeno v juniju 2017 v 200 izvodih./Pr in t e d in Ju n e 2017 in 200 c o p ie s . ISSN 0024- 1067 (ti skana verzija/p r in t e d v e r s io n ) ISSN 2590- 9932 (spletna verzija/o n -lin e v e r s io n ) h tt p : //w w w . l e s - w o o d . s i / Pe r i o d i č n o s t /F re q u e n c y Dve številki letno/Two issues per year Le s /W o o d j e r e f e r i r a n v m e d n a r o d n i h b i b l i o g r a f s k i h z b i r k a h L e s/W o o d is in d e x e d in th e in te rn a ti o n a l b ib lio g ra p h ic d a ta b a se s AGRIS, CAB Abstr act Avtorske pr avice objavljenih č lankov si pridrž uje založ nik Les/W ood C o p y r ig h t o f t h e p u b lis h e d a r ti c le s is o w n e d b y t h e p u b lis h e r Le s /W o o d Les/W ood, Vol. 66, No. 1, June 2017 3 REVIJA LES/W OOD V NOVI PREOB LEKI, Z NOVIM IZ D A JA TELJEM IN SVEŽ IM I ID EJA M I Katarina Č ufar in Jože Kropivš ek Glavna urednica in odgovorni urednik nič no uredil Anton Zupanč ič , lektorir anje besedil pa sta opr avila Darja Vr anjek in Paul Steed. Povezanost s staro revijo LES/W O O D, ki je pre- nehala izhajati v zač etku leta 2013 zar adi težav izda- jatelja, č eprav je imela uspeš no uredniš tvo pod vodstvom prof. dr . M ihe Humarja, ni povsem preki- njena. Revija bo š e naprej indeksir ana v pomembnih bibliografskih bazah (npr . AGRIS, Cab Internati onal, TreeCD in druge), zato lahko ostane vodilna na po- droč ju lesarstva v Sloveniji in š irš e. Urednika in uredniš ki odbor se zavedamo po- tenciala revije, ki potrebuje skrbnega izdajatelja ter kakovostne pisce č lankov, recenzente, urednike, podpornike in bralce. Ž e pri pripravi prve š tevilke smo bili delež ni vsestr anske podpore. To kaže, da re- vijo res potrebujemo. Vsem, ki ste pripomogli k iz- daji prve številke, se iskreno zahvaljujeva. Nadaljnji r azvoj r evije je odvisen od številnih de- javnikov, med katerimi pa je na sreč o več ina takšnih, na katere imamo vpliv predvsem uredniki, avtorji in bralci. Z idejami glede izdajanja, razš iritve vsebin- skega okvirja in ciljev revije, krepitvami uredniš kega odbor a z vrhunskimi posamezniki ter predvsem pi- sanjem zanimivih in odlič nih znanstvenih č lankov lahko na njen razvoj vplivamo vsi. Zato vas vabiva, da se v ta proces vključ ite vsi tudi s tem, da poma- gate razš irjati glas o reviji LES/W O O D doma in po svetu. Hvala! Revija LES/W O O D je po šti riletni prekinitvi zopet med nami v prenovljeni obliki. Novi izdajatelj revije je O ddelek za lesarstvo, Biotehniš ke fakultete, Uni- verze v Ljubljani, ki je v zač etku leta 2017 imenoval nov uredniš ki odbor ter določ il pr avila izhajanja. Prenovljena revija bo izhajala v elektronski (di- gitalni) obliki, ti skana verzija pa bo predvidoma na voljo v omejenem obsegu, predvsem za potrebe knjiž nic in za namene, kjer je ti skana verzija nepogre- šljiva. Z elektr onsko obliko želimo doseč i č im šir šo pu- bliko, omogoč iti neomejen dostop do vsebin, poveč ati prepoznavnost revije in poleg domač ih pri- vabiti tudi tuje avtorje. M ednarodna nar avnanost re- vije zahteva tudi upor abo angleš kega jezika v č lankih, pri č emer bomo poleg znanstvene odlič nosti skrbeli tudi za znanstveno in strokovno slovensko izr azoslo- vje na področ ju lesarstva, zato bodo č lanki v angle- š č ini imeli daljš i slovenski povzetek. Cilj revije je zagotavljanje globalnega teoreti č nega in pr akti č nega pogleda na lesarstvo kot interdisciplinarno znanost in stroko. V sploš nem si želimo, da bo pokrivala po- droč je lesarstva š irš e, kar vključ uje poleg znanosti o materialih še gozdar stvo, znanost o r astlinah, okoljske vede - ekologijo, inženirstvo, mehaniko, polimerno kemijo, biotehnologijo, mikrobiologijo, fi zič no geo- gr afi jo, kemijo, strojništvo, kmeti jstvo, antropologijo, arheologijo, geologijo, meteorologijo in atmosferske vede, ekonomiko in organizacijske vede ter poslovno informati ko in r ač unalništvo. Revija bo izhajala dva- kr at letno, predvidoma v maju in novembru. Revija je dobila novo gr afi č no podobo, ki jo je zasnoval Andrej Bajt. Ž e ob izdaji prve prenovljene številke je bila postavljena spletna str an (www.les- wood.si), ki jo bomo š e dopolnjevali. Revijo je teh- Les/W ood, Vol. 66, No. 1, June 2017 4 Les/W ood, Vol. 66, No. 1, June 2017 5 PREM IŠ LJENA RA B A LESA UVO DNIK K TEM ATSKI Š TEVILKI REVIJE LES/W O O D Jož ica Grič ar , Jože Kropivš ek, Katarina Č ufar Uredniki tematske številke zavez o zmanjšanju izpustov toplogr ednih plinov. Les je zagotovo gr adivo prihodnosti . M ož nosti njegove izrabe in uporabe so odprte in porajajo vedno več inovacij in patentov. Za doseganje ciljev v smislu ustreznega gospodarjenja z gozdovi in poveč evanja materialne in energetske uč inkovitosti je pomen pr edelave lesa in r abe lesnih izdelkov velik. Najti mo- ramo opti malno razmerje med letnim posekom, upor abo lesa za lesno industrijo in lesa za energijo. Postopno naraš č anje seč nje ni dovolj. Posekan les mor amo doma tudi predelati . Neizkoriš č eni poten- cial je les listavcev, katerih delež v slovenskih gozdo- vih v zadnjih leti h nar aš č a. Za r azvoj lesne industrije je nujno sodelovanje med vsemi delež niki v gozdno-lesni verigi, do po- troš nikov pa bo treba pripeljati izdelke z visoko do- dano vrednostjo. Več pozornosti bomo morali nameniti oblikovanju in trženju izdelkov, iskati nove poslovne modele, iskati trž ne niš e in r azvijati lastne blagovne znamke. Pri tem je ključ no sodelovanje vseh delež nikov v gozdno-lesni verigi, vključ no z njeno razš iritvijo na tesnejš e povezave z arhitekti , oblikovalci, gr adbeno industrijo, kemijsko predelavo in drugimi, za celovitejš o izr abo lesne surovine po- membnimi panogami. Pred vami je tematska š tevilka revije LES/ W O O D, posveč ena CRP projektu Racionalna raba lesa listavcev s poudarkom na bukovini (http://crp- bukev.bf.uni-lj.si/), ki ga fi nancirata M inistrstvo za kmeti jstvo, gozdarstvo in prehr ano Republike Slove- nije in Javna agencija za r aziskovalno dejavnost Re- publike Slovenije. Š tevilka prinaš a sedem č lankov s predstavitvijo sklepnih ugotovitev triletnega pro- jekta, ki se zaključ uje v juniju 2017. Č lanki sledijo ci- ljem projekta, ki so povezani z lesom listavcev - Gozdovi so zapleten ekosistem z velikim nepo- srednim in posrednim vplivom na celotno okolje. Di- namič no ravnovesje, ki se vzpostavi v gozdu, mu zagotavlja obstojnost in obenem omogoč a, da se prilagaja različ nim spremembam, kot so npr . ek- str emni vr emenski dogodki, prihodi novih r astlinskih in ž ivalskih vrst, posegi č loveka. Gozd se torej spre- minja. Nekatere vrste izginejo in pojavijo se druge. Gozdna površ ina se lahko zmanjš a ali poveč a. Te spremembe je tež ko napovedati , zato obstaja visoka stopnja negotovosti . Gozd ima več vlog. Zar adi tega je gospodarjenje z gozdovi zelo zahtevno in vključ uje dobro poznava- nje in upoš tevanje vseh vlog, ki jih gozd opravlja. Pr oizvodno vlogo gozda je mogoč e relati vno enosta- vno prepoznati in ovrednoti ti , druge, kot so ekolo- š ka, estetska ali socialna, pa dosti tež je, č e ne celo nemogoč e. Vč asih ostalih funkcij gozda niti ne opa- zimo ali pa jih premalo cenimo. Zavedamo se, da je gozd naš e naravno bogastvo in sooblikovalec naš e kr ajine, saj je Slovenija dežela gozdov. Ž elimo si č i- stega nar avnega okolja, kjer je vloga gozda ključ na. Kakovost našega ž ivljenja pa tudi blaginja druž be sta tako tesno povezani z gozdom. Vpr aš anje pa je, kaj bo naš a dolgoroč na str ategija – kaj želimo doseč i in kaj prič akujemo od gozda. Zaradi velike gozdnatosti je les ena najpo- membnejš ih naravnih surovin in velik potencial za lesno industrijo. Vendar vseh mož nosti , ki jih ponuja gozd, š e nismo izkoristi li. Skrb za gozdove in premi- š ljena raba lesa spadata med bistvene slovenske str ategije. Slovenija se zavzema, da bi Evr opska unija obr avnavala lesno industrijo kot zeleno industrijo in les kot primarno sur ovino za prehod v nizko-ogljič no druž bo in uresnič evanje globalno sprejeti h okoljskih Les/W ood, Vol. 66, No. 1, June 2017 Grič ar , J., Kropivš ek, J., & Č ufar , K.: Premiš ljena r aba lesa – uvodnik k tematski številki revije LES/W O O D 6 posebej bukovine, spremljanjem kakovosti lesa od gozda do izdelka, vplivu ujm na kakovost lesa, tr adi- cionalnimi ter š e neizkoriš č enimi inovati vnimi ra- bami bukovine, vpraš anji odpornosti lesa in ž ivljenjske dobe lesenih izdelkov, stanjem in mož nim izboljš anjem tehnologij za predelavo lesa, mož no- sti m r azvoja gozdno-lesne verige za izdelavo izdelkov z visoko dodano vrednostjo ter njihovim trženjem. Vse to bi zagotovilo dolgoroč ne poziti vne uč inke za r azvoj panoge in gospodarstva ter kadrov. Prispevki tako skuš ajo opozoriti in odgovoriti na ključ na vpr a- š anja r abe bukovine v Sloveniji. Les/W ood, Vol. 66, No. 1, June 2017 7 KA KOVOST B UKOVINE V SLOVENIJI – TRENUTNO STA NJE IN PRIČ A KOVA NE SPREM EM B E OB SA NA CIJI Ž LED OLOM A QUA LITY OF B EECH W OOD IN SLOVENIA – CURRENT SITUA TION A ND EX PECTED CH A NG ES A FTER TH E RE- G ENERA TION OF FORESTS FOLLOW ING TH E NA TURA L D ISA STER OF G LA Z E ICE Jurij M arenč e 1* , Dr agan M ati jaš ić 2 , Zor an Grecs 2 Izv le č e k / A b stra c t Izv le č e k :Bu k e v v s lo v e n s k ih g o z d o v ih p r e v la d u je , s k u p a j s s m r e k o p r e d s t a v lja t a k a r 2/3 c e lo t n e le s n e z a lo g e . Ko t p r e v - la d u jo č a d r e v e s n a v r s t a b o p r e d s t a v lja la e n e g a k lju č n ih d e ja v n ik o v p r i iz b o r u in n a č r t o v a n ju t e h n o lo g ij p r e d e la v e le s a . Po ž le d o lo m u v le t u 2014 je b ilo v o k v ir u s a n it a r n e s e č n je p o s e k a n e g a 2,34 m ilijo n a m 3 b u k v e . N a o b m o č jih s s la b š o o d p r t o s t jo in p r e t e ž k ih r a z m e r z a s e č n jo t e r s p r a v ilo le s a b o v g o z d u š e v e d n o o s t a lo 521. 000 m 3 b u k o v e g a le s a . V č la n k u je n a iz b r a n e m v z o r c u 10 d r e v e s a n a liz ir a n a k a k o v o s t b u k o v e g a le s a – o d s t o je č e g a d r e v e s a d o n je g o v e iz d e - la v e n a s o r ti m e n t e . Vs a d r e v e s a s o b ila p r e d s e č n jo o c e n je n a , n a t o s k r o je n a , s o r ti m e n ti p a o c e n je n i p o k a k o v o s ti . Pr i d o lo č a n ju k a k o v o s t n ih r a z r e d o v p o s a m e z n ih s o r ti m e n t o v je b il u p o r a b lje n v e lja v n i p r iv z e ti e v r o p s k i s t a n d a r d z a b u k o v e h lo d e . N a o c e n o k a k o v o s ti le s a v v z o r c u s o o d lo č iln o v p liv a le p r e d v s e m s le p ic e in n a p a k e s r c a . V p r v e m k a k o v o s t n e m r a z r e d u d r e v e s je b ilo p r ič a k o v a n o u g o t o v lje n o 60 % h lo d o v in e , n a jv e č k a k o v o s ti A, iz d r e v e s s la b š e k a k o v o s ti p a n a jv e č p r o s t o r n in s k e g a le s a in p a h lo d o v in e n a js la b š e k a k o v o s ti , p r e d v s e m r a z r e d a D . Ob o b s e ž n ih s e s t o jn ih s p r e m e m b a h z a r a d i ž le d a in n a p a d a p o d lu b n ik o v s e b o p r ih o d n o s t t e h s e s t o je v g r a d ila n a b u k v i. K lju č n e b e se d e :b u k e v , u jm a , k a k o v o s t le s a , h lo d o v in a , n a p a k e le s a Ab s t r a c t : Be e c h is a p r e d o m in a n t t r e e s p e c ie s in Slo v e n ia n f o r e s t s , a n d t o g e t h e r w it h s p r u c e t h e y r e p r e s e n t a s m u c h a s t w o -t h ir d s o f t h e t o t a l g r o w in g s t o c k . As a p r e d o m in a n t t r e e s p e c ie s , it w ill b e o n e o f t h e k e y f a c t o r s in t h e s e le c ti o n a n d p la n n in g o f w o o d p r o c e s s in g t e c h n o lo g ie s . Aft e r t h e g la z e ic e in 2014, 2. 34 m illio n m 3 o f b e e c h w e r e f e lle d w it h in t h e s c o p e o f t h e s a lv a g e c u t . I n a r e a s w it h p o o r o p e n n e s s a n d im p o s s ib le c o n d iti o n s t o p e r f o r m f e llin g a n d h a r v e s ti n g , 521. 000 m 3 o f a ff e c t e d b e e c h w o o d r e m a in in f o r e s t s . Us in g a s e le c t e d s a m p le o f 10 t r e e s , t h e a r ti c le a n a ly s e s t h e q u a lit y o f b e e c h w o o d – f r o m a s t a n d in g t r e e t o it s p r o d u c ti o n o f a s s o r t m e n t s . All t r e e s w e r e e v a lu a t e d b e f o r e t h e f e l- lin g , t h e n t h e y w e r e b u c k e d a n d t h e r e s u lti n g lo g s a s s e s s e d in t e r m s o f q u a lit y . Th e Eu r o p e a n s t a n d a r d s f o r b e e c h lo g s w e r e u s e d t o d e t e r m in e t h e q u a lit y c la s s e s o f in d iv id u a l a s s o r t m e n t s . I n p a r ti c u la r , c o v e r e d k n o t s a n d h e a r t w o o d d e f e c t s h a d a d e c is iv e im p a c t o n t h e a s s e s s m e n t o f w o o d q u a lit y in t h e s a m p le . As e x p e c t e d , 60% o f r o u n d w o o d w a s e s t a b lis h e d in lo g s , t h e m a jo r it y o f t h e h ig h e s t A-q u a lit y . Th e t r e e s o f p o o r e r q u a lit y p r o v id e d t h e m o s t s t a c k e d w o o d a n d t h e lo g s w e r e o f t h e w o r s t q u a lit y , i. e . m o s t ly D -c la s s . D u e t o c h a n g e s in s t a n d c o n d iti o n s c a u s e d b y g la z e ic e a n d b a r k b e e t le a tt a c k s , t h e r e la t e d s t a n d s w ill b e r e s t o r e d w it h b e e c h t r e e s in t h e f u t u r e . K e y w o rd s:b e e c h , n a t u r a l d is a s t e r , w o o d q u a lit y , lo g s , w o o d d e f e c t s sta drevesna vrsta. Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) predstavlja skupaj s smreko kar 2/3 celotne lesne zaloge v naš ih gozdovih (Poroč ilo Za- voda za gozdove … , 2015) in se pojavlja na skor aj 90 % gozdnih površ in. O b burnih vremenskih spremem- bah (suš e, ujme, ž ledolomi, podlubniki), ki se nam dogajajo v zadnjem obdobju, lahko prič akujemo, da se bo njen delež š e poveč eval. Spremenjene se- stojne r azmer e zahtevajo in nam nar ekujejo še več jo pozornost v naš em prihodnjem gospodarjenju z bu- kovimi gozdovi. O b tem je potrebno bolje izkoristi ti 1 UVOD 1 INTROD UCTION O cenjevanje kakovosti lesa je pomemben del gozdarskega nač rtovanja – toliko bolj je to važ no pri drevesnih vrstah, ki v naš ih gozdovih prevladujejo. Takš en je tudi primer bukve, ki je naš a najbolj pogo- 1 Univerza v Ljubljani, Biotehniš ka fakulteta, O ddelek za goz- darstvo in obnovljive gozdne vire, Ljubljana, SLO * e-pošta: jurij.marence@bf.uni-lj.si; telefon: 01-320-3513 2 Zavod za gozdove Slovenije, Več na pot 2, Ljubljana, SLO UDK 630*85:176.1 Fa g u s s y lv a ti c a L. Izvirni znanstveni č lanek / O riginal scienti fi c arti cle Vol. 66, No. 1, 7-16 DO I: https://doi.org/10.26614/les-wood.2017.v66n01a01 Les/W ood, Vol. 66, No. 1, June 2017 M arenč e, J., M ati jaš ić , D., & Grecs, Z.: Quality of beechwood in Slovenia – Current situati on and expected changes aft er the re-gener ati on of forests following the natur al disaster of glaze ice 8 predvsem ti sti del lesa, ki je boljš e kakovosti in po- več ati dodano vrednost izdelkom. Delež bukovine v lesni zalogi in r azlike v kakovosti izdelanih sorti men- tov nam omogoč ajo, da lahko na trgu ustvarjamo pestro ponudbo r azlič nih proizvodov. Bukovina naj ne bo namenjena zgolj kemič ni predelavi, tr adicio- nalni pohiš tveni industriji in proizvodnji vezanega lesa, ampak naj svoj prostor najde tudi pri izdelkih, ki temeljijo na viš ji kakovosti . Vsaj del posekanega lesa je takš ne kakovosti in nam omogoč a tudi kaj več . S tovrstno problemati ko se prič akovano ukvar - jajo predvsem tam, kjer bukev predstavlja pomem- ben delež v lesni zalogi in je kot vrsta pomembna v nadaljnji predelavi. V r aziskavah prevladujejo pred- vsem analize kakovosti lesa in dejavniki, ki vplivajo nanje (Lipoglavš ek, 1996, Prka, 2003, 2006, 2010), vpliv sestojnih r azmer in r asti š č a na r azvoj bukovih sestojev (Stankić et al., 2014) in lastnosti lesa ter njegova predelava (Š oš kić , 2005). V dosedanjih analizah kakovosti bukovine ugo- tavljamo precejš nje r azlike, znotr aj in med r asti š č i - tudi zato predstavlja bukev eno naš ih ključ nih dre- vesnih vrst v prihodnjem izboru in nač rtovanju teh- nologij predelave v lesni industriji. Pri nas smo do sedaj več inoma analizir ali kakovost bukovine v r azli- č nih sestojnih razmerah (Rantaš a, 2013, Rogelj, 2012), pomembna so tudi prouč evanja najbolj po- gosti h napak lesa, ki vplivajo na njegovo kakovost (Kadunc, 2006) in izkoristek lesa pri seč nji v teh se- stojih (Rebula, 2002). Spremenjene sestojne r azmere, ki jih je v več - jem delu Slovenije povzroč il ž ledolom leta 2014, bodo v prihodnje gotovo vplivale na strukturo in de- leže lesa, ki ga pridobivamo iz naš ih gozdov. Smreka je bila od vseh drevesnih vrst v zadnjih dveh leti h najbolj množ ič no prizadeta, zato se bo njen delež marsikje obč utno zmanjš al, vrstna sestojna struk- tur a se bo bistveno spremenila. Potek sanacije ž le- doloma, ki se letos več inoma zaključ uje in ukr epanje ob obsež nem napadu podlubnikov, ki je ujmi sledil, sta v tem č asu pomembni dejstvi in informacija vsem delež nikom v verigi od gozda do lesne indu- strije. Zato v tem č lanku poleg ocenjevanja kakovosti bukovega lesa dodajamo tudi osnovne informacije o opr avljenem delu, trenutnem stanju in spremem- bah v okviru sanacije po ujmi – torej o vsem ti stem, kar bo vplivalo na deleže, količ ino lesa in predvsem njegovo kakovost – tudi bukovine. Sr ednje moč an žled se v Sloveniji pojavlja vsakih nekaj let, moč an ž led, ki povzroč a veliko gospodar - sko š kodo, pa približ no na vsakih nekaj 10 let. Naj- več jo škodo v gozdu povzr oč a na drevju na gozdnem robu, ob gozdnih koridorjih, kjer uspevajo zlasti pio- nir ske svetloljubne dr evesne vr ste. V Sloveniji je zna- č ilno ž ledenje predvsem v jugozahodni Sloveniji, vzdolž dinarske pregrade, bodisi na celinski, bodisi na primorski str ani. Ž led, ki je v februarju 2014 po- š kodoval slovenske gozdove, je doslej največ ja znana naravna ujma v Sloveniji. Poš kodovanost gozda je bila desetkrat obsež nejš a kot pri drugem najobsež nejš em ž ledolomu v Sloveniji do sedaj (na prehodu iz leta 1996 v 1997). Tokratno naravno ujmo bi lahko opredelili kot ž ledolom v kombinaciji s snegolomom in predhodnimi obilnimi padavinami, ki so dobro namoč ila in r azmehč ala tla. V tej zimi je bilo več padavin kot v vegetacijski dobi, kar je eden od mnogih klimatskih ekstremov, ki se dogajajo v zadnjih dveh desetletjih. 2 M A TERIA L IN M ETOD E 2 M A TERIA LS A ND M ETH OD S 2. 1 OCENJEVA NJE POSLED IC UJM E 2014 2. 1 A SSESSING TH E CONSEQUENCES OF TH E D ISA STER IN 2014 Nar avna ujma je povzroč ila več je ali manjš e po- š kodbe skor aj v vseh gozdovih Slovenije. Nepoš kodo- vani so ostali le gozdovi v Slovenskem Primorju do nadmor ske višine 500 m, na subpanonskem območ ju vzhodne Slovenije ter gozdovi nad 1.200 m n.v.Na polovici povr š ine gozdov v Sloveniji so bile potrebne sanitarne seč nje poš kodovanih dreves. V vseh ome- njenih sestojih so na Zavodu za gozdove Slovenije s terenskim popisom, ki so ga v leti h 2014 - 2016 opr avili gozdarji v okviru posameznih prizadeti h re- virjev, evidenti rali vsa drevesa, ki jih je bilo zaradi poškodb po žledu potr ebno posekati . Obenem so ob koncu leta 2016 s popisom in ob upoštevanju reali- zacije nač rtovanih del v okviru sanacije ter vseh do- stopnih evidenc ugotovili trenutno stanje glede na zastavljene nač rte. V tej analizi je zlasti pomemben tudi delež poš kodovanega lesa, ki v gozdovih ostaja in ga v fazi tokr atne sanacije oč itno sploh ne bo mo- goč e izkoristi ti . Ta del lesa predstavlja predvsem ti sti del poš kodovanih sestojev, kjer zar adi pretež kih de- lovnih razmer in nedostopnih območ ij lesa ni mo- goč e spr aviti do kamionske ceste. M arenč e, J., M ati jaš ić , D., & Grecs, Z.: Kakovost bukovine v Sloveniji – trenutno stanje in prič akovane spremembe ob sanaciji ž ledoloma Les/W ood, Vol. 66, No. 1, June 2017 9 2. 2 M ETOD E OCENJEVA NJA KA KOVOSTI B UKOVEG A LESA 2. 2 M ETH OD S OF A SSESSING TH E B EECH W OOD QUA LITY Gozdarji in lastniki gozdov se pogosto ukvarjamo z gozdnimi fondi – lesno zalogo, r azmerjem dr evesnih vrst, prir astkom, posekom lesa iz naš ih gozdov. Poleg omenjenih količ in je vedno pomembno vpraš anje tudi kakovost tega lesa – zlasti je to pomembno za lastnike gozdov, ki del svojega lesa trž ijo, in lesno in- dustrijo, ki je por abnik tega lesa. V ta namen smo v okviru ciljnega r aziskovalnega progr ama obr avnavali predvsem problemati ko ocenjevanja kakovosti buko- rom 30 cm ali več , pri č emer se ocenjuje prvo in drugo č etrti no drevesa. Pri tem vrednotenju upor a- bljajo 5-stopenjsko lestvico (Jonozovič et al., 2012). Š tevilka 1 predstavlja najviš jo kakovost, 5 pa naj- slabš o. N a osnovi tovrstnega spremljanja ugo - tavljajo, da je največ dreves ocenjenih s povpreč no (dobro) kakovostjo (44 %), manjš i delež dreves (7 %) je ocenjenih z najvišjo kakovostjo, č etrti na vseh oce- njenih dreves pa je prav dobre kakovosti (pre - glednica 1). V preglednici navajamo podatke tudi za smreko, ki poleg bukve predstavlja največ ji delež v lesni zalogi in povpreč ja za vse iglavce in listavce skupaj. D r e v e s n a v r s t a / Tr e e s p e c i e s Š t . d r e v e s / No . o f t r e e s D e l e ž ( %) d r e v e s p o k a k o v o s t n i h r a z r e d i h / Sh a r e ( %) o f t r e e s i n t e r m s o f q u a l i t y c l a s s e s Od l i č n a / Ex c e l l e n t ( 1) Pr a v d o b r a / Ve r y g o o d ( 2) D o b r a / G o o d ( 3) Z a d o v o l j i v a / Sa ti s f a c t o r y ( 4) Sl a b a / Po o r ( 5) Smreka/Spruce 229.257 8 29 50 12 1 B u k e v /B e e c h 222. 857 7 22 39 21 11 Iglavci/Conifers 348.545 7 30 49 12 2 Listavci/Deciduous trees 343.934 7 20 39 22 12 Sk u p a j /To t a l 692. 479 7 25 44 17 7 Pr e g le d n ic a 1. Ka k o v o s t d r e v e s n ih v r s t v s lo v e n s k ih g o z d o v ih , o c e n je n a n a p o d la g i 5 s t o p e n js k e le s t v ic e Ta b le 1. Qu a lit y o f t r e e s p e c ie s in Slo v e n ia n f o r e s t s a s s e s s e d o n t h e b a s is o f a fi v e le v e l s c a le vega lesa v slovenskih gozdovih. V analizo smo zajeli ocenjevanje stoječ ega drevja na izbr anem vzorcu, pri tem uporabili ustaljeno strokovno metodologijo in obr avnavali problemati ko upor abe r azlič nih standar - dov pri ocenjevanju sorti mentne sestave znotraj vzorca (M arenč e & Š ega, 2015). V okviru r aziskoval- nega projekta smo analizo nadaljevali vse do prede- lave lesa na ž agarskem obratu – v tokratnem pregledu se omejujemo le na prvi, gozdarski del pro- blemati ke. O br avnavamo torej analizo kakovosti sto- ječ ega drevja in sorti mentov, ki jih iz njih lahko izdelamo in tr ansporti r amo do kamionske ceste. N a ZGS v okviru rednega dela pri obnovi na - č rtov za gospodarjenje z gozdovi zbirajo različ ne p odatke s pomoč jo mreže stalnih vzorč nih ploskev. Ta mreža zajema približ no 103.000 takš nih ploskev – na njih evidenti rajo različ ne podatke, ki so po- membni za gospodarjenje z gozdovi, med njimi pre- sojajo tudi kakovost stoječ ih dreves na podlagi vizualne presoje. Pri tem se upor ablja obstoječ a me- todologija – ocenjujejo se drevesa s prsnim preme- V povpreč ju so iglavci boljš e ocenjeni od listav- cev, bukev pa bistveno ne odstopa od povpreč ja za vse listavce. Pri bukvi prevladuje dobr a kakovost (3), saj je tako ocenjene 39 % bukovine, sledita prav dobra (22 %) in zadovoljiva kakovost (21 %). Po- membne r azlike v kakovosti lesa na ZGS ugotavljajo med posameznimi deli Slovenije. Smreka je boljš e kakovosti v gorskem svetu (Alpe, Dinaridi), bukev pa v GGO Novo mesto in GGO Ljubljana. Na podlagi takšnih ocen kakovosti , r azlik med r a- sti š č i in znotr aj njih, lahko tudi pri izdelavi sorti men- tov iz posekanih dreves prič akujemo zelo pestro sorti mentno sestavo. Domnevamo, da lahko iz stoje- č ih dreves, ki so bila glede na kakovost boljš e oce- njena, izdelamo tudi več kakovostnejš ih sorti mentov. Takš na kakovost nam torej ne omogoč a r abe bu- kovine zgolj v njeni kemič ni predelavi - glede na pred- stavljene podatke vseh bukovih sestojev v Sloveniji lahko trdimo, da lahko iz takš nega lesa naredimo tudi bolj kakovostne izdelke. Zato smo se pri obr avnavi te problemati ke povezali strokovnjaki z gozdarskega in Les/W ood, Vol. 66, No. 1, June 2017 M arenč e, J., M ati jaš ić , D., & Grecs, Z.: Quality of beechwood in Slovenia – Current situati on and expected changes aft er the re-gener ati on of forests following the natur al disaster of glaze ice 10 lesar skega podr oč ja. Pri tem smo obr avnavali količ ine lesa in njihovo kakovost. V tokratnem pregledu se omejujemo na obr avnavo stoječ ih dreves in gozdnih sorti mentov, ki smo jih iz njih izdelali. Vsa drevesa smo pred seč njo ocenili (slika 1), jih skrojili in sorti - mente ocenili po kakovosti . Pri krojenju smo upošte- vali veljavni privzeti evropski standard za bukove hlode (SIST EN 1316 -1, 2013). V analizi kakovosti dr eves na stalnih vzor č nih plo- skvah ugotavljamo r azlike med posameznimi gozdno- gospodarskimi območ ji, zato smo v naš o raziskavo v okviru pr ojekta vključ ili več r azlič nih bukovih r asti šč , kjer smo opravljali analizo kakovosti bukovine. Pomemben cilj r aziskovalnega pr ojekta je pokazati na razlike med posameznimi rasti š č i in kakš ne sorti - mente lahko prič akujemo. V vzorec smo zajeli deset dreves, po dve iz vsakega kakovostnega razreda. V elikost vzorca nam je narekovala predvsem prede- lava vseh posekanih dreves na žagarskem obr atu. O b več jem vzorcu bi vse predvidene meritve in analize tež ko izvedli. V tem prispevku predstavljamo primer sestoja na r asti š č u preddinarskega - dinarskega pod- gorskega bukovja (Hacqueti o-Fagetum). Analiza je bila opr avljena v GGE M okronog, GGO Brež ice. 3 REZ ULTA TI IN RA Z PRA VA 3 RESULTS A ND D ISCUSSION 3. 1 POSLED ICE UJM E 2014 3. 1 TH E CONSEQUENCES OF TH E D ISA STER IN 2014 V zadnjem ž ledu so bili najbolj poš kodovani gozdovi na pr egr adi iz obalno kr aškega v celinsko ob- moč je, na JZ robu Ljubljanske kotline in na cerkljan- sko-idrijskem območ ju v nadmorski viš ini 300-700 m, lokalno do 900 m n.v. – torej na območ ju, kjer je po nar avi dominantna bukev. Poš kodbe drevja glede na vrsto poš kodb so bile raznovrstne, od odlomov posameznih vej oziroma bolj ali manj poškodovanih kr ošenj, pr elomov debel, odlomov dreves (do viš ine 2 m nad tlemi) do izru- vanih dreves (sliki 2 in 3). Na celotnem območ ju po- š kodovanosti od ž leda so prevladovala drevesa s poš kodovanimi kroš njami, sledili so prelomi debel. Delež izruvanih dreves je bil več ji kot je obič ajno v snegolomih in ž ledolomih - predvsem zar adi r azmo- č enih tal, zlasti na plitvih tleh in strmih poboč jih. To so tereni, kjer belež imo največ jo poš kodovanost bukve in kjer se je pogosto zgodil domino efekt pri veriž nem podir anju dreves v pasovih, ki so ga spro- ž ila padajoč a drevesa z udarci na sosednja drevesa. Slik a 1. I z b r a n i d r e v e s i p r e d p o s e k o m (le v o : k a k o v o s t 1, d e s n o : k a k o v o s t 5) Fig u r e 1. Se le c t e d t r e e s b e f o r e t h e f e llin g (le ft : q u a lit y 1, r ig h t : q u a lit y 5) M arenč e, J., M ati jaš ić , D., & Grecs, Z.: Kakovost bukovine v Sloveniji – trenutno stanje in prič akovane spremembe ob sanaciji ž ledoloma Les/W ood, Vol. 66, No. 1, June 2017 11 Poškodb dreves je bilo zar adi nesimetrič nih kr o- š enj največ na gozdnih robovih in ob linijskih objek- ti h ter na strmih poboč nih legah. Poš kodbe dreves so bile posamezne, v š opih, skupinah, izjemoma pa so bili poš kodovani tudi celi sestoji. Poškodbe so bile prisotne v vseh r azvojnih fazah gozda in pri vseh debelinah dreves. Bolj so bili po- š kodovani enomerni enovrstni sestoji v r azvojni fazi drogovnjaka, v viš inskem pasu od 300 do 600 m n.v. Zaradi razsež nosti naravne ujme so se pravi- loma posekala le drevesa, ki so bila prevrnjena, pre- lomljena, moč no nagnjena, ter drevesa z moč no poš kodovanimi kroš njami. Prednost pri sanaciji je imel posek iglavcev, sanitarni posek listavcev je lahko z vidika varstva gozdov potekal poč asneje, več let. O membe vredne poš kodbe kroš enj segajo do nadmorske viš ine okvirno 700 m, viš e so danes po treh leti h poš kodbe že zar aš č ene, neopazne. Po oceni Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS), ki je izdelal Nač rt sanacije v ž ledu poš kodovanih goz- dov 2014 (Nač rt sanacije gozdov … , 2014), je bil na površ ini približ no 600.000 ha gozd poš kodovan, kar predstavlja polovico gozdne površ ine v Sloveniji. O cena količ ine poš kodovanega drevja v gozdovih, ki ga je bilo treba posekati , je bila 9,3 milijona m 3 lesa. M ed moč no poš kodovanimi drevesi so prevladovali listavci (6,2 mio m 3 listavcev oz. 66 %), kar je zna- č ilno za poš kodbe v ž ledolomih in snegolomih. M ed listavci so bile najbolj poš kodovane pionirske dreve- sne vrste (vrbe, topoli, breze), pa tudi lipe in jelš e, na območ jih najintenzivnejš ega ž ledenja pa pred- vsem bukev in hr ast. M oč no poš kodovanih iglavcev je bilo 3,1 mio m 3 (34 %), največ borovcev. Drevesa, ki so utrpela manjš e poš kodbe, so pr aviloma ostala v gozdnih sestojih in so se uspeš no regenerirala. V triletnem obdobju je bilo sanitarne seč nje bukve (neposredne evidence poseka ZGS) 2,34 milijona m 3 , kar je več kot tri č etrti ne med listavci in več kot 40 % v skupnem sanitarnem poseku, celo nekaj več kot smreke. Več ino, okvirno 85 % vse lesne mase bukve v sanitarnem poseku je bilo v območ ju dinarske ce- linsko - primorske pregrade. N eizkoriš č ena masa 521.000 m 3 poš kodovane bukve ostaja v gozdu (Evi- denca sanitarnega poseka … , 2016), predvsem na ne- dostopnih območ jih in nemogoč ih razmerah za seč njo ter spr avilo lesa. V gozdovih z oslabljeno vitalnostjo in v stresno suš nih in vroč ih leti h je posledič no priš lo tudi do gr a- dacije podlubnikov in do veliko površ inske r azgr adnje gozda (Jurc et al., 2014). Na območ jih ž ledoloma so r asti šč a pr etežno bukova, zato se bo v prihodnosti gr a- dilo gozd predvsem z bukvijo. Za potrebe obnove gozda je bilo nujno ohranjati gozdno mikroklimo in potencialna semenska drevesa, zlasti bukev, č er avno s poš kodovano kroš njo. Pri bukvi, ki jo v moč no po- š kodovanih gozdovih ohranjamo predvsem z name- nom obnove, ni toliko pomembna njena kakovost ali količ inska pr odukcija, njena vloga je ključ na predvsem pri obnovi gozda z ohr anjanjem gozdne mikroklime in nasemenitve, tako pri nar avni kot umetni obnovi. Slik a 2. Pr e lo m lje n a d r e v e s a in m o č n o p o š k o d o v a n e k r o š n je s o ti p ič n e p o š k o d b e o b iln e g a ž le d e n ja (f o t o : To n č e k Je r ič , PG D Ra z d r t o ) Fig u r e 2. Br o k e n t r e e s a n d s e v e r e ly d a m a g e d t r e e t o p s a r e t y p ic a l d a m a g e c a u s e d b y e x t e n s iv e g la z e ic e (Ph o t o : To n č e k Je r ič , PG D Ra z d r t o ) Slik a 3. Ve lik o š t e v ilo iz r u v a n ih d r e v e s v f e b r u a r s k e m ž le d o lo m u 2014 je t u d i p o s le d ic a p r e d h o d n o n a m o č e n ih t a l (f o t o : M ir k o Pe r u š e k ) Fig u r e 3. A la r g e n u m b e r o f u p r o o t e d t r e e s d u e t o t h e g la z e ic e in Fe b r u a r y 2014, a n d t h is w a s a ls o t h e c o n s e q u e n c e o f p r e e x is ti n g s o d d e n g r o u n d (Ph o t o : M ir k o Pe r u š e k ) Les/W ood, Vol. 66, No. 1, June 2017 M arenč e, J., M ati jaš ić , D., & Grecs, Z.: Quality of beechwood in Slovenia – Current situati on and expected changes aft er the re-gener ati on of forests following the natur al disaster of glaze ice 12 Na ZGS nač rtujejo, da bo okvirno 15.000 hek- tarjev gozdnih površ in, ki jih bo potrebno obnoviti z nar avno obnovo. Na 1.700 hektarjih površ in bo ob- nova potekala s sadnjo sadik, s prevladujoč o bukvijo (do 60 %). Zar adi ž leda je bilo posekane okvirno 2,5 % lesne zaloge bukve v Sloveniji. Po oceni je od skupne zaloge bukve v slovenskih gozdovih ostalo do 2 % dreves s poš kodovanimi kroš njami, pri katerih bolj kot na kakovostno in količ insko produkcijo rač u- namo na njeno podporo pri obnovi in r azvoju gozda v prihodnosti . O bmoč ja, na katerih zar adi velike po- škodovanosti v prihodnjih desetletjih ne mor emo r a- č unati na primerno količ insko in kakovostno lesno produkcijo bukve, prikazujemo na karti poš kodova- nosti gozdov (slika 4). 3. 2 KA KOVOST B UKOVINE 3. 2 TH E B EECH W OOD QUA LITY Dejstvi, da bukev v naš ih gozdovih prevladuje in da je velika več ina teh gozdov v zasebni lasti , nam nakazujeta pomembnost raziskav, ki obravnavajo bukev kot drevesno vrsto. Poleg njene kakovosti je za lastnika gozda pomembna tudi količ ina lesa, pr ed- vsem pa r azmerje med hlodovino in prostorninskim lesom, ki ju lahko dobi iz posameznega drevesa. To- vrstni podatki so zanj gotovo pomembni – tako pri njegovem gospodarjenju z gozdom kot tudi pri trže- nju lesa iz teh gozdov. V izbranem vzorcu smo tako zajeli 10 dreves, količ ine izdelane hlodovine in prostorninskega lesa navajamo v preglednici 2. Slik a 4. Pr e g le d n a k a r t a p o š k o d o v a n ih o b m o č ij p o s t o p n ja h p o š k o d o v a n o s ti v n a r a v n i u jm i o d 30. ja n u a r ja d o 10. f e b r u a r ja 2014 Fig u r e 4. D e t a ile d m a p s h o w in g d a m a g e d a r e a s in t e r m s o f t h e le v e l o f d a m a g e c a u s e d in t h e n a t u r a l d is a s t e r f r o m 30 Ja n u a r y t o 10 Fe b r u a r y 2014. M arenč e, J., M ati jaš ić , D., & Grecs, Z.: Kakovost bukovine v Sloveniji – trenutno stanje in prič akovane spremembe ob sanaciji ž ledoloma Les/W ood, Vol. 66, No. 1, June 2017 13 V naš em primeru so na ocenjevanje kakovosti bukovine in r azvr šč anje lesa med hlodovino ozir oma pr ostorninski les odloč ilno vplivale pr edvsem slepice in napake srca – rdeč e srce pri bukvi (slika 5). Tu imamo težave pri ocenjevanju stoječ ih dreves – sle- pice so vidne in jih pri tej oceni lahko korektno upo- š tevamo, medtem ko vpliv rdeč ega srca lahko presojamo š ele po poseku. Posebej je to problema- ti č no zar adi pogostosti pojavljanja te napake srca, ki lahko bistveno spremeni prvotno oceno kakovosti na stoječ em drevesu. Z metodologijo, ki smo jo upo- rabili v tej raziskavi, lahko vsekakor ugotavljamo orientacijske vrednosti o kakovosti bukovine za ce- lotno Slovenijo. Njena pomanjkljivost pa je v ome- njenem dejstvu, da vseh napak na stoječ em drevju ni mogoč e oceniti . V našem primeru je znašal delež hlodovine med 36 in 72 %. Iz dreves slabš e kakovosti prič akovano dobimo več prostorninskega lesa in pa hlodovine najslabš e kakovosti , predvsem r azreda D. Deleže po kakovostnih r azredih prikazujemo na sliki 6. Pri drevesih najniž je kakovosti (5) smo ugotovili manj kot 40 % hlodovine, pri č emer je le 5 % hlodov C kakovostnega r azr eda, pr eostanek so le hlodi D ka- kovosti . V prvem kakovostnem razredu dreves (1) je dobr a tretjina hlodov kakovosti A, ki prevladuje; v tem r azredu smo ugotovili skupaj več kot 60 % hlo- dovine. O b r azpr avi o kakovosti hlodovine v naš ih goz- dovih lahko ob upoštevanju podatkov s stalnih vzor - č nih ploskev ZGS in ugotovitev na osnovi naš ega izbr anega vzorca zaključ imo, da lahko prič akujemo okrog 3 % hlodov najviš je kakovosti – iz njih lahko gotovo izdelamo najkakovostnejš e izdelke (pleme- niti furnir). Sicer pa prevladujejo predvsem hlodi povpreč ne do dobre kakovosti (r azred B). Kakovost posekanih dreves / Quality of felled trees 1 2 3 4 5 Š tevilo dreves / No. of trees 2 2 2 2 2 Hlodovina / Logs (m 3 ) 5,25 3,47 3,70 6,02 3,30 Prostorninski les / Stacked wood (m 3 ) 1,93 0,80 1,59 1,92 4,80 Prostornina skupaj neto / Total net volume (m 3 ) 7,18 4,27 5,29 7,94 8,10 Delež hlodovine v bruto masi / Share of logs in gross mass (%) 64 72 62 67 36 Pr e g le d n ic a 2. Ko lič in e h lo d o v in e , p r o s t o r n in s k e g a le s a in d e le ž i h lo d o v in e v d r e v e s ih r a z lič n ih k a k o v o s ti Ta b le 2. Qu a n ti ti e s o f lo g s , s t a c k e d w o o d a n d s h a r e s o f lo g s in t r e e s o f d iff e r e n t q u a liti e s Slik a 5. Sle p ic e in n a p a k a s r c a o d lo č iln o v p liv a jo n a k a k o v o s t s o r ti m e n t o v Fig u r e 5. C o v e r e d k n o t s a n d h e a r t w o o d d e f e c t s s ig n ifi c a n t ly a ff e c t t h e q u a lit y o f a s s o r t m e n t s Les/W ood, Vol. 66, No. 1, June 2017 M arenč e, J., M ati jaš ić , D., & Grecs, Z.: Quality of beechwood in Slovenia – Current situati on and expected changes aft er the re-gener ati on of forests following the natur al disaster of glaze ice 14 Ocenjevanje kakovosti lesa je pomemben del goz- darskega nač rtovanja – posebej pri drevesnih vrstah, ki jih je v sestojih največ . Bukev je gotovo med njimi. N jen delež se bo glede na podatke ZGS in dogodke zadnjih let, ki jih v prispevku predstavljamo (ž led), pri- č akovano š e poveč eval. Po ujmi v letu 2014 je zar adi primernih podnebnih r azmer posledič no priš lo š e do gr adacije podlubnikov in do veliko površ inske r azgr ad- nje gozda. O bnova gozda in ohr anjanje gozdne mikro- klime tam, kjer je to sploh še mož no, sta pomembnejši akti vnosti v prihodnje. Sem gotovo sodi tudi ohr anja- nje potencialnih semenskih dreves bukve, č eravno s poš kodovano kroš njo. V takš nih primerih ni najpo- membnejš a njena kakovost ali količ inska produkcija, ampak dodatna vloga pri nar avni in umetni obnovi. 5 Z A KLJUČ KI 5 CONCLUSIONS Glede na oceno kakovosti bukovega lesa v slo- venskih gozdovih, kjer imamo več kot č etrti no dre- ves dobre in boljš e kakovosti , lahko zaključ imo, da lahko iz takšnega lesa nar edimo tudi bolj kakovostne izdelke. O b prevladujoč em zasebnem lastništvu goz- dov in bukvi kot najpogostejš i drevesni vrsti je za za- sebnega lastnika gozdov pomembno sporoč ilo, kak- š no kakovost oziroma izdelke iz tega lesa lahko prič akuje. Torej ne zgolj količ ina ampak tudi kako- vost – v njegovem gospodarjenju z gozdom in tudi trženju lesa je to zanj pomembna informacija. Ugotavljamo, da lahko ob primernem izkoriš č a- nju proizvodnih potencialov bukovih rasti š č dose- gamo tudi visoko kakovost bukovine, resda v manjš em delež u – ob njem lahko r ač unamo tudi na pester izbor r azlič nih izdelkov, tudi takšnih z višjo do- dano vrednostjo. Bukovina ni namenjena zgolj ke- mič ni predelavi in dosedanji tr adicionalni predelavi v pohištveni industriji. Pomembna je tudi pri izdelkih viš je kakovosti in s tem dodane vrednosti . Analizo in presojo podatkov o kakovosti buko- vine pri izbranem vzorcu je pomembno in koristno povezati s podatki o kakovosti bukovega lesa v vseh gozdovih. Ob dodatnem upoštevanju podatkov z vseh stalnih vzorč nih ploskev ZGS lahko zaključ imo, da lahko prič akujemo okrog 3 % hlodov najviš je kakovo- sti – iz njih lahko gotovo izdelamo najkakovostnejš e izdelke (plemeniti furnir). Sicer pa prevladujejo pred- vsem hlodi povpreč ne do dobre kakovosti (r azred B). Slik a 6. D e le ž i g o z d n ih le s n ih s o r ti m e n t o v g le d e n a o c e n je n o k a k o v o s t s t o je č e g a d r e v e s a Fig u r e 6. Sh a r e s o f f o r e s t a s s o r t m e n t s in t e r m s o f t h e a s s e s s e d q u a lit y o f a s t a n d in g t r e e M arenč e, J., M ati jaš ić , D., & Grecs, Z.: Kakovost bukovine v Sloveniji – trenutno stanje in prič akovane spremembe ob sanaciji ž ledoloma Les/W ood, Vol. 66, No. 1, June 2017 15 Zač eli smo z ujmo in podlubniki, pa tako š e kon- č ajmo. Vsekakor se prihodnost od ž leda in posledi- č no od podlubnikov poš kodovanih gozdov gr adi na bukvi. Kljub naravnim ujmam je š e vedno prevla - dujoč delež bukve potencial, ki tudi v prihodnje za- gotavlja z ustreznim gojenjem gozdov primerno kakovostno in količ insko produkcijo bukovine. 6 POVZ ETEK 6 SUM M A RY The assessment of wood quality is an important part of forestry planning, and this is especially true for those tree species which prevail in Slovenian fo- rests. O ne of these is beech, and together with spruce it represents two thirds of the total growing stock in Slovenian forests. Due to all the adverse events of recent years (droughts, natur al disasters, glaze ice, and bark beetles), it can realisti cally be ex- pected that its shar e of the for est stock will conti nue to increase. It would also be r ati onal to exploit the wood which is of better quality and so increase the added value of its products. Beech, as a prevailing tree species, is defi niti vely one of key factors in the future selecti on and planning of processing techno- logies in the Slovenian wood industry. The Slovenian Forest Service fi nds that stand conditi ons have changed signifi cantly in the most parts of the country. Since the natural disaster of glaze ice occurred in 2014, a total of 2.34 million m 3 of beech have been harvested within the scope of the salvage cut, which is over three quarters more than the amount of deciduous trees and over 40% of the total salvage cut, even slightly more than the felling of spruce trees. The majority of this wood was harvested in the area of the Dinaric conti nen- tal-Primorska region border . An important part of the aff ected beechwood (521,000 m 3 ) r emains in fo- rests, in parti cular in inaccessible areas, and due to severe conditi ons for wood harvesti ng and the dan- ger of skidding. A total of 2.5% of beech tree growing stock was felled in Slovenia due to the glaze ice. Appr oximately the same share of beech trees with damaged tree tops r emains in for ests – in all such cases, we cannot rely on the quality and quanti ty beechwood pr oduc- ti on, but instead on its support in forest re-gener a- ti on and development eff orts. The arti cle analyses the quality of beechwood – from a standing tree to its producti on of assort- ments. The methodology of visual assessment – used by the Slovenian Forest Service on permanent sample plots for this purpose – was applied to the selected sample. The analysis included ten trees of diff erent quality – two trees per quality class. All trees were assessed before felling, and then bucked and fi nally the resulti ng logs assessed in terms of quality. In terms of bucking, we took into account the Eur opean standar ds for beech logs. In parti cular , covered knots and heartwood defects (red heart- wood in beech) had a decisive impact on the asses- sment of wood quality in the sample. The analysis established diff erent shares of logs, i.e. from 36% to 72%. As expected, the trees of poorer quality provi- ded the most wood in stacked cubic metres and logs of the worst quality, mostly D-class. In the fi rst qua- lity class of trees, more than a third of logs were of A quality (this quality class prevails) – and over 60% of logs in total fall into this class of trees. In sever al areas, glaze ice and bark beetle attacks caused the stands to change signifi cantly – and these areas will be r estor ed by beech in the futur e. This species’ pr e- vailing share, together with the professional work of foresters, will conti nue to provide quanti tati ve and quality yields of beechwood. VIRI REFERENCES Evidenca sanitarnega poseka od ž leda poš kodovanih gozdov 2014 – 2016, evidenca neizkoriš č ene mase poš kodovanega drevja v gozdu – 31. 12. 2016, ZGS. Jonozovič , M ., M arenč e, M ., M ati jaš ić , D., Pisek, R., Poljanec, A., & Veselič , Ž . (2012). Gozdnogospodarski in lovsko upr avljalski na- č rti območ ij za obdobje 2011 – 2020 (povzetek za Slovenijo). Zavod za gozdove Slovenije, 111 str . Jurc, M ., Sinjur , I., & Kolš ek, M . (2014). Les je lep, gozd š e lepš i - č e ga ne unič i ž led. Delo, Sobotna priloga, 22. 2. 2014. Kadunc, A. (2006). Kakovost in vrednost okroglega lesa bukve (Fa g u s s y lv a ti c a L.) s posebnim ozirom na pojav rdeč ega srca. Gozdarski vestnik, 64, 355– 376. Lipoglavš ek, M . (1996). Kakovost gozdnih lesnih proizvodov. Kakovost v gozdarstvu, 2, Zbornik gozdarstva in lesarstva, 51, 59– 65. M arenč e J., & Š ega, B. (2015). Povezave med kakovostjo bukovih dreves in iz njih izdelanih sorti mentov. Gozdarski vestnik, 73, 429– 441. Nač rt sanacije gozdov poš kodovanih v ž ledolomu od 30. januarja do 10. februarja 2014. Zavod za gozdove Slovenije. Les/W ood, Vol. 66, No. 1, June 2017 M arenč e, J., M ati jaš ić , D., & Grecs, Z.: Quality of beechwood in Slovenia – Current situati on and expected changes aft er the re-gener ati on of forests following the natur al disaster of glaze ice 16 N avodila za snemanje na stalnih vzorč nih ploskvah (2010). Lju- bljana: Zavod za gozdove Slovenije, 127 str . Poroč ilo Zavoda za gozdove Slovenije o gozdovih, ZGS, 2015. Prka, M . (2003). O ccurence of false heartwood in beech trees and technical beech roundwood coming from thinning and prepa- ratory felling in the area of Bjelovar Bilogora. Š umarski list, (9-10), 467-474. Prka, M . (2006). Features of Assigned Beech Trees According to the Type of Felling in the Felling Areas of Bjelovarska Bilogor a and their Infl uence on the Assortment Structure. Š umarski list, (7– 8), 319-329. Prka, M . (2010). Bukove š ume i bukovina bjelovarskog područ ja. Bjelovar: Hrvatsko š umarsko društvo, O gr anak Bjelovar . Rantaš a, B. (2013). Kakovost bukve v gozdnogospodarski enoti Pre- serje - Rakitna (Diplomsko delo). Ljubljana: Biotehniš ka fakul- teta, O ddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire. Rebula, E. (2002). Izkoristek lesa pri seč nji bukovine. Zbornik goz- darstva in lesarstva, 69, 197– 213. Rogelj, P. (2012). Kakovostna struktur a bukve v podgorskih in kislo- ljubnih bukovjih novomeš kega gozdnogospodarskega območ ja (Diplomsko delo). Ljubljana: Biotehniš ka fakulteta, O ddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire. SIST (2013). O krogli les listavcev - Razvrš č anje po kakovosti - 1. del: Hr ast in bukev (SIST EN 1316-1). Stankić , I., M arenč e, J., Vusić , D., Zeč ić , Ž ., & Benković , Z. (2014). Structure of the common beech above ground tree biomass in diff erent stand conditi ons. Š umarski list, (9– 10), 439-449. Š oš kić , B., Viloti ć , D., Popović , Z., & Radoš ević , G. (2005). Grada, svojstva i prer ada bukovoh drveta. V: Stojanović . Bukva (Fa g u s m o e s ia c a /Domin, M ally/Czeczott.) u Srbiji. Beogr ad: Udruženje š umarskih inženjera i tehnič ara Srbije, Š umarski fakultet uni- verziteta u Beogr adu, 403-410. Les/W ood, Vol. 66, No. 1, June 2017 17 VPLIV SUŠ ILNEG A POSTOPKA NA KA KOVOST IN IZ KORISTEK B UKOVEG A Ž A G A NEG A LESA IM PA CT OF TH E D RY ING PROCESS ON TH E QUA LITY A ND UTILIZ A TION RA TE OF SA W N B EECH W OOD Aleš Str aže 1* , M aks M erela 1 , Katarina Č ufar 1 , Bogdan Š ega 1 , Dominika Gornik Buč ar 1 , Ž eljko Goriš ek 1 Izv le č e k / A b stra c t Izv le č e k :Oc e n je v a li s m o k a k o v o s t b u k o v e g a ž a g a n e g a le s a p r e d in p o in d u s t r ijs k e m n o r m a ln o -t e m p e r a t u r n e m k o n - v e k c ijs k e m k o m o r s k e m s u š e n ju in p o s u š e n ju n a p r o s t e m . Pr i s v e ž ih ž a g a n ic a h d e b e lin e 42 m m , d o lž in e 2,6 m d o 5 m , s m o iz m e r ili d im e n z ije t e r d o lo č ili š t e v ilo in v e lik o s t č e ln ih in p o v r š in s k ih r a z p o k t e r p o k lin n a g r č a h . D e s k a m s m o d o lo č ili š e o r ie n t a c ijo in s m e r le s n ih v la k e n , š t e v ilo in v e lik o s t g r č , p r is o t n o s t r d e č e g a s r c a in v e ž e n ja . S t e m i k r it e r iji s m o d e s k e r a z v r s ti li p o k a k o v o s ti p r e d in p o k o n c u s u š e n ja v s k la d u s p r a v ili Ev r o p s k e g a z d r u ž e n ja ž a g a r s k e in d u s t r ije (EOS). Ug o t o v ili s m o z n a č ile n v p liv o b e h s u š iln ih p o s t o p k o v n a p o ja v s u š iln ih n a p a k , r a z lik m e d p o s t o p k o m a n is m o p o t r d ili. N a jb o lj s e je p o s u š e n ju p o v e č a lo š t e v ilo in v e lik o s t p o v r š in s k ih r a z p o k , š e p o s e b e j v n iž jih B- in C -k a k o v o s t n ih r a z r e d ih , k o t t u d i č e ln e r a z p o k e . Sle d n je s o p r is p e v a le n a jv e č k n iž a n ju k a k o v o s ti ž a g a n ic p o s u š e n ju iz A- v B- a li n iž ji k a k o v o s t n i r a z r e d . Po t e h n ič n e m in n a r a v n e m s u š e n ju s m o 20 % in 33,3 % k a k o v o s t ž a g a n ic o c e n ili s la b š e . Pr is p e v e k je d e l r a z is k a v e s le d e n ja k a k o v o s ti le s a b u k v e (Fa g u s s y lv a ti c a ) o d g o z d a d o iz d e lk a . K lju č n e b e se d e :le s , b u k e v (Fa g u s s y lv a ti c a ), k o n v e k c ijs k o k o m o r s k o s u š e n je , s u š e n je n a p r o s t e m , n a p a k e p r i s u š e n ju , k a k o v o s t le s a A b stra c t:W e e s ti m a t e d t h e q u a lit y o f b e e c h (Fa g u s s y lv a ti c a ) s a w n ti m b e r b e f o r e a n d a ft e r t h e in d u s t r ia l n o r m a l-t e m - p e r a t u r e c o n v e c ti o n k iln d r y in g a n d a ft e r a ir d r y in g . W e a n a ly s e d 42 m m t h ic k a n d 2. 6 m t o 5 m lo n g b o a r d s , w h e r e w e m e a s u r e d t h e n u m b e r a n d s iz e o f e n d - a n d s u r f a c e c r a c k s , a n d fi s s u r e s c lo s e t o t h e k n o t s . Th e o r ie n t a ti o n a n d d ir e c ti o n o f t h e w o o d g r a in , t h e n u m b e r a n d s iz e o f k n o t s a s w e ll a s o c c u r r e n c e o f r e d -h e a r t a n d t w is ti n g w e r e a ls o d e t e r m in e d . W e r a n k e d t h e b o a r d s u s in g t h e s e c r it e r ia b e f o r e a n d a ft e r t h e e n d o f t h e d r y in g p r o c e s s e s in a c c o r d a n c e w it h t h e s t a n - d a r d o f t h e Eu r o p e a n Or g a n iz a ti o n o f t h e Sa w m ill in d u s t r y (EOS). W e f o u n d a s ig n ifi c a n t e ff e c t o f d r y in g o n t h e o c c u r r e n c e o f d r y in g d e f e c t s , b u t d iff e r e n c e s b e t w e e n t h e t w o p r o c e d u r e s w e r e n o t c o n fi r m e d . Th e in c r e a s e in t h e n u m b e r a n d s iz e o f t h e s u r f a c e a n d e n d c r a c k s , e s p e c ia lly in t h e b o a r d s a s s e s s e d t o lo w e r B- a n d C -c la s s e s w a s o b v io u s . Th e la tt e r m a in ly c o n t r ib u t e d t o t h e lo w e r in g o f t h e q u a lit y o f t h e s a w n ti m b e r a ft e r d r y in g f r o m t h e A- t o B- o r lo w e r c la s s . Aft e r t h e k iln a n d a ir d r y in g 20 % a n d 33 % o f t h e s a w n ti m b e r q u a lit y w a s d e g r a d e d , r e s p e c ti v e ly . Th e p r e s e n t e d r e s e a r c h w a s p a r t o f a la r g e r s t u d y w h e r e w e f o llo w e d t h e q u a lit y o f t h e b e e c h ti m b e r f r o m t h e f o r e s t t o t h e fi n a l p r o d u c t . K e y w o rd s:w o o d , b e e c h (Fa g u s s y lv a ti c a ), k iln d r y in g , a ir d r y in g , d r y in g d e f e c t s , ti m b e r q u a lit y nih in mehanskih lastnosti h lesa. To za les predstavlja precejš nje obremenitve in s tem pogosto pojavljanje mehanskih poš kodb, kot so raznovrstne razpoke in veženja (Cassens, 2002; Goriš ek et al., 1994; Goriš ek & Str aže, 2007; Gorišek et al., 2000; Str aže & Gorišek, 2011a; Str aže et al., 2011; W elling, 2010), ali r azlič nih obarvanj abiotskega ali biotskega izvora (Goriš ek, 1995; Goriš ek et al., 2000; Koch et al., 2003). Suš ilne napake predstavljajo razvrednotenje lesa, kar se odraža pri razvrš č anju žaganega lesa v niž je kakovostne r azrede, na trž iš č u pa se dosegajo niž je cene (Goriš ek & Pervan, 1999; Jameson et al., 2004; Pervan et al., 2006). 1 UVOD 1 INTROD UCTION Kakovost suš enja lesa, kot ključ nega postopka v procesu predelave lesa od gozda do izdelka, ocenju- jemo z vidika pojava napak, ki nastanejo v samem po- stopku. Suš enje je razmeroma dolgotrajen in energetsko zahteven, a nujen predelovalni postopek, med katerim pride do bistvenih sprememb v fi zikal- 1 Univerza v Ljubljani, Biotehniš ka fakulteta, O ddelek za le- sarstvo, Jamnikarjeva 101, 1000 Ljubljana, SLO * e-pošta: ales.straze@bf.uni-lj.si; telefon: 01-320-3635 UDK 630*847 Izvirni znanstveni č lanek / O riginal scienti fi c arti cle Vol. 66, No. 1, 17-26 DO I: https://doi.org/10.26614/les-wood.2017.v66n01a02 Les/W ood, Vol. 66, No. 1, June 2017 Str aže, A., M erela, M ., Č ufar , K., Š ega, B., Gornik Buč ar , D., & Goriš ek, Ž .: Impact of the drying process on the quality and uti lizati on r ate of sawn beechwood 18 Zar adi individualnih kar akteristi k r azlič nih lesnih vrst in kategorij lesa, kot so juvenilni, kompresijski, tenzijski les ali les iz kroš nje, se je mnogim napakam suš enja tež ko izogniti , z neustreznim vodenjem su- š enja pa se nastanek napak le š e stopnjuje (Keisuke et al., 2011). Težave še poveč uje izr azita anizotr opija krč enja in ortotropne mehanske lastnosti (Perre & Turner , 2007). Pri ocenjevanju kakovosti se zato po- gosto tež ko opredelimo ali so vzroki za nastale na- pake znač ilna zgradba in inherentne lastnosti lesa ali pa nestr okovno vodenje sušilnega postopka (W el- ling, 2010). Suš enje bukovine glede na njeno gostoto obi- č ajno poteka ugodno. Prevodnost beljave je dobr a, zato je suš enje svežega lesa r azmeroma hitro (Perre & Turner , 2007; Rosenkilde, 2002; Str aže & Goriš ek, 2011b). Spomladi je primerno tudi suš enje na pro- stem. Suš enje bukovine z rdeč im srcem poteka bi- stveno poč asneje in lahko pride do kolapsa lesa (Goriš ek & Straže, 2009). Ker ima rdeč e srce nizko permeabilnost, se težave kažejo tudi pri intenzivnih postopkih suš enja (vakuumskem, visokofrekven- č nem), pri krivljenju in impregnabilnosti (Goriš ek & Str aže, 2009). Pri suš enju pod toč ko nasič enja celi- č nih sten je suš enje bukovine neugodno (Straže & Goriš ek, 2009), saj je zaradi velikega krč enja na- gnjena k pokanju in velikim deformacijam preč nega prereza (Cividini et al., 2007). Pri več jih debelinah tangencialno orienti ranega žaganega lesa moramo biti pazljivi na nastanek zaskorjenja ali celo satavosti (Goriš ek & Str aže, 2012). Poč asno suš enje in neza- dostno prepihovanje pogosto vodi do biotskega obarvanja bukovine, v konvencionalnem suš enju pa se pri debelejš ih sorti menti h pogosto pojavi obar - vanje sredice. Svežo bukovino zato č im hitreje na- letvič imo in suš imo pri niž jih temperaturah s hitrostjo zr aka vsaj 2 m/s in pri relati vni zr ač ni vlaž - nosti 65 %. Pravilna izbira in nač rtovanje suš ilnega po- stopka ter vestno vodenje in izvajanje ustreznih ukrepov so bistvenega pomena za ohranjanje ozi- roma poveč anje kakovosti osuš enega lesa. O suš en les ima boljš e mehanske lastnosti , je dimenzijsko stabilen, je manj dovzeten za okuž be s š kodljivci in povzroč a manj težav v nadaljnjih predelovalnih po- stopkih (Goriš ek et al., 1994). Na osušenem lesu najpr ej opazimo zunanje r az- poke. Najbolj oč itne so č elne r eže, ki lahko nastanejo zaradi sproš č anja rastnih napetosti že pred suš e- njem (Goriš ek & Str aže, 2009; O ltean et al., 2007). Nastanek r azpok lahko delno prepreč imo z mehan- skimi spojkami in s pr avilnim zlaganjem v prizmati - č ne zložaje, tako da distanč ne letvice postavimo na sam rob zložaja (Str aže et al., 2010). Napoke ali reže pa nastanejo tudi zar adi visoke preč ne natezne na- petosti , ki se pojavi zar adi hitrega suš enja č elnih po- vrš in. Hitrejš e suš enje omogoč ata uč inkovita toka proste in vezane vode v vzdolž ni smeri, zar adi č esar nastane vzdolž sorti menta visok vlaž nostni gr adient. Hitro suš enje č el prepreč ujemo s paro neprepus- tnimi premazi in z nač rtovanjem primernih progr a- mov suš enja, ki so za določ eno lesno vrsto usklajeni z njenimi permeabilnostnimi in difuzijskimi kar akte- risti kami (Goriš ek & Str aže, 2009). Površ inske r azpoke ali pokline izključ no pripisu- jemo nestrokovnemu pristopu k suš enju. Pokline na- stanejo na zač etku suš enja na tangencialnih površ inah, pri lesnih vrstah, ki so slabo permeabilne. Površ ina se pri preostrih pogojih suš enja hitro osuš i pod toč ko nasič enja celič nih sten, sredica pa ostane š e vlaž na (O ltean et al., 2007; Salin, 2008; Salin, 1992). Krč enje površ ine povzroč i nastanek površ in- skih nateznih napetosti , kar ob prekor ač itvi trdnosti vodi do » pretrganja« lesnega tkiva (Keisuke et al., 2011). Da prepreč imo nastanek poklin, moramo na zač etku suš enja psihrometrsko r azliko in hitrost giba- nja zr aka uskladiti s kapilarnim tokom proste vode iz sredice lesa proti površ ini (W elling et al., 2003), uč in- kovito pa je tudi suš enje v oscilir ajoč i klimi (M ilić et al., 2013; Salin, 2003). Pri suš enju do niž jih konč nih vlaž nosti se napetostno polje obrne, kar privede do zapir anja površ inskih r azpok. Po suš enju zato pokline pogosto spregledamo, kot napako pa jih ponovno za- znamo v nadaljnjih postopkih predelave, najpogo- steje pri površ inski obdelavi. Pomembno vlogo pri ocenjevanju kakovosti su- š enja ima zaskoritev in pojav satasti h razpok, ki so posledica suš ilnih napetosti . Zar adi diferencialnega krč enja se suš ilnim napetosti m v konvencionalnih postopkih suš enja ne moremo izogniti , zato je zelo pomemben strog nadzor nad vlaž nostnim gr adien- tom. Č e zaskorjenje š e pr avoč asno opazimo, ga od- pr avimo s kr ajš imi periodami navlaževanja površ in, na koncu suš enja pa je obvezno opr aviti š e fazo kon- dicionir anja. Bukovina je zar adi velikih skr č kov še po- sebej nagnjena k zaskorjenju. Kakovost posuš enega žaganega lesa je posledi- č no znač ilno odvisna tudi od postopka suš enja. Str aže, A., M erela, M ., Č ufar , K., Š ega, B., Gornik Buč ar , D., & Goriš ek, Ž .: Vpliv suš ilnega postopka na kakovost in izkoristek bukovega žaganega lesa Les/W ood, Vol. 66, No. 1, June 2017 19 Ž agan les r azvr šč amo v skladu z veljavnimi standar di, ki največ kr at vključ ujejo vizualno preverjanje znač il- nosti lesa ter prisotnosti strukturnih anomalij. Kako- vost ž aganega lesa lahko ocenjujemo na podlagi evropskega standarda SIST EN 975-1 (2009), ki po- daja razvrsti tev hrastovega in bukovega neroblje- nega in robljenega žaganega lesa na podlagi pravil Evropskega združenja žagarske industrije (EO S), na podlagi pravil Ameriš kega združenja proizvajalcev ž aganega lesa listavcev (N HLA), svoja merila pa imajo tudi nekateri več ji proizvajalci žaganega lesa (M arenč e et al., 2016). Razvrš č anje se lahko izvaja na svežem ali suhem lesu, seveda pa pri r azvrš č anju svežega lesa ni mogoč e upoš tevati sprememb oz. poš kodb, do katerih pride med procesom suš enja lesa. Cilj te r aziskave je bil preveriti vpliv normalno- temper aturnega konvekcijskega komor skega sušenja in naravnega suš enja na kakovost bukovega ž aga- nega lesa. V okviru r aziskave smo prouč ili pojav, ve- likost in vrste suš ilnih napak glede na znač ilnosti in razvrsti tev ž aganic po kakovosti . Raziskava je del š irš e š tudije, kjer smo spremljali kakovost lesa od gozda do izdelka. LA STNOST RA Z RED A RA Z RED B RA Z RED C Dolž ina ≥ 2,10 m ≥ 2,10 m 90 % ≥ 2,10 m 10 % ≥ 1,80 m M in. š irina (d-debelina; š -š irina) d ≤ 32 mm; š ≥ 100 mm d > 32 mm; š ≥ 120 mm d ≤ 32 mm; š ≥ 100 mm d > 32 mm; š ≥ 120 mm d ≤ 32 mm; š ≥ 100 mm d > 32 mm; š ≥ 120 mm Zdr ave grč e 80 % površ ine obeh str ani brez grč ; 20 % so lahko male (velikost maks. 10 % š irine deske) na dolž ino 2,10 m Dovoljene male grč e (velikosti maks. 15 % š irine deske) na obeh str aneh in 1 velika (>70 mm)) na tekoč i meter , č e je kompenzir ano z velikostjo Dovoljene Nezdr ave grč e Niso dovoljene Ena grč a (≤ 70 mm) dovoljena na tekoč i meter , č e je kompenzir ano z velikostjo Dovoljene O dklon vlaken Raven potek Rahel odklon vlaken Dovoljene odklon Valovitost vlaken Ni dovoljeno Dovoljeno Dovoljeno Vr asla skorja 90 % brez na obeh str aneh deske, 10 % dovoljeno, č e je kompenzir ano z velikostjo Dovoljeno, č e je kompenzir ano z velikostjo Dovoljeno, č e kompenzir ano z velikostjo Trohnoba Ni dovoljena Dovoljena, č e je izolir ana (jasno r azmejena od ostalega lesa) in kompenzir ana z velikostjo Dovoljena, č e je kompenzir ana z velikostjo O barvanja Ni dovoljeno Dovoljeno, č e je izolir ano in kompenzir ano z velikostjo Dovoljeno, č e je kompenzir ano z velikostjo Rdeč e srce 80 % površ ine obeh str ani brez, 20 % površ ine na spodnji str ani dovoljeno, č e ne presega 10 % š irine Dovoljeno 10 % na zg. str ani Dovoljeno na obeh str aneh, č e na vsaki str ani ostane 12 cm neobarvanega lesa Ukrivljenost Do 2 cm na tekoč i meter Do 5 cm na tekoč i meter Dovoljen Reže, r azpoke Ravne r azpoke do 20 % dolž ine Ravne r azpoke do 30 % dolž ine. Ner avne r azpoke dovoljene, č e so kompenzir ane z velikostjo Ravne in ner avne r azpoke dovoljene do 40 % dolž ine Pr e g le d n ic a 1. Op is k a k o v o s t n ih r a z r e d o v p o p r a v ilih r a z v r š č a n ja Ev r o p s k e g a z d r u ž e n ja ž a g a r s k e in d u s t r ije (EOS, 2010) Ta b le 1. D e s c r ip ti o n o f q u a lit y c la s s e s a c c o r d in g t o EOS (2010) g r a d in g r u le s Les/W ood, Vol. 66, No. 1, June 2017 Str aže, A., M erela, M ., Č ufar , K., Š ega, B., Gornik Buč ar , D., & Goriš ek, Ž .: Impact of the drying process on the quality and uti lizati on r ate of sawn beechwood 20 2 M A TERIA L IN M ETOD E 2 M A TERIA LS A ND M ETH OD S 2. 1 VZ ORČ ENJE H LOD OVINE 2. 1 LUM B ER SA M PLING Svež bukov žagan les debeline 42 mm smo izde- lali iz hlodovine, pridobljene na Koč evskem (1. sku- pina), ter z območ ja severovzhodne Slovenije (2. skupina), s posekom 10 bukovih dreves z vsakega rasti š č a. Pri poseku smo v posamič ni skupini izbrali po 2 drevesi iz 5 kakovostnih r azredov, določ enih po 5-stopenjski lestvici Zavoda za gozdove Slovenije, ZGS (Navodila … , 2010). Hlodovina iz posamič nih dreves je izvir ala iz r azlič nih delov drevesa (1.-3. hlod) in r az - lič nih dolž in, kar je vplivalo tudi na kakovost hlodo- vine, določ ene po standardu SIST EN 1316-1 (2013), ter posledič no na zač etno kakovost ž aganega lesa. V prouč evanih skupinah smo iz hlodovine pridobili 141 (1. skupina) in 167 ž aganic (2. skupina), dolž in med 2,6 m in 5 m. 2. 2 RA Z VRŠ Č A NJE Ž A G A NEG A LESA 2. 2 QUA LITY G RA D ING OF SA W N W OOD Po razž agovanju s trač nim ž agalnim strojem smo žaganice izmerili (š irina in dolž ina), fotogr afi r ali ter žagan les klasifi cir ali glede na vizualno določ ene znač ilnosti . Za r azvrš č anje smo upor abili pr avila Ev- ropskega združenja žagarske industrije (EO S – » Eu- ropean O rganizati on of the Sawmill Industry« ) Slik a 1. Pr o g r a m k o n v e k c ijs k e g a k o m o r s k e g a s u š e n ja b u k o v in e (le v o ) in s u š iln a k r iv u lja p o s t o p k a (d e s n o ): u – p o v p r e č n a v la ž n o s t le s a , T – t e m p e r a t u r a s u š e n ja in u p – r a v n o v e s n a v la ž n o s t le s a . Fig u r e 1. D r y in g s c h e d u le (le ft ) a n d d r y in g c u r v e o f k iln d r y in g o f b e e c h s a w n w o o d (r ig h t ): u – m o is t u r e c o n t e n t , T – d r y in g t e m p e r a t u r e a n d u p – e q u ilib r iu m m o is t u r e c o n t e n t . Slik a 2. N ih a n je t e m p e r a t u r e (le v o ) in r e la ti v n e z r a č n e v la ž n o s ti (d e s n o ) v o b d o b ju n a r a v n e g a s u š e n ja b u k o v e g a ž a g a n e g a le s a n a p o k r it e m s k la d iš č u p o d je t ja M u r a le s d . d . Lju t o m e r Fig u r e 2. Te m p e r a t u r e (le ft ) a n d r e la ti v e h u m id it y (r ig h t ) v a r ia ti o n d u r in g a ir d r y in g o f b e e c h s a w n w o o d in t h e c o v e r e d ti m b e r y a r d o f M u r a le s d . d . Lju t o m e r Str aže, A., M erela, M ., Č ufar , K., Š ega, B., Gornik Buč ar , D., & Goriš ek, Ž .: Vpliv suš ilnega postopka na kakovost in izkoristek bukovega žaganega lesa Les/W ood, Vol. 66, No. 1, June 2017 21 (Preglednica 1) in r azvrsti li žaganice v tri kakovostne r azrede A, B in C (EO S, 2010). 2. 3 SUŠ ENJE LESA 2. 3 W OOD D RY ING 2. 3. 1 Su š i l n i p o s t o p k i 2. 3. 1 D r y i n g p r o c e d u r e s V r aziskavi smo na pr ouč evanih skupinah žaganic izvedli posamič no normalno-temperaturno konvek- cijsko komorsko suš enje (1. skupina) in suš enje na pr ostem (2. skupina). Konvekcijsko komor sko suš enje je potekalo pri blagih pogojih iz svežega stanja do 16 % konč ne vlaž nosti , ki smo jo dosegli po 14 dnevih suš enja (Slika 1). Vlaž nost lesa smo med suš enjem spremljali elektr o-upor ovno (SIST EN 13183-2, 2003), ob koncu suš enja pa š e dodatno gr avimetrič no (SIST EN 13183-1, 2003). Drugo skupino žaganega lesa smo sušili nar avno na pokritem skladiš č u podjetja M urales d.d. Lju - tomer , med 27. 3. 2015 in 11. 6. 2015. V tem ob- dobju je povpreč na temper atur a nar aš č ala od 8 °C v aprilu do 20 °C v juniju, relati vna zr ač na vlaž nost pa je bila povpreč no 65 % in je nihala med 30 % in 90 % (Slika 2). Konč na vlaž nost žaganic je bila med 14 % in 18 %, in je bila primerljiva konč ni vlaž nosti žaganic iz 1. skupine, ki smo jo suš ili s konvencional- nim tehnič nim postopkom. 2. 3. 2 Vr e d n o t e n j e k a k o v o s ti s u š e n j a l e s a 2. 3. 2 Ch a r a c t e r i z a ti o n o f d r y i n g q u a l i t y a n d t h e u ti l i z a ti o n r a t e Kakovost posuš enega lesa smo ocenjevali na vsaki žaganici posebej. Vrednotenje napak smo iz- vedli, ko je bil les v svežem stanju, ter po suš enju. Vpliv suš ilnega postopka na kakovost posuš enega lesa smo primerjalno vr ednoti li z obsežnostjo napak na svežem in na posuš enem žaganem lesu. Kriterije in merila ocenjevanja kakovosti smo postavili glede na velikost in število najbolj znač ilnih napak: 1- po- vrš inske r azpoke oz. pokline, 2 - pokline ob grč ah, 3 - č elne napoke in r azpoke. Na posamič ni žaganici smo določ ili š e š tevilo in skupno dolž ino napak (Slika 3). Izmerjene napake in njihovo poveč anje po kon- č anem suš enju smo upoš tevali pri ponovnem r azvr š č anju žaganega lesa po EO S metodologiji (Pre- glednica 1). Slik a 3. Vr e d n o t e n je n a p a k v p r o u č e v a n ih s u š iln ih p o s t o p k ih Fig u r e 3. C h a r a c t e r is a ti o n o f d e f e c t s d u r in g w o o d d r y in g Ka k o v o s t n i r a z r e d / Qu a l i t y c l a s s Te h n i č n o s u š e n j e / Ki l n d r y i n g Na r a v n o s u š e n j e / A i r d r y i n g Z a č e t e k / St a r t Ko n e c / En d Z a č e t e k / St a r t Ko n e c / En d Š t e v i l o d e s k / No . o f b o a r d s D e l e ž / Sh a r e [ %] Š t e v i l o d e s k / No . o f b o a r d s D e l e ž / Sh a r e [ %] Š t e v i l o d e s k / No . o f b o a r d s D e l e ž / Sh a r e [ %] Š t e v i l o d e s k / No . o f b o a r d s D e l e ž / Sh a r e [ %] A 10 7.1 8 5.7 18 10.8 12 7.1 B 57 40.4 47 33.3 55 32.9 38 22.8 C 74 52.5 73 51.8 94 56.3 87 52.1 P 0 0.0 13 9.2 0 0.0 30 18.0 Sk u p a j / Su m 141 100. 0 141 100. 0 167 100. 0 167 100. 0 Pr e g le d n ic a 2. Ra z v r š č a n je ž a g a n e g a le s a p r e d (z a č e t e k – s v e ž le s ) in p o (k o n e c – o s u š e n le s ) t e h n ič n e m in n a r a v n e m s u š e n ju b u k o v e g a ž a g a n e g a le s a v k a k o v o s t n e r a z r e d e o d A (n a jb o ljš i) d o C (n a js la b š i), t e r le s z a p r e d e la v o (P) Ta b le 2. G r a d in g o f s a w n w o o d b e f o r e (St a r t ) a n d a ft e r (En d ) k iln - a n d a ir d r y in g o f b e e c h s a w n w o o d ; q u a lit y c la s s e s : A (h ig h e s t ) t o C (lo w e s t ) a n d w o o d f o r c o n v e r s io n (P) Les/W ood, Vol. 66, No. 1, June 2017 Str aže, A., M erela, M ., Č ufar , K., Š ega, B., Gornik Buč ar , D., & Goriš ek, Ž .: Impact of the drying process on the quality and uti lizati on r ate of sawn beechwood 22 3 REZ ULTA TI IN RA Z PRA VA 3 RESULTS A ND D ISCUSSION 3. 1 RA Z VRŠ Č A NJE Ž A G A NEG A LESA PO KA KOVOSTI 3. 1 QUA LITY G RA D ING OF SA W N W OOD Pred suš enjem (zač etek) so bile v obeh skupinah številč no najmanj zastopane žaganice iz A-kakovost- nega r azreda; 3 do 5-kr at več je število žaganic smo po kakovosti uvrsti li v B-r azred, 5 do 7-kr at več žaganic pa je bilo uvrš č enih v C-r azred, med skupinama (1. in 2. skupina) pa ni bilo znač ilnih r azlik. Po tehnič nem in po nar avnem suš enju (konec) se je r azmerje kakovostnih r azredov žaganega lesa spremenilo (Preglednica 2). Po obeh postopkih suš enja se je število desk v posameznih r azredih kakovosti zmanjš alo. Glede na delež žaganic v posameznem r azredu se je količ insko najbolj zmanjš alo število desk v A-r azredu, in sicer za 20 % po tehnič nem suš enju in za 33 % po nar avnem suš enju. Le nekoliko niž je zmanjš anje števila žaganic smo po koncu obeh suš enj potrdili v B-kakovostnem razredu, in sicer med 17,5 % (tehnič no suš enje) ter 30,9 % (nar avno suš enje). Š tevilo desk v C-r azredu se je po koncu suš enja v obeh primerih številč no pr ak- ti č no ohranilo (Preglednica 2), kar je posledica raz- vrednotenja žaganic iz A- in B-r azreda in r azvrsti tev v C-razred (Slika 4). Posledica suš ilnih napak zaradi ostrine postopka ali zar adi inherentnih lastnosti lesa je bila prer azporeditev več jega števila desk iz C-kako- vostnega razreda v les za predelavo (P-razred). Naj- slabš e razvrš č en ž agan les (P-razred) je po koncu tehnič nega suš enja predstavljal 9,2 %, po koncu na- ravnega suš enja pa 18,0 % vsega posuš enega lesa. Tem žaganicam je potrebno po koncu suš enja s pri- marno obdelavo izloč iti nastale anomalije, da bi zopet lahko zadosti le upor abljenim kriterijem r azvrš - č anja, kar pa znač ilno zmanjš a materialni izkoristek. 3. 2 SUŠ ILNE NA PA KE 3. 2 D RY ING D EFECTS Prič akovano so se po obeh postopkih suš enja bukovih žaganic poveč ale ali na novo pojavile č elne razpoke, med suš enjem pa so nastale površ inske r azpoke in r azpoke ob grč ah, katerih velikost in šte- vilo se je poveč evalo z nižanjem kakovosti svežega ž aganega lesa (Preglednica 3). Posledič no je tudi delež desk z zaznano eno od prouč evanih napak po suš enju lesa naraš č al z nižanjem razreda kakovosti žaganic. O d prouč evanih suš ilnih napak smo v sve- žem stanju zasledili le č elne r azpoke, pogosteje pri radialno orienti ranih žaganicah iz centralnega dela hlodov. Površ inskih razpok, t.j. poklin in poklin ob grč ah v svežem žaganem lesu nismo zaznali. Z vidika doseženih konč nih povpreč nih velikosti prouč evanih napak, kot tudi z vidika poveč anja šte- vila teh napak pri obeh postopkih suš enja, smo v glavnem potrdili več je spremembe pri žaganicah v niž jih kakovostnih r azredih (Slika 5). Zabelež ili smo tudi nekaj izjem. Posebno izr azito poveč anje č elnih r azpok smo namreč zaznali pri tehnič no posuš enih žaganicah tudi najboljše kakovosti , ki ga pripisujemo Slik a 4. Zm a n jš a n je d e le ž a d e s k v p o s a m e z n e m r a z r e d u k a k o v o s ti d e s k (A - n a jb o ljš i d o C - n a js la b š i) p o t e h n ič n e m ( ■) in n a r a v n e m (□ ) s u š e n ju b u k o v e g a le s a Fig u r e 4. Re d u c ti o n in t h e a m o u n t o f s a w n w o o d in q u a lit y c la s s e s (A – h ig h e s t t o C – lo w e s t ) a ft e r k iln ( ■) a n d a ir d r y in g (□ ) o f b e e c h w o o d Str aže, A., M erela, M ., Č ufar , K., Š ega, B., Gornik Buč ar , D., & Goriš ek, Ž .: Vpliv suš ilnega postopka na kakovost in izkoristek bukovega žaganega lesa Les/W ood, Vol. 66, No. 1, June 2017 23 Te h n i č n o s u š e n j e /Ki l n d r y i n g Na r a v n o s u š e n j e /A i r d r y i n g Ka k o v o s t / Qu a l i t y A B C A B C Š t. č elnih r azpok na žaganico / End cr acks per sample Zač etek / Start 0.3 0.5 0.8 0.3 0.3 0.7 Konec / End 1.5 1.6 1.9 2.8 3.7 3.3 Povpreč na dolž ina č elnih r azpok / M ean length of end cr ack [cm] Zač etek / Start 2.7 16.6 24.8 11.8 12.3 23.4 Konec / End 19.8 19.4 43.1 14.2 22.5 51.7 Delež žaganic s č elnimi r azpokami / Share of samples with end cr acks [%] Zač etek / Start 20.0 42.1 52.7 22.2 25.5 43.6 Konec / End 87.5 85.1 94.5 91.7 100.0 98.9 Š tevilo poklin na žaganico / Number of surface cr acks per sample Zač etek / Start 0.0 0.0 0.3 0.0 0.0 0.0 Konec / End 0.1 0.6 1.5 0.1 0.6 1.7 Povpreč na dolž ina poklin / M ean length of surface cr acks [cm] Zač etek / Start 0.0 1.3 2.2 0.0 0.4 3.2 Konec / End 1.3 7.3 14.7 0.8 2.1 0.9 Delež žaganic s poklinami / Share of samples with surface cr acks[%] Zač etek / Start 0.0 1.8 5.4 0.0 1.8 2.1 Konec / End 12.5 31.9 53.4 8.3 15.8 47.1 Š tevilo poklin ob grč ah / Number of cr acks close by knots Zač etek / Start 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 Konec / End 0.1 0.5 1.4 0.0 0.6 2.7 Povpreč na dolž ina poklin ob grč ah / M ean length of cr acks close to knots [cm] Zač etek / Start 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 Konec / End 1.1 4.6 7.9 0.0 4.2 9.0 Delež žaganic s poklinami ob grč ah / Share of samples with cr acks close to knots [%] Zač etek / Start 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 Konec / End 12.5 38.3 56.2 0.0 44.7 75.9 Pr e g le d n ic a 3. Pr is o t n o s t s u š iln ih n a p a k (č e ln e r a z p o k e , p o v r š in s k e r a z p o k e – p o k lin e , p o k lin e o b g r č a h ) p r e d (z a č e t e k – s v e ž le s ) in p o (k o n e c – o s u š e n le s ) t e h n ič n e m in n a r a v n e m s u š e n ju b u k o v e g a ž a g a n e g a le s a p o k a k o v o s t n ih r a z r e d ih A (n a jb o ljš i) d o C (n a js la b š i) Ta b le 3. Pr e s e n c e o f d r y in g d e f e c t s (e n d c r a c k s , s u r f a c e c r a c k s a n d s u r f a c e c r a c k s c lo s e t o k n o t s ) b e f o r e (St a r t ) a n d a ft e r (En d ) k iln - a n d a ir d r y in g o f b e e c h s a w n w o o d p e r q u a lit y c la s s A (h ig h e s t ) t o C (lo w e s t ) Slik a 5. Po v e č a n je d o lž in e č e ln ih r a z p o k (le v o ) t e r p o v r š in s k ih r a z p o k (d e s n o ) n a b u k o v ih ž a g a n ic a h p o t e h n ič n e m ( ■)in n a r a v n e m s u š e n ju (□ )p o k a k o v o s t n ih r a z r e d ih A (n a jb o ljš i) d o C (n a jn iž ji) Fig u r e 5. I n c r e a s e in e n d c r a c k s (le ft ) a n d s u r f a c e c r a c k s (r ig h t ) in s a w n b e e c h w o o d a ft e r k iln - ( ■)a n d a ir d r y in g (□ )p e r q u a lit y c la s s A (h ig h e s t ) t o C (lo w e s t ) nadaljnjemu sproš č anju notr anjih napetosti pri ve- č inoma radialnih deskah ter posledici anizotropije krč enja lesa (Slika 6a in 6b). Poveč anje površ inskih razpok med suš enjem, ki je bilo izrazitejš e pri de- skah iz niž jih kakovostnih razredov, razlagamo z znano veliko anizotropijo krč enja bukovega lesa (qT/qR = 2,1) (Goriš ek, 2009), kot tudi z več jim od- klonom vlaken oz. r asti , ki smo ga zaznali pri žagani- cah niž je kakovosti (Slika 6c in 6d). O dklon vlaken v tem primeru povezujemo tudi z velikostjo in števi- lom grč , ki je več je pri žaganicah niž je kakovosti . Raziskava ni potrdila znač ilnih razlik z vidika vpliva posameznih suš ilnih postopkov, t.j. tehnič nega in nar avnega suš enja lesa, na kakovost lesa. Zač etna kakovost žaganega lesa pred suš enjem je bila v obeh primerih podobna (Preglednica 2), primerljivo pa je tudi degr adir anje žaganic po postopkih v niž je kako- vostne r azrede (Slika 5). Rezultat je prič akovan, saj je tudi tehnič no sušenje lesa potekalo pri blagih pogojih (Slika 1). Prič akovati je, da bi se ob upor abi ostrejšega rež ima tehnič nega sušenja sušilne napake še stopnje- vale, kar so potrdile podobne raziskave pri iglavcih (Str aže & Gorišek, 2011a). Pri bukovini tudi ob ustrez- nem rež imu sušenja prič akujemo znač ilne r azlike v ki- neti ki suš enja beljave in rdeč ega srca (Goriš ek & Str aže, 2009). V prouč evanih suš ilnih postopkih smo na polovici žaganic, v več jem delež u v š arž i pri tehni- č nem suš enju lesa, zaznali prisotnost rdeč ega srca. Prisotnost in inter akcija beljave in rdeč ega srca zlasti zaradi razlik v tekoč inski permeabilnosti povzroč a v zač etni fazi suš enja inducir anje in stopnjevanje suš il- nih napetosti (Goriš ek & Str aže, 2009). Suš enje rde- č ega sr ca pri bukovini hitr eje pr ehaja v difuzijski r ežim in s tem v poveč evanje vlaž nostnega gr adienta, nee- nakomernega krč enja po debelini sorti mentov ter do pojava suš ilnih napetosti . 4 Z A KLJUČ KI 4 CONCLUSIONS V r aziskavi smo potrdili korelacijo med vstopno in izstopno kakovostjo žaganega lesa pri normalno- temperaturnem in naravnem suš enju bukovine. Ek- sperimentalni rezultati so potrdili nar aš č anje števila in velikosti suš ilnih napak z nižanjem vstopne kako- vosti svežega bukovega žaganega lesa. Š tevilo č elnih r azpok, poklin in poklin ob grč ah se je po suš enju po- več alo tudi do 5-kr at, izr aziteje pri površ inskih r azpo- kah v B- in C-razredu kakovosti . M ed in po obeh postopkih suš enja posledič no prihaja do nižanja ka- 24 Str aže, A., M erela, M ., Č ufar , K., Š ega, B., Gornik Buč ar , D., & Goriš ek, Ž .: Impact of the drying process on the quality and uti lizati on r ate of sawn beechwood Les/W ood, Vol. 66, No. 1, June 2017 Slik a 6. I z g le d ž a g a n ic p r e d (a , c ) in p o p o s t o p k u (b , d ) t e h n ič n e g a s u š e n ja : a ) ž a g a n ic a B-k a k o v o s ti p r e d s u š e n je m , b ) is t a ž a g a n ic a p o s u š e n ju , r a z v r š č e n a v C -k a k o v o s t n i r a z r e d , c ) ž a g a n ic a C -k a k o v o s ti p r e d s u š e n je m , d ) is t a ž a g a n ic a , r a z v r š č e n a v le s z a p r e d e la v o (P) p o s u š e n ju Fig u r e 6. Ap p e a r a n c e o f s a w n b e e c h w o o d b e f o r e (a , c ) a n d a ft e r k iln d r y in g (b , d ): a ) b o a r d o f B-q u a lit y b e f o r e d r y in g , b ) t h e s a m e b o a r d g r a d e d t o C -q u a lit y a ft e r d r y in g , c ) b o a r d o f C -q u a lit y b e f o r e d r y in g , d ) t h e s a m e b o a r d g r a d e d o u t o f t h e s t a n d a r d (P-q u a lit y ) a ft e r d r y in g kovosti žaganega lesa. To je v skladu s kriteriji stan- dardov zahtevalo razvrš č anje v niž je kakovostne ra- zrede in je privedlo tudi do izloč itve 13 % do 30 % žaganic, ki so ostale izven r azredov kakovosti po me- todologiji r azvrš č anja Evropskega združenja žagarske industrije (EO S). Znač ilne r azlike med vplivoma nor - malno-temper aturnega komor skega in nar avnega su- š enja žaganega lesa na kakovost posuš ene bukovine niso potrjene, pri č emer je treba omeniti , da je bil iz- br ani rež im komorskega suš enja r azmeroma blag. 6 POVZ ETEK 6 SUM M A RY Drying is a necessary wood manufacturing pro- cess leading to substanti al changes in the physical and mechanical properti es of sawn ti mber , which, combi- ned with the inherent properti es of wood, can cause mechanical defects, such as cr acks and twists, as well as discolor ati ons. Besides this, the problems increase due to consider able shrinkage anisotr opy and the ort- hotropic mechanical properti es of the wood. Coexi- stence of diff erent wood categories in the same board, like juvenile or reacti on wood, additi onally in- creases the drying problems. The drying process also crucially aff ects the quality of dried sawn ti mber . Sawn ti mber is classifi ed in accor dance with the applicable standards, which oft en include visual ve- rifi cati on of wood char acteristi cs and the presence of structur al anomalies. The quality of sawn ti mber can be esti mated on the basis of the European stan- dard EN 975-1 (2009), which specifi es the ranking of oak and beech sawn ti mber , under the rules of the European O rganizati on of the Sawmill Industry (EO S), those of the American N ati onal Hardwood Lumber Associati on (NHLA), as well as under some of the specifi c criteria used by the bigger producers of sawn ti mber . These standards and gr ading rules do not strictly specify the exact moisture content of the sawn ti mber . The quality can be therefore asses- sed in green as well as in the dry state. The quality of the sawn ti mber can also change due to drying. The aim of this study was to investi gate the inf- luence of normal-temperature kiln drying and air drying on the quality of beech (Fa g u s s y lv a ti c a ) sawn ti mber . Therefore, we took green, 42 mm thick, and 2.6 m to 5 m long boards, and divided them in the 1 st group (n = 141; kiln drying) and in the 2 nd group (n = 167; air drying). In each of the boards in the green state we measured the number and size of end and surface cr acks, as well as fi ssur es close to the knots. Additi onally, the orientati on and dir ecti on of the wood gr ain and the number and size of the knots were recorded. O ccurrence of twists and red-heart was also determined. These asses- sments were used to r ank the boards by quality into three classes (A- the highest to C – the lowest) in ac- cordance with the standards of the EO S. The 1 st group of boards was kiln dried aft er- war ds under a moder ate low-temper atur e schedule, varying the temper ature between 30 °C and 35 °C, and equilibrium moistur e content between 24% and 6.2%. The 16% mean fi nal moistur e content of wood was reached aft er 14 days. The 2 nd group of boards was air dried on the ti mber yard of M ur ales d.d. in Ljutomer (Slovenia) in spring of 2015. Here the tem- perature varied between 8 °C and 20 °C, at 65% mean relati ve humidity. The boards from the 2 nd group reached a fi nal moisture content of between 14% and 18% aft er 2.5 months. The above menti o- ned system of the board char acterizati on was also used to assess the boards at the end of the drying processes. W e made an analysis of the eventual in- crease in cr acks per individual board, and then gr a- ded the boards according to EO S-rules. W e found a signifi cant eff ect of drying on the occurrence of drying defects, whereas the diff e- rence between the two procedures was not confi r - med. The increase in number and size of the surface cr acks was especially pronounced in the boards ini- ti ally graded to B- and C-grades. End cracks were also obvious, and these were among the main con- tributors to the lowering of the quality of sawn ti m- ber from the A- to B- or lower class aft er drying. Aft er kiln and air drying, 20% and 33% of sawn ti m- ber quality was degr aded, respecti vely. Z A H VA LA A CKNOW LED G EM ENTS Prispevek smo pripravili v okviru projekta cilj- nega r aziskovalnega pr ogr ama (CRP) “ Zagotovimo.si hr ano za jutri”, projekta V4-1419 » Racionalna r aba lesa listavcev s poudarkom na bukovini« , ki ga fi nan- cir ata M inistrstvo za kmeti jstvo, gozdarstvo in pre- hrano (M KGP) in Javna agencija za raziskovalno dejavnost r epublike Slovenije (ARRS) ter pr ogr amske skupine P4-0015, ki jo fi nancir a ARRS. 25 Les/W ood, Vol. 66, No. 1, June 2017 Str aže, A., M erela, M ., Č ufar , K., Š ega, B., Gornik Buč ar , D., & Goriš ek, Ž .: Vpliv suš ilnega postopka na kakovost in izkoristek bukovega žaganega lesa Les/W ood, Vol. 66, No. 1, June 2017 Str aže, A., M erela, M ., Č ufar , K., Š ega, B., Gornik Buč ar , D., & Goriš ek, Ž .: Impact of the drying process on the quality and uti lizati on r ate of sawn beechwood 26 VIRI REFERENCES Cassens, L. D. (2002). Quality Control in Lumber Purchasing: Lumber Stress. In: C. P. University (Ed.), (pp. 4). Indiana: Forestry and Na- tur al Resouces. Cividini, R., Tr avan, L., & Allegretti , O. (2007). W hite beech: a tricky problem in the drying process. Paper presented at the ISCHP In- ternati onal Scienti fi c Conference on Hardwood. EO S (2010). Grading rules for unedged standard (Vol. EO S, pp. 5). Brusselles: European O rganizati on for the Sawmill Industry. Goriš ek, Ž . (1995). Problemati ka obarvanja lesa v procesu suš enja. Les, 47(7-8), 228– 230. Goriš ek, Ž . (2009). Les : zgr adba in lastnosti : njegova variabilnost in heterogenost. Ljubljana: Biotehniš ka fakulteta, O ddelek za lesar - stvo. Goriš ek, Ž ., Gerš ak, M ., Č op, T., Veluš č ek, V., & M r ak, C. (1994). Su- š enje lesa. Ljubljana: Lesarska založ ba. Goriš ek, Ž ., & Pervan, S. (1999). The infl uence of drying on quality of furniture. Paper presented at the Internati onal conference Fur - niture constructi on and quality - a step forward to consumer pro- tecti on, Zagreb. Goriš ek, Ž ., & Str aže, A. (2007). Infl uence of drying technique and process conditi ons on the drying quality of beechwood. Paper presented at the CO ST Acti on E53 the fi rst conference, W arsaw, 15-17 th O ctober 2007. Goriš ek, Ž ., & Str aže, A. (2009). Kineti ka suš enja prevodne beljave in rdeč ega srca bukovine (Fa g u s s y lv a ti c a L.). Les, 61(5), 246– 253. Gorišek, Ž ., & Str aže, A. (2012). Infl uence of drying potenti al on moi- sture content gradient, drying stresses and strength of beech wood. Paper presented at the The 5 th Conference on Hardwood Research and Uti lisati on in Europe, Sopron. Goriš ek, Ž ., Str aže, A., & Ribič , I. (2000). Numerical evaluati on of be- echwood discolourati on during drying. Drvna Industrija, 51(2), 59– 68. Jameson, B., Jason, L. W ., & Ganesh, N. (2004). Economic impact of wood drying technology. Business and Economic. W ellington. Keisuke, K., Tsunehisa, M ., Hiroyuki, S., & K., K. (2011). Destabiliza- ti on of wood microstructure caused by drying. W ood M aterial Science & Engineering, 6(1-2), 69– 74. doi: 10.1080/17480272.2010.551545 Koch, G., Puls, J., & Bauch, J. (2003). Topochemical char acterisati on of phenolic exr acti ves in discoloured beechwood (Fa g u s s y lv a ti c a L.). Holzforschung, 57(4), 339– 345. M arenč e, J., Gornik, B. D., & Š ega, B. (2016). Bukovina - povezave med kakovostjo dreves, hlodovine in žaganega lesa. Acta Silvae et Ligni, 111, 35– 47. M ilić , G., Kolin, B., Lovrić , A., Todorović , N., & Popadić , R. (2013). Drying of beech (Fa g u s s y lv a ti c a L.) ti mber in oscilati ng climates: drying ti me and quality. Holzforschung, 67(7), 805– 813. O ltean, L., Teischinger , A., & Hansmann, C. (2007). Infl uence of tem- per ature on cr acking and mechanical properti es of wood during wood drying – A review. Bioresources, 2(4), 789– 811. Perre, P., & Turner , I. (2007). Coupled heat and mass tr ansfer . In: P. Perre (Ed.), Fundamentals of wood drying (pp. 203– 241). Nancy: A.R.BO.LO R. Pervan, S., A., S., & Goriš ek, Ž . (2006). Comparison of Croati an stan- dards with European standards at the fi eld of wood drying. Paper pr esented at the 17 th Internati onal scienti fi c confer ence Eur opean Union - challenges and perspecti ves for the wood-processing in- dustry, Zagreb. Rosenkilde, A., Glover , P. (2002). High resoluti on measurement of surface layer moisture content during drying of wood using a novel M agneti c Resonance Imaging Technique. Holzfor schung, 56, 312– 317. Salin, J. G. (1992). Numerical predicti on of checking during ti mber drying and a new mechano-sorpti ve creep model. Holz als Roh- und W erkstoff , 50(5), 195– 200. Salin, J. G. (2003). A theoreti cal analysis of ti mber drying in oscilla- ti ng climates. Holzforschung, 57, 427– 432. Salin, J. G. (2008, 29-30 okt. 2008). Almost all wooden pieces have a damaged surface layer - impact on some properti es and quality. Paper presented at the CO ST E53 Conference 'Quality control for wood and wood products', Delft . SIST (2003). Delež vlage v žaganem lesu – 1. del: Določ evanje s su- š enjem v peč ici (SIST EN13183-1:2003). SIST (2003). Delež vlage v žaganem lesu – 2. del: O cena z metodo električ ne upornosti (SIST EN 1316-1:2003). SIST (2009). Ž agani les - Razvr šč anje listavcev po videzu - 1. del: Hr ast in bukev (SIST EN 975-1:2009). SIST (2013). O krogli les listavcev - Razvrš č anje po kakovosti - 1. del: Hr ast in bukev (SIST EN 1316-1:2013). Str aže, A., & Gorišek, Ž . (2009, 23r d April 2009). Resear ch on internal and external mass tr ansfer at convecti ve drying of European be- echwood (Fa g u s s y lv a ti c a L.). Paper presented at the Pr oceedings of the CO ST E53 M eeti ng and EDG W ood Drying Seminar , Bled, Slovenia. Straže, A., & Goriš ek, Ž . (2011a). Infl uence of initi al wood quality and drying process on uti lizati on gr ades of sawn spruce ti mber . Drvna Industrija, 62(1), 3– 7. Str aže, A., & Goriš ek, Ž . (2011b). Vpliv hitrosti gibanja zr aka na ki- neti ko konvekcijskega suš enja bukovine (Fa g u s s y lv a ti c a L.). Les, 63(8/9), 317– 322. Str aže, A., Kliger , R., Johansson, M ., & Gorišek, Ž . (2011). The infl uence of material properti es on the amount of twist of spruce wood du- ring kiln drying. Holz als Roh- und W erkstoff , 69(2), 239– 246. Straže, A., Pervan, S., & Goriš ek, Ž . (2010). Impact of various con- venti onal drying conditi ons on drying r ate and on moisture con- tent gradient during early stage of beechwood drying. Paper presented at the Final conference of CO ST Acti on E53: Quality control for wood & wood products, Edinburgh, 4-7 th M ay, 2010. W elling, J. (2010). Dried ti mber - how to specify correctly: European drying group (EDG). W elling, J., Riehl, T., Kruse, K., & Rose, B. (2003). Verbesserte Schnitt - holztrocknung im Frischluft -/Abluft trockner durch W echselklima. Hamburg: Bundesforschungsanstalt fü r Forst- und Holzwirtschaft Hamburg. Les/W ood, Vol. 66, No. 1, June 2017 27 LA STNOSTI B UKOVINE IN NJENA RA B A PROPERTIES OF B EECH W OOD A ND ITS USE Katarina Č ufar 1* , Ž eljko Goriš ek 1 , M aks M erela 1 , Jože Kropivš ek 1 , Dominika Gornik Buč ar 1 , Aleš Str aže 1 Izv le č e k / A b stra c t Izv le č e k :Pr e d s t a v lja m o z g r a d b o t e r b io lo š k e , fi z ik a ln e in m e h a n s k e la s t n o s ti le s a n a v a d n e b u k v e (Fa g u s s y lv a ti c a L. ) v p r im e r ja v i z la s t n o s t m i le s a s m r e k e in iz b r a n ih lis t a v c e v . Fin a t e k s t u r a , v is o k a h o m o g e n o s t , n iz k a a n iz o t r o p ija , s r e d n ja d o v is o k a g o s t o t a , d o b r e m e h a n s k e la s t n o s ti , d o b r a s t r o jn a o b d e la v a , le p lje n je , p o v r š in s k a o b d e la v a t e r m o ž n o s t k r i- v lje n ja o m o g o č a jo š ir o k o r a b o b u k o v in e . D a n e s p r e v e č b u k o v in e p o r a b im o z a p r id o b iv a n je e n e r g ije , z a t o b i z a n je n o b o ljš o iz r a b o m o r a li o ž iv iti a li p o v e č a ti p r o iz v o d n jo t r a d ic io n a ln ih in n o v ih p o liz d e lk o v k o t s o ž a g a n le s , k o n s t r u k c ijs k i in p le m e n iti f u r n ir , p lo š č n i k o m p o z iti t e r iz d e lk i k e m ič n e p r e d e la v e , z a e n e r g e t s k e p o t r e b e p a b i m o r a li u p o r a b lja ti p r e d v s e m o s t a n k e , k i n a s t a n e jo p r i p r e d e la v i le s a . G le d e n a p r e d s t a v lje n e u g o d n e la s t n o s ti in u s p e š n o r e š e v a n je p r o - b le m a n iz k e o d p o r n o s ti b i s e la h k o u s m e r ili v r a z v o j in o v a ti v n ih iz d e lk o v z a v e č jo r a b o b u k o v in e v g r a d b e n iš t v u . K lju č n e b e se d e :n a v a d n a b u k e v (Fa g u s s y lv a ti c a L. ), la s t n o s ti le s a , t r a d ic io n a ln a r a b a , in o v a ti v n i iz d e lk i, g r a d b e n i le s , Slo v e n ija A b stra c t:W e p r e s e n t t h e s t r u c t u r e a s w e ll a s b io lo g ic a l, p h y s ic a l a n d m e c h a n ic a l p r o p e r ti e s o f Eu r o p e a n b e e c h (Fa g u s s y lv a ti c a L. ) w o o d in c o m p a r is o n w it h t h a t o f N o r w a y s p r u c e a n d s e le c t e d h a r d w o o d s . Fin e g r a in , h ig h h o m o g e n e it y , lo w a n is o t r o p y , m e d iu m t o h ig h d e n s it y , f a v o u r a b le m e c h a n ic a l p r o p e r ti e s , m a c h in in g , b o n d in g , a n d fi n is h in g , a s w e ll a s s u it a b ilit y f o r b e n d in g , a r e a m o n g t h e m a in a d v a n t a g e s w h ic h e n a b le w id e u s e o f b e e c h w o o d . La r g e a m o u n t s o f b e e c h w o o d a r e c u r r e n t ly u s e d a s f u e l. Ho w e v e r , f o r it s o p ti m a l u s e , w e s h o u ld r e v it a liz e a n d in c r e a s e t h e p r o d u c ti o n o f t r a d iti o n a l a n d n e w s e m i-fi n is h e d p r o d u c t s lik e s a w n ti m b e r , s t r u c t u r a l a n d d e c o r a ti v e v e n e e r , c o m p o s it e b o a r d s a n d p r o d u c t s o f c h e m ic a l p r o c e s s in g . I n c o n t r a s t , f o r e n e r g y p u r p o s e s w e s h o u ld m a in ly u s e t h e r e s id u e s f r o m t h e s e w o o d -w o r k in g p r o c e d u r e s . Ac c o r d in g t o t h e n u m e r o u s f a v o u r a b le p r o p e r ti e s o f b e e c h w o o d a n d f a ir ly g o o d p o s s ib iliti e s o f in c r e a s in g it s d u r a b ilit y , w e s h o u ld f o c u s o n t h e d e v e lo p m e n t o f in n o v a ti v e p r o d u c t s t o in c r e a s e it s u s e f o r c o n - s t r u c ti o n p u r p o s e s in b u ild in g s . K e y w o rd s:Eu r o p e a n b e e c h (Fa g u s s y lv a ti c a L. ), w o o d p r o p e r ti e s , t r a d iti o n a l w o o d u s e , in n o v a ti v e p r o d u c t s , w o o d e n c o n s t r u c ti o n , Slo v e n ia celotne gozdno-lesne verige, predvsem s ponovno ož ivitvijo primarne predelave lesa in vseh nadaljnjih č lenov te verige, bi lahko uč inkoviteje izkoristi li po- tenciale lesne zaloge, poveč ali zmogljivosti lesne pre- delave in dosegli več jo dodano vrednost s številnimi poziti vnimi uč inki na gospodarstvo in okolje. Kljub nihanjem v predelavi in r abi spada buko- vina med industrijsko najbolj uporabljane lesne vrste v Evropi. Bukovino v Sloveniji dobro poznamo, vendar le redko hvalimo njeno univerzalno upor ab- nost, pogosteje pa se ukvarjamo z njenimi napakami in pomanjkljivostmi. Natanč en pregled zgradbe in lastnosti bukovine potrjuje mož nosti raznovrstne r abe (Cimperš ek, 2012; Č ufar et al., 2012a, b). Bu- kovino pogosto upor abimo tudi za zamenjavo drugih lesnih vrst, predvsem listavcev, ki jih tradicionalno upor abljamo za posebne izdelke. 1 UVOD 1 INTROD UCTION N araš č ajoč delež bukve (Fa g u s s y lv a ti c a L.) v lesni zalogi ter precejš nje zmanjš anje obsega lesne predelave v Sloveniji na novo odpirata vpraš anja o mož nosti h ponovne ož ivitve primarne predelave in uvajanja novih, izboljš anih nač inov r abe bukovine za polproizvode ter mož nosti poveč anja proizvodnje r a- zlič nih izdelkov z visoko dodano vrednostjo. Trenutno velik delež bukovine por abimo za ener getske namene in/ali proizvodnjo polizdelkov in izdelkov z niž jo do- dano vrednostjo, ki slabo izkoriš č ajo potencial do- dane vrednosti bukove surovine. Z vzpostavitvijo 1 Univerza v Ljubljani, Biotehniš ka fakulteta, O ddelek za le- sarstvo, Jamnikarjeva 101, 1000 Ljubljana, SLO * e-pošta: katarina.cufar@bf.uni-lj.si; telefon: 01-320-3645 UDK 630*89:176.1 Fa g u s s y lv a ti c a (045) Izvirni znanstveni č lanek / O riginal scienti fi c arti cle Vol. 66, No. 1, 27-39 DO I: https://doi.org/10.26614/les-wood.2017.v66n01a03 Les/W ood, Vol. 66, No. 1, June 2017 Č ufar , K., Goriš ek, Ž ., M erela, M ., Kropivš ek, J., Gornik Buč ar , D., & Str aže, A.: Properti es of beechwood and its use 28 Cilj prič ujoč ega prispevka je izpostaviti nekater e glavne lastnosti bukovine, jih primerjati z lastnostmi drugih lesnih vr st, podati pregled skupin polizdelkov in izdelkov iz bukovine, ter predstaviti potencial bu- kovine za inovati vno r abo v gr adbeniš kih konstruk- cijah. Raziskava je nastala v okviru CRP projekta Ra- cionalna raba lesa listavcev s poudarkom na bukovini. 2 LA STNOSTI LESA NA VA D NE B UKVE 2 W OOD PROPERTIES OF B EECH 2. 1 Z G RA D B A IN B IOLOŠ KE LA STNOSTI B UKOVINE 2. 1 STRUCTURE A ND B IOLOG ICA L PROPERTIES OF B EECH W OOD Les bukve je svetel z rdeč kasto belim odtenkom. Br anike v lesu so r azloč ne, r ani les se loč i od nekoliko temnejšega kasnega lesa (slika 1 in 2). Lesno anatom- sko prištevamo bukev med difuzno (r aztreseno) po- r ozne listavce z majhnimi tr ahejami in velikimi tr akovi (Č ufar , 2006; Č ufar et al., 2012a, b; Grosser & Teetz, 1987; W agenfü hr , 2007). Bukev nima obarvane jedr o- vine. Pri drevesih, ki so dož ivela mehansko poš kodo- Slik a 1. M ik r o s k o p s k a z g r a d b a le s a b u k v e (Fa g u s s y lv a ti c a L. ) k o t d if u z n o p o r o z n e le s n e v r s t e z m a jh n im i, d o k a j e n a k o m e r n o r a z p o r e je n im i t r a h e ja m i in v e lik im i t r a k o v i v p r e č n e m (a ) in t a n g e n c ia ln e m p r e r e z u (b ) d o lo č a n je n e la s t n o s ti k o t s o v is o k a h o m o g e n o s t , g o s t o t a in t r d n o s t t e r p r im e r n o s t z a k r iv lje n je . M e r iln a č r ti c a 100 µ m (Fo t o : M . M e r e la ). Fig u r e 1. Th e m ic r o s c o p ic s t r u c t u r e o f b e e c h (Fa g u s s y lv a ti c a L. ) w o o d a s a d iff u s e p o r o u s s p e c ie s w it h s m a ll a n d u n if o r m ly d is t r ib u t e d v e s s e ls a n d la r g e r a y s s h o w n in c r o s s - (a ) a n d t a n g e n ti a l s e c ti o n s (b ) d e t e r m in e it s p r o p e r ti e s , s u c h a s h ig h h o m o g e n e it y , d e n s it y a n d s t r e n g t h , a s w e ll a s s u it a b ilit y f o r b e n d in g . Ba r 100 µ m (Ph o t o : M . M e r e la ). Slik a 2. Te k s t u r a le s a b u k v e v p r e č n e m (P), r a d ia ln e m (R) in t a n g e n c ia ln e m p r e r e z u (T), t e r le s z r d e č im s r c e m (RS) (Fo t o : M . M e r e la ). Fig u r e 2. I m a g e s o f b e e c h w o o d in c r o s s (P), r a d ia l (R) a n d t a n g e n ti a l p la n e s (T), a n d w o o d w it h r e d h e a r t (RS) (Ph o t o : M . M e r e la ). Č ufar , K., Goriš ek, Ž ., M erela, M ., Kropivš ek, J., Gornik Buč ar , D., & Str aže, A.: Lastnosti bukovine in njena r aba Les/W ood, Vol. 66, No. 1, June 2017 29 vanje (npr . odlom več je veje), se v osrednjem delu debla pojavlja diskolorir an les (rdeč e srce), ki ga ve- č inoma obr avnavamo kot napako (Torelli, 2003). Po privzetem evropskem standardu (SIST EN 350, 2017) bukovino uvrš č amo med lesne vrste, ki so neodporne na glive in insekte, vključ no s termiti (Humar et al., 2015), zato je treba biti pri r avnanju z bukovino po poseku posebno pazljiv, saj je les zelo dovzeten za okuž bo z glivami in za napad sekundar - nih lesnih insektov. Rdeč e srce ni nič bolj odporno kot beljava. Bukov les je zato pri upor abi potrebno primerno vgr aditi ali impregnir ati . Veliko si obetamo tudi od izboljš anja tr ajnosti s pomoč jo ekološ kih ke- mič nih postopkov in termič ne modifi kacije. Pri predelavi lesa povzroč ajo težave tudi neu- godne notr anje napetosti v lesu, ki se sproš č ajo po poseku ter povzroč ajo zvijanje in pokanje lesa (To- relli, 1998). Pri drevesih z ovir ano verti kalno r astjo – na primer na strmih poboč jih – se lahko pojavijo več je količ ine tenzijskega lesa, ki ga ne moremo gladko obdelati , saj pri žaganju in skobljanju nastane volnata površ ina. Tenzijski les ima tudi do petkrat več ji aksialni skrč ek od obič ajnega, zato se deske, furnir in drugi sorti menti , ki vsebujejo tenzijski les, zvijajo in pokajo (Goriš ek, 2009). 2. 2 FIZ IKA LNE IN M EH A NSKE LA STNOSTI B UKOVINE 2. 2 PH Y SICA L PROPERTIES OF B EECH W OOD 2. 2. 1 G o s t o t a 2. 2. 1 D e n s i t y M ed lastnostmi lesa je ključ na gostota, ki je opredeljena kot masa na enoto volumna in je odvi- sna od deleža celič nih sten in lumnov oz. velikosti celic, debelin celič nih sten in deležev tkiv. Z oprede- litvijo gostote lahko predvidimo primernost lesne vr ste za r azlič ne r abe. Bukovina ima med evr opskimi komercialnimi lesnimi vrstami relati vno visoko go- Le s n a v r s t a / W o o d Sp e c i e s La ti n s k o i m e / La ti n Na m e G o s t o t a / D e n s i t y Kr č e n j e / Sh r i n k a g e E- m o d u l / E- M o d u l u s Tl a č n a t r d n o s t / Co m p r e s s i o n St r e n g t h Up o g i b n a t r d n o s t / B e n d i n g St r e n g t h Od p o r n o s t / D u r a b i l i t y ρ 0 ρ 12- 15 β R β T β V E σ c σ t k g /m 3 k g /m 3 % % % G Pa N/m m 2 N/m m 2 balza / balsa Oc h r o m a lo g o p u s 130 180 3,0 5,3 9,0 2,6 3,5 3,9 5 smreka / spruce Pic e a a b ie s 430 470 3,6 7,9 12,0 11,0 50 78 4 topol / poplar Po p u lu s n ig r a 410 450 5,2 9,8 14,3 8,8 35 60 5 lipa / lime Tilia s p . 490 530 5,5 9,1 14,9 7,4 52 106 4 javor / maple Ac e r p s e u d o p la t a n u s 590 630 3,0 8,0 11,8 9,4 49 95 5 breza / birch Be t u la v e r r u c o s a 610 650 5,3 7,8 14,2 14,5 51 147 5 oreh / walnut Ju g la n s r e g ia 640 680 5,4 7,5 13,4 12,5 72 147 3 hr ast / oak Qu e r c u s s p . 650 690 4,7 10,0 15,0 11,7 61 88 2 - 4 jesen / ash Fr a x in u s e x c e ls io r 650 690 5,0 8,4 13,6 13,4 52 120 4 b u k e v / b e e c h F a g u s sy lv a ti c a 680 710 5,8 11,8 17,9 16,0 62 123 5 robinija / black locust Ro b in ia p s e u d o a c a c ia 730 770 4,4 6,9 12,2 11,3 72 136 1-2 beli gaber / hornbeam C a r p in u s b e t u lu s 790 830 6,8 11,5 18,8 16,2 82 160 5 gvajak / guaiac G u a ia c u m o ffi c in a le 1200 1230 5,6 9,3 15,0 22,1 - 27,8 126 144 1 Pr e g le d n ic a 1. G o s t o t a in iz b r a n e la s t n o s ti b u k o v in e v p r im e r ja v i z la s t n o s t m i s m r e k e , iz b r a n ih e v r o p s k ih lis t a v c e v t e r t r o p s k ih b a lz e in g v a ja k a , s s p o d n je g a in z g o r n je g a r o b a r a z p o n a g o s t o t (G r o s s e r & Te e t z , 1987; W a g e n f ü h r , 2007; N a y lo r , 2014; SI ST EN 350, 2017) Ta b le 1. D e n s it y a n d s e le c t e d p r o p e r ti e s o f b e e c h w o o d in c o m p a r is o n w it h t h o s e o f N o r w a y s p r u c e , s o m e im p o r t a n t Eu r o p e a n h a r d w o o d s a s w e ll a s t r o p ic a l b a ls a a n d g u a ia c , f r o m t h e lo w e r a n d u p p e r e d g e s o f t h e d e n s it y r a n g e (G r o s s e r & Te e t z , 1987; W a g e n f ü h r , 2007; N a y lo r , 2014; SI ST EN 350, 2017) Les/W ood, Vol. 66, No. 1, June 2017 Č ufar , K., Goriš ek, Ž ., M erela, M ., Kropivš ek, J., Gornik Buč ar , D., & Str aže, A.: Properti es of beechwood and its use 30 stoto, glede na celoten svetovni nabor lesnih vr st pa jo uvr šč amo med srednje goste lesne vr ste (pregled- nica 1). V svežem stanju se gostota bukovine z 980 kg/m 3 (od 790 do 1130 kg/m 3 ) zelo približa gostoti vode, kar je v preteklosti predstavljalo tež ave pri vodnem tr ansportu. Povpr eč na osnovna gostota bu- kovine, s katero ocenjujejo količ ino č iste lesne snovi v svežem lesu, je 570 kg/m 3 , znotr aj vrste pa lahko prič akujemo nihanja med 430 kg/m 3 in 670 kg/m 3 (Goriš ek, 1992). Rač unsko najbolj uporabna in pri- merljiva gostota lesa v absolutno suhem stanju je 680 kg/m 3 z odstopanjem med 490 kg/m 3 in 880 kg/m 3 (Š oš kić & Popović , 2002). Kljub homogeni anatomski zgr adbi (slika 1) gostota bukovine variir a znotr aj istega drevesa, med drevesi in med sestoji. Gostote ne moremo oceniti na osnovi š irine br anik tako kot pri iglavcih in venč asto poroznih listavcih (Bouriaud et al., 2004). Zaznani so r ahli trendi viš je gostote pri šir ših br anikah, pr ostor sko pa gostota na- raš č a od stržena proti kambiju in od baze drevesa (tal) proti kroš nji (Goriš ek et al., 2017). Gostejš i les tvorijo tudi bukve z bolj r azviti m koreninskim siste- mom ali z moč neje r azvito kroš njo. 2. 2. 2 Vl a ž n o s t i n k r č e n j e b u k o v i n e 2. 2. 2 M o i s t u r e c o n t e n t a n d s h r i n k a g e Deblo r astoč ih bukev vsebuje veliko vode, zato je tudi vlaž nost sveže posekane bukovine relati vno visoka (v povpreč ju 75 % vlaž nost, prer ač unana na maso suhe snovi). Tako kubič ni meter sveže buko- vine v povpreč ju vsebuje 500– 650 kg vode. Voda v deblu je por azdeljena neenakomerno. Najvlaž nejš i je zunanji del debla – prevodna beljava – (do 95 %) proti notr anjosti debla pa vlaž nost lesa postopoma upada, vendar š e vedno presega 60 %. Več ji padec zaznamo na območ ju suš ine, v osrednjem delu veli- kih dr eves s kr atko kr ošnjo, vendar tudi tam vlaž nost obič ajno ne pade pod 50 % (Str aže et al., 2015; Š o- š kić & Popović , 2002). Č e drevo vsebuje rdeč e srce, je tam vlaž nost obič ajno spet nekoliko poveč ana. Velika dimenzijska in oblikovna neobstojnost lesa je poleg velike variabilnosti med najbolj neu- godnimi lastnostmi bukovine (preglednica 1). Pro- storninsko krč enje bukovine je med 13,2 % in celo 23,8 % (povpreč no 18,6 %), tangencialni skrč ek oce- njujemo na 12,4 %, r adialnega pa na 5,4 %. Prič ako- vano neugodna sta tudi diferencialna nabreka v tangencialni (0,38 %/%) in r adialni (0,19 %/%) smeri, zato bukovina ni primerna za upor abo v r azmer ah, v katerih prihaja do velikih klimatskih nihanj. Pogo- sto pojavljanje tenzijskega lesa je vzrok več jemu vzdolž nemu krč enju, ki ga sicer pri normalnem lesu zanemarimo (Goriš ek, 2009). 2. 2. 3 Ku r i l n o s t 2. 2. 3 Ca l o r i c v a l u e Bukovina je priljubljena za pridobivanje ener - gije. V preteklosti so veliko bukovine predelali v oglje, danes pa je oglarjenje predvsem povezano z ohr anjanjem tr adicije, kar je v kombinaciji s turisti - č no dejavnostjo lahko tudi komercialno zanimivo (Ilc, 2011). Iz d e l e k / Pr o d u c t Ku r i l n e v r e d n o s ti / Ca l o r i c v a l u e s B u k e v / B e e c h Sm r e k a / Sp r u c e Svež les / green wood (u = 50– 60 %) 7,2 M J/kg Delno osuš en les /partly dried wood (u = 25– 35 %) 12,2 M J/kg Les osuš en na / wood dried to u = 20 % 14,4, M J/kg Peleti / pellets 16,5 M J/kg Polena / fi re wood (u = 20 %) 6523,2 M J/m 3 4536,0 M J/m 3 Sekanci / wood chips (u = 30 %) 4367,6 M J/m 3 2720,6 M J/m 3 Peleti / pellets 10292 M J/m 3 Pr e g le d n ic a 2. Ku r iln o s t r a z lič n ih iz d e lk o v iz b u k o v in e p r i r a z lič n i v la ž n o s ti (u ); iz b r a n i iz d e lk i iz s m r e k o v in e s o p o d a n i z a p r im e r ja v o (Fr a n c e s c a t o e t a l. , 2008). Ta b le 2. C a lo r ic v a lu e s o f b e e c h w o o d p r o d u c t s w it h d iff e r e n t m o is t u r e c o n t e n t s (u ); s e le c t e d p r o d u c t s m a d e o f s p r u c e a r e s h o w n f o r c o m p a r is o n (Fr a n c e s c a t o e t a l. , 2008) Č ufar , K., Goriš ek, Ž ., M erela, M ., Kropivš ek, J., Gornik Buč ar , D., & Str aže, A.: Lastnosti bukovine in njena r aba Les/W ood, Vol. 66, No. 1, June 2017 31 Najpogostejš e oblike lesnih kuriv, ki se upora- bljajo tako v individualnih kot industrijskih kuriš č ih, so drva, poleg njih pa tudi sekanci, briketi in peleti (Piš kur et al., 2014). Pogosto uporabo bukovine v energetske na- mene upr avič uje njena kurilnost (preglednica 2). Č e je kurilnost prerač unana na maso lesne snovi, so vrednosti za različ ne lesne vrste primerljive. Raz- merja se bistveno spremenijo, č e kurilnost prer ač u- namo na pr ostorninske mere (preglednica 2), kjer se pokaže velika prednost bukovine pred na primer smrekovino. Pri peleti h se kurilnosti izenač ijo, ker je v njih smrekov les zgoš č en. Tudi vlaž nost lesa vpliva na kurilnost (preglednica 2). 2. 2. 4 M e h a n s k e l a s t n o s ti 2. 2. 4 M e c h a n i c a l p r o p e r ti e s Bukovina ima dobre mehanske lastnosti , ki predstavljajo prednost pri r abi lesa za obremenjene dele. Primerjave kažejo, da so mehanske lastnosti predvsem odraz relati vno visoke gostote bukovine (preglednica 1), na orienti r anem, kakovostno izbr a- nem lesu brez anomalij pa so vrednosti š e viš je (Niemz, 2005). Razlike v natezni in tlač ni trdnosti so manjše kot pri iglavcih (Gustafsson, 2010), posledica pa je visoka upogibna trdnost, ki je merilo za orien- tacijsko oceno mehanskih lastnosti lesa (Ter anishi et al., 2008). Homogena zgradba bukovine se odraža tudi na manjš i » mehanski« anizotropiji, ki š e zlasti omogoč a upor abo bukovine za luš č en furnir , za kri- vljenje, struženje in prispeva k stabilnosti tlač no obremenjenih vitkih konstrukcijskih elementov (He- ring et al., 2012; O zyhar et al., 2012). 2. 3 OB D ELA VNOST 2. 3 M A CH INING 2. 3. 1 Su š e n j e , p a r j e n j e i n t o p l o t n a o b d e l a v a 2. 3. 1 D r y i n g , s t e a m i n g a n d t h e r m a l m o d i fi c a ti o n Zaradi biološ ke neodpornosti je treba hlodo- vino č im prej spr aviti , žagan les pa takoj po r azžago- vanju naletvič iti in ustrezno pripraviti za suš enje. Spomladi je uč inkovito že pr avilno opr avljeno suš e- nje na prostem, pri katerem moramo biti posebej pozorni na zadostno prepihovanje (Goriš ek et al. 2008; Str aže & Goriš ek, 2007). Vzdrževanje visokih vlaž nosti bukovine s potapljanjem ali prš enjem z vodo je za prepreč evanje okuž b primerno le za hlo- dovino. Zaradi velikih skrč kov in neenakomernega po- teka vlaken je bukovina z vidika suš enja zelo obč ut- ljiva lesna vrsta. Celo pri milejš ih pogojih suš enja pogosto nastanejo suš ilne napake: pokanje, veženje in obarvanje. Pogoste so č elne razpoke, ki jih pre- preč imo s premazovanjem č el. Veženje prepreč imo z dodatno obtež itvijo zložajev, obarvanju sredice de- belejš ih sorti mentov med suš enjem pa se izognemo s hitrim suš enjem, to je moč nim prepihovanjem pri niž jih temperaturah. Dodatna previdnost je po- trebna pri suš enju lesa z rdeč im srcem. Zaradi oti - ljenja lahko v prvih fazah suš enja pride do kolapsa lesa, pri suš enju v higroskopskem območ ju (pod toč ko nasič enja celič nih sten) pa se tež ko izognemo moč nemu zaskorjenju ali celo satasti m razpokam (Goriš ek & Str aže, 2009, 2010). Pri lesu z rdeč im srcem lahko neželene barvne r azlike med beljavo in rdeč im srcem deloma zmanj- š amo s parjenjem svežega žaganega lesa. Pri tem les izpostavimo visoki temperaturi in nasič eni zrač ni vlaž nosti . Č as parjenja določ imo glede na debelino lesa in intenzivnost obarvanja, ki jo želimo doseč i. Najpogosteje je to 24– 48 ur . Barva lesa postane po parjenju rdeč erjava, vendar brez leska. S parjenjem se » razkroji« tudi oti ljenje, zato je suš enje pred- hodno parjene bukovine nekoliko hitrejš e. Ž agan les je po parjenju zelo izpostavljen r azvoju plesni, zato mor amo takoj prič eti s sušenjem (Pervan, 2009). Po- stopek pregrevanja lesa v pari upor abimo tudi pri iz- delavi furnirjev (luš č enih in rezanih) in kadar želimo les kriviti . Tudi pri krivljenju se izogibamo elemen- tom z r deč im sr cem, še posebej, č e upor abljamo po- stopke krivljenja v dielektrič nem polju visoke frekvence, kjer niso redki pojavi zaž iga ali celo » ek- splozije« lesa. Za izboljšanje dimenzijske stabilnosti in biološke odpornosti bukovine se vse pogosteje uporabljajo postopki toplotne obdelave (termič ne modifi kacije) pri visokih temper atur ah (160 °C do 260 °C), bodisi v vakuumu, nenasič eni parni ali inertni atmosferi in v termo-oljni kopeli (Hill, 2006). Zaradi razgradnje najbolj higroskopnih hemiceluloz se ravnovesne vlaž nosti zmanjš ajo na polovico (ravnovesna vlaž - nost v normalni klimi ur avnoveš ene nar avne buko- vine je 11,5 %, toplotno obdelane pa 5,0 %), posledič no pa je tudi delovanje (krč enje in nabreka- nje) lesa zmanjš ano (Firšt et al., 2010). O pozoriti pa vseeno velja, da diferencialni nabrek ostane skor aj nespremenjen, kar pomeni, da enake količ ine sorbi- Les/W ood, Vol. 66, No. 1, June 2017 Č ufar , K., Goriš ek, Ž ., M erela, M ., Kropivš ek, J., Gornik Buč ar , D., & Str aže, A.: Properti es of beechwood and its use 32 r ane vode povzr oč ijo enako delovanje tako pri neob- delani kot pri toplotno obdelani bukovini (Fir št et al., 2010). Toplotno obdelano bukovino lahko glede na biološ ko odpornost razvrsti mo celo v razred 3 (Humar et al., 2015). 2. 3. 2 M e h a n s k a o b d e l a v a b u k o v i n e 2. 3. 2 M a c h i n a b i l i t y o f b e e c h w o o d Bukovina je priljubljena tudi zato, ker jo je mo- goč e roč no in strojno dobro obdelati . Zar adi visokih trdnosti je poraba energije pri obdelavi nekoliko več ja, vendar pa je zar adi dokaj homogene zgr adbe in manjš e anizotropnosti kot pri drugih vrstah upo- r abna za struženje, rezkanje in rezljanje. Pri lepljenju ne povzroč a težav, saj ima le r ahlo kisel znač aj in pH 5 do 5,4 (Grosser & Teetz, 1987). Za vijač enje in že- bljanje pa se priporoč ajo vodilne izvrti ne, ker buko- vina rada poka. Bukovina dobro drž i vijake, ne pospeš uje korozije kovin in se v sti ku s kovinami ne obarva. Bukovino je mogoč e dobro luž iti in polir ati ter površ insko obdelati z vsemi komercialnimi laki. Zelo primerna je tudi za krivljene izdelke, kjer les pred krivljenjem pregrejejo v pari. Za nekatere izdelke je uspeš no tudi krivljenje v dielektrič nem polju visoke fr ekvence (visokofr ekvenč no krivljenje). Bukovina je zelo primerna tudi za lušč enje in rezanje v furnirje. Tudi pred rezanjem furnirjev hlodovino ali lesne prizme pregrejejo v pari. 3 RA B A B UKOVINE 3 USES OF B EECH W OOD 3. 1 PREG LED G LA VNIH RA B 3. 1 OVERW IEW OF M A IN USES Uporabni potencial bukovine je izjemno š irok. Zgor aj opisane lastnosti in prednosti bukovine omo- goč ajo r aznovrstno r abo. Nabor polizdelkov iz buko- vine je pester in nudi mož nost izdelave š iroke palete konč nih izdelkov (preglednica 3, slike 3, 4, 5). V zad- njih raziskavah (Dremelj, 2015; Kropivš ek & Č ufar , 2015) smo identi fi cir ali več kot 350 polizdelkov in iz- delkov iz bukovine, kar potrjuje njeno š iroko upo- r abnost. Polizdelki iz preglednice 3 imajo v prvi stopnji predelave sicer majhno dodano vrednost, vendar predstavljajo ključ no osnovo za pr oizvodnjo konč nih izdelkov z višjo dodano vrednostjo. Tega ne moremo trditi za » energente« , katerih vir bi mor ala biti samo ti sta sur ovina, ki je ni moč por abiti za druge namene ali lesni ostanki, ki nastanejo med predelavo v kon- č ne izdelke, č e želimo potencial r azpolož ljive suro- vine maksimalno izkoristi ti . Pri oceni pogostosti r abe Slik a 3. Bu k o v in a je p r im e r n a z a v s e v r s t e p o h iš t v a , t a ln e in s t e n s k e o b lo g e in n o t r a n ja v r a t a (Fo t o : a r h iv Pa r o n (le v o ) in a r h iv Od d e lk a z a le s a r s t v o (d e s n o )) Fig u r e 3. Be e c h w o o d is s u it a b le f o r a ll k in d s o f f u r n it u r e , fl o o r in g , p a n e lin g a n d in t e r io r d o o r s (Ph o t o : Pa r o n Ar c h iv e s (le ft ) a n d t h e a r c h iv e o f t h e D e p a r t m e n t o f W o o d Sc ie n c e a n d Te c h n o lo g y (r ig h t )) Č ufar , K., Goriš ek, Ž ., M erela, M ., Kropivš ek, J., Gornik Buč ar , D., & Str aže, A.: Lastnosti bukovine in njena r aba Les/W ood, Vol. 66, No. 1, June 2017 33 Pr e g le d n ic a 3. Sk u p in e p o liz d e lk o v in iz d e lk o v iz b u k o v in e t e r o c e n a n jih o v e g a d e le ž a v p o t e n c ia lu s u r o v in e o z . š t e v ila iz d e lk o v v s k u p in i Ta b le 3. G r o u p s o f b e e c h w o o d p r o d u c t s a n d a s s e s s m e n t o f t h e ir p r o p o r ti o n w it h r e g a r d t o t h e p o t e n ti a l o f t h e r a w m a t e r ia l o r in r e la ti o n t o t h e n u m b e r o f p r o d u c t s in t h e g r o u p Sk u p i n e / G r o u p s Iz d e l k i / Pr o d u c t s Op o m b e / Co m m e n t s Po l i z d e l k i / H a l f p r o d u c t s Furnir / Veneer Konstrukcijski in plemeniti furnir Vezane ploš č e, oplemenitene ploš č e, panelne ploš č e, LVL (slojnat lamelir an les) Constructi onal and decor ati ve veneer Plywood, surfaced panels, panels, LVL (laminated veneer lumber) Za predelavo v furnir bi potencialno lahko predelali do 8 % hlodovine Ca. 8 % of Slovenian beech could be used for veneer producti on (M arenč e et al., 2016) Ž agan les / Sawn wood Plohi, deske, letve, mor ali, tr amovi, decimir an les Planks, boards, laths, beams, wood cut in various dimensions Izkoristek drevo - žagan les je približ no 25 - 47 % The yield per tree of sawn ti mber is ca. 25 to 47 % (M arenč e et al., 2016) Lesni kompoziti / W ood composites Iverne ploš č e, vlaknene ploš č e, lesno-cementne ploš č e, W PC (lesno-plasti č ni kompoziti ), lahki ploš č ni kompoziti Parti cle boards, fi bre boards, wood-cement boards, W PC (wood plasti c composites), low density fi bre boards, light (wood) plane composite elements Izdelki kemič ne predelave / Products of chemical processing Celuloza, papir , nanoceluloza, bio pene, W PC, utekoč injen les Pulp, paper , nano cellulose, bio foams, W PC, liquefi ed wood Pomož ni materiali / Auxiliary materials M ozniki, lamele, robni tr akovi itd. Dowells, lamellas, edge strips, etc. Prehr anski izdelki / Food related products Prehr anska dopolnila, les in lesni produkti za gojenje gliv Food supplements, wood and wood products for culti vati on of fungi Energenti / Products for energy Drva, sekanci, peleti , briketi , oglje Firewood, chips, pellets, briquettes, charcoal Iz d e l k i / Pr o d u c t s Oc e n a š t e v i l a r a z l i č n i h i z d e l k o v * / A s s e s s e d n u m b e r o f v a r i o u s p r o d u c t s Pohištvo / Furniture St o l i – masivni les, vezane ploš č e, krivljen les; M i z e ; Om a r a s t o p o h i š t v o – lepljene ploš č e; No t r a n j a v r a t a Ch a i r s - solid wood, plywood, bent wood; Ta b l e s ; Cu p b o a r d s , w a r d r o b e s - glued laminate panels; In t e r i o r d o o r s 40 Upor abni in okr asni predmeti / Consumer goods and decor ati ve objects Galanterija, lesene igr ač e, š olske potrebš č ine, orodja in merila, embalaža, kolarski izdelki, umetniš ki izdelki, š portna orodja Small goods, wooden toys, school supplies, tools and rulers, packaging, wheelwright products, art objects, sports gear 211 O bloge / Panelling Stenske obloge – vezane ploš č e, furnir ane ploš č e; Talne obloge – masivni deš č ič ni parket, panelne ploš č e W all panelling and cladding, plywood; W ood fl ooring - massive parquet, multi -layer parquet elements, wood panels 6 Konstrukcije / Constructi on Pred vremenskimi vplivi zaš č itene zunanje stene; Notr anje konstrukcije, stopnice O utdoor panelling; Inner constructi on, stairs 25 O stali izdelki / O ther products Glasbila in deli glasbil, krivljeni elementi , železniš ki pr agovi, termič no modifi cir ani elementi , inovati vni izdelki in r abe M usical instruments and their parts, bent components, r ailway sleepers, thermally treated components, innovati ve products and uses 102 Les/W ood, Vol. 66, No. 1, June 2017 Č ufar , K., Goriš ek, Ž ., M erela, M ., Kropivš ek, J., Gornik Buč ar , D., & Str aže, A.: Properti es of beechwood and its use 34 za izdelke lahko ugotovimo, da jih je največ v skupini » Uporabni in okrasni predmeti « , v kateri je pred- vsem zelo velika skupina izdelkov lesne galanterije, ki zajema več kot sto različ nih izdelkov (slika 4). Proizvodnja r azlič nih izdelkov zagotavlja sicer r azli- č no dodano vrednost na količ ino porabljene suro- vine, ki pa je v povpreč ju precej viš ja, kot pri proizvodnji polizdelkov (Kropivš ek & Č ufar , 2015), poleg tega pa izkazuje tudi druge posredne uč inke na gospodarstvo, ki se kažejo v potencialu zaposlo- vanja, okoljski ozaveš č enosti potencialnih kupcev, r azvoju bogati h tr adicionalnih znanj in r ab bukovine z novimi inovati vnimi rabami ter s tem razš irjanju gozdno-lesne verige na gradbeniš tvo, kemijsko in prehr ansko industrijo ipd. Trenutno kaže, da je zelo velik delež bukovine uporabljen za energetske na- mene (Piš kur et al., 2014), ki kot že reč eno, zagota- vlja zelo nizko dodano vrednost, poleg tega pa je pogosto za te namene predelana tudi visoko kako- vostna surovina zar adi neorganizir anosti oz. slabega delovanja vseh č lenov v gozdno-lesni verigi, pred- vsem primarne predelave lesa, in kratkoroč ne usmerjenosti (manjš ih) lastnikov gozdov (Kropivš ek & Gornik Buč ar , 2017 v ti sku). Za energente bi bilo treba uporabiti samo ti sto surovino, ki je ni moč uporabiti za druge namene, in lesne ostanke, ki n astanejo pri predelavi v izdelke z visoko dodano vrednostjo. Ž agan les ima š e vedno velik potencial za pre- delavo v izdelke viš jega cenovnega r anga in viš je do- dane vrednosti . N a osnovi raziskav projekta ocenjujemo, da približ no 73 % hlodovine pr edstavlja žagarsko, pri r azžagovanju v žagan les pa predvide- vamo od 65 do 75 % izkoristek. Ugodna nadaljnja predelava decimir anih elementov, ki jih pridobimo s 45 do 55 % izkoristkom žaganega lesa, je primerna za r azlič ne postopke obdelave in r aznovrstno paleto izdelkov. M ed predelovalnimi postopki moramo omeniti hidrotermič no obdelavo, ki omogoč a plasti - fi kacijo in krivljenje v dokaj poljubne oblike. Ž e ome- njena homogena zgr adba daje prednost bukovini pri struženju, zato je nabor galanterijskih izdelkov iz bu- kovine morda najbolj pester in š irok. O ž iviti ali posodobiti bi mor ali primarno prede- lavo, kjer bi se mor ali usmeriti v r azvoj tehnologij, ki omogoč ajo veliko fl eksibilnost in so primerne tudi za manjš i obseg proizvodnje, kar bi lahko bila konkuren- č na prednost slovenske primarne lesne predelave. Za opti malno r abo bukovine je nujna proizvod- nja bukovega konstrukcijskega furnirja in plemeni- tega furnirja, ki je v zadnjih leti h v Sloveniji skor aj v celoti prenehala ali moč no upadala in bi jo morali ož iviti . Izdelava bukovega konstrukcijskega furnirja in plemenitega furnirja je bila pri nas uveljavljena, preverjena, visoko storilna in zelo obvladljiva teh - nologija. Slik a 4. M e d n a jb o lj z a s t o p a n im i iz d e lk i iz b u k o v in e s o u p o r a b n i in o k r a s n i p r e d m e ti , k je r s t a m e d d r u g im p o m e m b n a d o b r a s t r o jn a o b d e la v a in d o b r o le p lje n je (Fo t o : D . G o r n ik Bu č a r , K. Č u f a r ). Fig u r e 4. C o n s u m e r g o o d s a n d d e c o r a ti v e o b je c t s a r e a m o n g t h e m o s t f r e q u e n t p r o d u c t s m a d e o f b e e c h w o o d . M a c h in in g a n d g lu in g a r e a m o n g t h e m o s t im p o r t a n t p r o p e r ti e s f o r s u c h p r o d u c t s (Ph o t o : D . G o r n ik Bu č a r , K. Č u f a r ). Č ufar , K., Goriš ek, Ž ., M erela, M ., Kropivš ek, J., Gornik Buč ar , D., & Str aže, A.: Lastnosti bukovine in njena r aba Les/W ood, Vol. 66, No. 1, June 2017 35 Furnir ni samo osnova za izdelavo že uveljavlje- nih vezanih ploš č , furnirnih ploš č ali slojnatega fur - nirnega lesa (LVL), temveč pr edstavlja velik potencial v inovati vnih konstrukcijskih kompozitnih elemen- ti h. Tu so miš ljeni predvsem novi ploskovni, linijski ali prostorsko ukrivljeni elementi , ki imajo bistveno boljš e mehanske lastnosti kot npr . smrekov lepljen lameliran les ali slojnat furnirni les (slika 5). Raz- merje med maso in upogibno nosilnostjo je pri bu- kovih kompoziti h ugodnejš e kot pri smrekovih, konstrukcijski elementi z enako nosilnostjo pa so vit- kejš i. O dlič na nosilnost in inovati ven dizajn vsekakor omogoč ata proizvodnjo izdelkov z visoko dodano vrednostjo in upor abo v leseni gr adnji. Vstopni ma- terial zanje je predvsem konstrukcijski furnir , lahko pa tudi plemeniti furnir . Velike mož nosti za upor abo bukovine predsta- vlja tudi kemič na predelava in proizvodnja celuloze, papirja, nanoceluloze, bio pen, utekoč injenega lesa ter izdelava lesnih kompozitov kot so na primer iverne ploš č e, vlaknene ploš č e, lesno-cementne plošč e, W PC (lesno-plasti č ni kompoziti ) in lahki ploš- č ni kompoziti . To temati ko obš irneje predstavljajo Zule in sodelavci (Zule et al., 2017 v ti sku). Stroka opozarja, da bi ož ivitev proizvodnje npr . ivernih ploš č in celuloze omogoč ila opti malno r abo velikih količ in bukovine za polizdelke, ki bi omogoč ili tudi poveč anje proizvodnje tr adicionalnih in novih izdel- kov, od katerih jih nekaj navajamo v preglednici 3. Glede na predstavljene lastnosti bukovine in mož nosti poveč anja proizvodnje polizdelkov bi bilo r azvoj smiselno usmeriti v poveč anje r abe v gr adbe- niš tvu. Evropa, razen jugovzhodne, nima tradicije r abe bukovine za konstrukcije. V Sloveniji se je v pr e- teklosti upor abljala obč asno za gr adnjo hiš in sked- njev (Č ufar et al., 2012b). S primerno konstrukcijo ter r abo so dosegli, da bukovina v suhih klimatskih pogojih lahko služ i tudi do 300 let. Danes je mogoč e njeno biološ ko odpornost izboljš ati s kemijskimi za- š č itnimi sredstvi in toplotno obdelavo, sodobne r a- ziskave pa so š e naprej usmerjene v podaljš anje njene ž ivljenjske dobe (Humar et al., 2015; Humar & Pohleven, 2005; Humar et al., 2003). M ehanske lastnosti impregniranega lesa se v sploš nem bi- stveno ne r azlikujejo od nar avnega, modul elasti č no- sti pa se lahko celo r ahlo poveč a. Z impregnacijo pa se les tudi navlaž uje, kar sploš no slabš a mehanske lastnosti , zlasti pri dinamič nih obremenitvah. Blaga termič na modifi kacija znač ilno izboljš a togost lesa kot tudi tlač no trdnost vzdolž lesnih vlaken (Fajdiga et al., 2015; Str aže, et al., 2016). O strejš i pogoji, t.j. pri viš jih temperaturah, pa vselej povzroč ajo tudi zmanjš anje togosti in trdnosti lesa ter poveč anje strukturne nehomogenosti (Smonkar , 2016). Slik a 5. Po lo š č n i k o m p o z iti , c e v n i in » I « n o s ilc i o m o g o č a jo r a z v o j iz d e lk o v z a r a b o v g r a d b e n iš t v u (Fo t o : D . G o r n ik Bu č a r ). Fig u r e 5. Pla t e c o m p o s it e s , t u b u la r e le m e n t s a n d "I " b e a m s a r e in n o v a ti v e p r o d u c t s w it h g r e a t p o t e n ti a l t o b e u s e d f o r b u ild in g p u r p o s e s (Ph o t o : D . G o r n ik Bu č a r ). Les/W ood, Vol. 66, No. 1, June 2017 Č ufar , K., Goriš ek, Ž ., M erela, M ., Kropivš ek, J., Gornik Buč ar , D., & Str aže, A.: Properti es of beechwood and its use 36 Č e upoštevamo mož nosti podaljš anja tr ajnosti in dimenzijske stabilizacije, postane bukovina kon- kurenč na za konstrukcijske namene v primerjavi z drugimi lesnimi vr stami ali gr adbenimi materiali. Ve- lika upogibna trdnost in upogibni modul elasti č nosti bukovine odraž ata tudi odlič no stabilnost tlač no obremenjenih vitkih konstrukcijskih elementov, kjer v primeru š ibkejš ih iglavcev velik problem predsta- vlja uklon elementov. Bukovina v preč ni smeri tudi do 10-krat bolje od smrekovine prenaš a striž ne obremenitve, kar je posledica njene anatomske zgr adbe, zlasti zar adi di- fuzne poroznosti in manjš ih gostotnih r azlik v letnih prir astkih. Ta lastnost omogoč a r abo bukovine v les- nih ploš č nih kompoziti h, kjer s križ nim lepljenjem slojev poskuš amo doseč i enakomerne ravninske (planotropne) mehanske lastnosti , kar zlasti velja za ves križ no lepljen konstrukcijski les (CLT) ali pa fur - nir ske vezane plošč e. Takšne striž ne obr emenitve bi- stveno slabš e prenaš ajo iglavci, kar povzroč a velike pr obleme v pr aksi, ko prihaja do kotalnih striž nih po- rušitev križno lepljenega lesa in r azslojevanja (Aicher & Dill-Langer , 2000). Z r abo bukovine se zmanjša ne- varnost razslojevanja, kar je ena od osnovnih kon- strukcijskih napak, ki se pojavljajo v zvezi z ž ivljenjsko dobo lesenih konstrukcij kot posledica utrujanja materiala. Kot sodoben konstrukcijski material se danes proizvajajo tudi leseni lepljeni lamelir ani konstruk- cijski elementi r azlič nih oblik in velikosti prerezov, ki zar adi dobrih elasto-mehanskih lastnosti in sodob- nih postopkov modeliranja (Koderman, 2016; O le- nik, 2013) omogoč ajo nove upor abe v gr adbeništvu kot samostojni nosilci in tudi pr ostor ske konstrukcije več jih r azponov. Zar adi izloč itve napak so standar dni odkloni manjš i, posledič no so kar akteristi č ne vred- nosti več je. Izvirne geometrije lahkih plošč nih in pr o- storsko ukrivljenih elementov (O lenik, 2013) ter sestave nosilcev v kombinaciji z drugimi lesnimi vrstami ali materiali so tudi izziv za š irš o rabo sloj- nati h nosilcev iz bukovih lamel ali furnirja. Za kakovosten bukov konstrukcijski les se izbir a in sledenje kakovosti materiala prič ne že v gozdu in z r azvrš č anjem hlodovine takoj po poseku ter se na- daljuje na žagarskih sorti menti h. Do teh ugotovitev smo priš li tudi v okviru r aziskovalnega projekta » Ra- cionalna r aba lesa listavcev s poudarkom na buko- vini« (M arenč e & Š ega, 2015) ter pri drugih raziskavah. Ko k vizualnemu razvrš č anju okroglega bukovega lesa po veljavnem standardu (SIST EN 1316-1, 2003) dodamo š e merjenje mehanskih last- nosti z neporuš nimi dinamič nimi metodami kot so hitrost preleta ultrazvoka ali zvoka (Goriš ek et al., 2017), smo potrdili znač ilno povezanost kakovosti lesa glede na njegove znač ilnosti z njegovimi me- hanskimi lastnostmi. M ehanske lastnosti najkako- vostnejš e hlodovine so boljš e kot pa ti ste pri hlodovini iz niž jih kakovostnih r azredov. Bukov les je zelo primeren material za srednje obremenjene nosilne konstrukcije, njegove lastnosti pa lahko s sodobnimi tehnološkimi obdelovalnimi po- stopki š e dodatno izboljš ujemo. Pri tem je potrebno poznati njegove mehanske lastnosti , kar dosežemo z ocenjevanjem s predpisano stopnjo zanesljivosti in z razvrš č anjem v ustrezne trdnostne razrede, kot to velja za žagan les (SIST EN 338, 2010). Z r azvrš č anjem konstrukcijskega žaganega lesa po mehanskih lastno- sti h oz. po trdnosti pa zadosti mo zahtevam in stan- dardom na področ ju gradnje, s č imer lahko s kakovostnim izdelkom vstopimo na urejeno globalno trž iš č e. Poleg zgor aj našteti h bi tudi na ta nač in lahko bukovini bistveno poveč ali lastno ceno in dodano vrednost. 5 Z A KLJUČ KI 5 CONCLUSIONS Glavne prednosti bukovega lesa so poleg r azpo- lož ljivosti in ugodne cene tudi fi na tekstur a, visoka homogenost, nizka anizotropija, srednja do visoka gostota, dobre mehanske lastnosti , strojna obde- lava, lepljenje in površ inska obdelava ter mož nost krivljenja. Slovenija je ob koncu 20. stoletja že imela dobro vzpostavljeno verigo za celovito izrabo lesa, ki se je sistemati č no vzpostavljala desetletja, v zadnjih leti h pa ne deluje uč inkovito (Kropivš ek & Gornik Buč ar , 2017). Glede na r azpolož ljivost in š iroko upor abnost bukovine je smiselno vlaganje v posodobitev in r az- š iritev obstoječ e primarne predelave (žagar ske proiz- vodnje in proizvodnje furnirja) in pohiš tvene industrije. M enimo, da bi morali ponovno ož iviti proizvodnjo bukovega konstrukcijskega furnirja, ve- zanih plošč in plošč nih kompozitov na osnovi furnirja, ki so v zadnjih leti h popolnoma zamrle. Pri tem bi se mor ali usmeriti v r azvoj in r abo tehnologij, ki omogo- č ajo veliko fl eksibilnost in so primerne tudi za manjš i obseg proizvodnje specializiranih izdelkov, kar bi Č ufar , K., Goriš ek, Ž ., M erela, M ., Kropivš ek, J., Gornik Buč ar , D., & Str aže, A.: Lastnosti bukovine in njena r aba Les/W ood, Vol. 66, No. 1, June 2017 37 lahko bila konkur enč na pr ednost slovenske lesne pr e- delave. Ker stroka uspeš no reš uje problem nizke od- pornosti bukovine proti biološ kim š kodljivcem, bi se morali usmeriti tudi v razvoj inovati vnih izdelkov za poveč anje r abe bukovine v gr adbeništvu, predvsem za proizvodnjo inovati vnih bukovih konstrukcijskih elementov. Za celovitejš o izrabo bukove surovine v Sloveniji bi morali manj vreden les in ostanke siste- mati č no upor abljati za izdelavo ploš č nih kompozitov in/ali izdelke kemič ne predelave (Zule et al., 2017). V ta namen bi morali razmisliti o ož ivitvi proizvodnje ivernih ploš č ter proizvodnje celuloznih vlaken s ke- mijsko delignifi kacijo. V rabi lesa in ostankov za » ener getske« namene, ki danes pr evladuje, pa bi mo- r ali upor abljati predvsem ostanke, ki jih v drugih (na- prednih) r abah ni mogoč e predelati . 6 POVZ ETEK 6 SUM M A RY Beech (Fa g u s s y lv a ti c a L.) is one of the most wi- dely used industrial wood species in Europe. Accor - ding to various sources, it can be used for over 350 diff erent products and uses. Beech is the most com- mon tree species in Slovenian forests, representi ng 32% of the growing stock. Due to the decline of the woodworking industry in Slovenia and recent trends all over Eur ope, in the last few decades consider able amounts of beechwood have been used for fuel in- stead of for products with high value added. Here we present part of the results of the project “ Rati o- nal use of hardwoods with a focus on beechwood” with the aim of increasing and opti mizing the use of this material. The purposes of this paper are thus to highlight some of the main beechwood properti es, compare them with those of other wood species, give an overview of the main groups of beechwood pro- ducts, and show its potenti al for innovati ve uses in various products, especially for building purposes. Beech is among the diff use porous, light colou- red hardwoods. The trees subjected to mechanical wounding form discoloured wood (red heart) loca- ted in the centr al part of the stem. This red heart is usually considered a wood defect. Beechwood has mean oven dry density of 680 kg/m 3 , and is denser than most of the commercial European soft woods and hardwoods (Table 1). Ne- vertheless, its density is considered medium, in re- spect to the enti re wood density r ange, where tro- pical balsa (130 kg/m 3 ) and guaiac (1200 kg/m 3 ), ar e at the lower and upper edges of the density r ange. The properti es of beechwood were compared with the density, shrinkage, modulus of elasti city, compression and bending strength, as well as natu- r al dur ability, of Norway spruce, and nine commer - cial European hardwoods, as well as balsa and guaiac (Table 1). Properti es such as fi ne grain, high homoge- neity, low anisotropy, medium to high density, fa- vourable mechanical properti es, good machining, gluing, and fi nishing, and the possibility of bending, are among the main advantages of beechwood, which enable its wide r ange of end uses. Unfortunately, a great proporti on of beech- wood is currently used for energy puprposes. The- refore, we present the caloric values of beech fi rewood and products like chips, pellets and bri- quettes (Table 2). It is shown that the caloric values of these products increase as the moisture content decreases. The caloric value of beech products is much higher than those of spruce if calculated using per volume units. W e also present groups of various beechwood products, like sawn ti mber , structural and decora- ti ve veneer , composite boards and products of che- mical processing (Table 3). For better use of beechwood in Slovenia, we should strive to revita- lize and increase the producti on of both tr aditi onal and new, innovati ve products. For energy purposes, we should mainly use the residues from the wood- working industry. According to the advantages of beechwood pre- sented in this study, and the fairly good possibiliti es of increasing its durability, we should focus on the development of innovati ve pr oducts and incr ease the use of this wood for constructi on purposes. There- fore, we discuss the properti es and potenti al of be- echwood with regard to developing innovati ve products for constructi on purposes. In this respect beechwood is highly competi ti ve compared to other wood species, like Norway spruce. The high bending strength and modulus of elasti city of beechwood enable excellent performance in loaded structural elements. A further advantage of beechwood con- structi on elements is their high compression strength, even if the elements are slender . Les/W ood, Vol. 66, No. 1, June 2017 Č ufar , K., Goriš ek, Ž ., M erela, M ., Kropivš ek, J., Gornik Buč ar , D., & Str aže, A.: Properti es of beechwood and its use 38 Z A H VA LA A CKNOW LED G EM ENTS Prispevek smo pripravili v okviru projekta cilj- nega r aziskovalnega pr ogr ama (CRP) “ Zagotovimo.si hr ano za jutri”, projekta V4-1419 » Racionalna r aba lesa listavcev s poudarkom na bukovini« , ki ga fi nan- cir ata M inistrstvo za kmeti jstvo, gozdarstvo in pre- hrano (M KGP) in Javna agencija za raziskovalno dejavnost r epublike Slovenije (ARRS) ter pr ogr amske skupine P4-0015, ki jo fi nancir a ARRS. LITERA TURA IN VIRI LITERA TURE Aicher , S., & Dill-Langer , G. (2000). Basic considerati on to rolling shear modulus in wooden boards. O to-Graf-Journal, 11, 157– 166. Bouriaud, O., Bré da, N., M ogué dec, G., & Nepveu, G. (2004). M o- delling variability of wood density in beech as aff ected by ring age, r adial growth and climate. Trees, 18. doi: 10.1007/s00468-003-0303-x Cimper š ek, M . (2012). Zgodovinski prikaz r abe bukovih gozdov. Last- nosti bukovega lesa, predelava, problemati ka in r aba v arhitek- turi. In: A. Bonč ina (Ed.), Bukovi gozdovi v Sloveniji: ekologija in gospodarjenje (pp. 293– 326). Ljubljana: Biotehniš ka fakulteta. Č ufar , K. (2006). Anatomija lesa. Ljubljana: Biotehniš ka fakulteta, O ddelek za lesarstvo. Č ufar , K., Grič ar , J., & Prislan, P. (2012a). Zgr adba in nastajanje lesa in skorje bukve ter dendrokonologija. In: A. Bonč ina (Ed.), Bu- kovi gozdovi v Sloveniji: ekologija in gospodarjenje (pp. 115– 124). Ljubljana: Biotehniš ka fakulteta, O ddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire. Č ufar , K., Goriš ek, Ž ., M erela, M ., & Pohleven, F. (2012b). Lastnosti bukovega lesa, predelava, problemati ka in raba v arhitekturi. In: A. Bonč ina (Ed.), Bukovi gozdovi v Sloveniji: ekologija in go- spodarjenje (pp. 445– 458). Ljubljana: Biotehniš ka fakulteta, O ddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire. Dremelj, M . (2015). Pregled r abe bukovine in analiza dodane vred- nosti v izbr anih izdelkih (Diplomski projekt). Ljubljana: Bioteh- niš ka fakulteta, O ddelek za lesarstvo. Fajdiga, G., Zafoš nik, B., Gospodarič , B., & Str aže, A. (2015). Com- pression Test of Thermally-Treated Beech W ood: Experimental and Numerical Analysis. Bioresources, 11, (1), 223– 234. Firšt, U., Straže, A., & Goriš ek, Ž . (2010). Comparati ve analyse of sorpti on isotherms and swelling behaviour of heat treatment and untreated beech, ash, maple and black locust. In: The 4 th conference on hardwood research and uti lisati on in Europe, Sopron: University of W est Hungary press, 148– 155. Francescato, V., Antonini, E., & Bergomi, L. C. (2008). W ood fuels handbook. Producti on, quality requirementa, trading: Italian Agriforestry Energy Associati on. Goriš ek, Ž . (1992). Vpliv preč ne krč itvene anizotropije lesa na su- š enje in stabilnost (Doktorska disertacija). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Biotehniš ka fakulteta. Goriš ek, Ž . (2009). Les : zgr adba in lastnosti : njegova variabilnost in heterogenost. Ljubljana: Biotehniš ka fakulteta, O ddelek za lesarstvo. Goriš ek, Ž ., Plavč ak, D., Gornik Buč ar , D., M erela, M ., Č ufar , K., & Str aže, A. (2017). Fizikalno mehanske lastnosti svežega in osu- š enega lesa v bukovih deblih izruvanih v ž ledolomu. Acta Silvae et Ligni, v ti sku. Goriš ek, Ž ., & Str aže, A. (2009). Kineti ka suš enja prevodne beljave in rdeč ega srca bukovine (Fa g u s s y lv a ti c a L.). Les, 61(5), 255– 262. Goriš ek, Ž ., & Str aže, A. (2010). O pti mizati on of energy consump- ti on and costs of wood drying with use of diff erent drying tech- niques. Zbornik gozdarstva in lesarstva, 92, 57– 66. Goriš ek, Ž ., Str aže, A., & Lapajne, I. (2008). Primerjava hitr osti in ka- kovosti različ nih tehnik suš enja bukovine (Fa g u s s y lv a ti c a L.). Les, 60(7/8), 268– 274. Gr osser , D., & Teetz, W . (1987). Einheimische Nutzhö lzer : Loseblatt - sammlung : Vorkommen, Baum- und Stammform, Holzbesc- hreibung, Eigenschaft en, Verwendung. Bonn: Centrale M arketi nggesellschaft der Deutschen Agr arwirtschaft und Ar - beitsgemeinschaft Holz. Gustafsson, S.-I. (2010). The strength pr operti es of Swedish oak and beech. Drewno, 53(183), 67– 83. Hering, S., Keunecke, D., & Niemz, P. (2012). M oisture-dependent orthotropic elasti city of beech wood. W ood Science and Tech- nology, 46(5), 927– 938. doi: 10.1007/s00226-011-0449-4 Hill, A. A. S. (2006). W ood M odifi cati on: Chemical, Thermal and O ther Processes. Chichester: W illey. Humar , M ., Krž iš nik, D., Lesar , B., Thaler , N., & Ž lahti č , M . (2015). Ž ivljenjska doba bukovine na prostem = Service life of beech wood in outdoor applicati ons. Gozdarski vestnik, 73(10), 461– 469. Humar , M ., & Pohleven, F. (2005). Bakrovi pripr avki in zaš č ita lesa. Les, 57, 57– 62. Humar , M ., Pohleven, F., Š entjurc, M ., Veber , M ., Razpotnik, P., Pogni, R., et al. (2003). Performance of W aterborne Cu(II) O c- tanoate/Ethanolamine W ood Preservati ves. Holzforschung, 57(2), 127. doi: 10.1515/hf.2003.020 Humar , M ., Krž iš nik, D., Lesar , B., Thaler , N., & Ž lahti č , M . (2015). Ž ivljenjska doba bukovine na prostem. Gozdarski vestnik, 73(10), 461– 469. Ilc, J. (2011). Oglarjenje na koč evskem goznogospodar skem obnoč ju (Diplomsko delo). Ljubljana: Univerza v Ljubljani. Koderman, D. (2016). Analiza trdnosti ploš č nega kompozitnega ele- menta z metodo konč nih elementov (Diplomsko delo). Lju- bljana: Univerza v Ljubljani, Biotehniš ka fakulteta. Kropivš ek, J., & Č ufar , K. (2015). Potencialna r aba bukovine in vred- notenje dodane vr ednosti v izdelkih iz bukovine. Gozdar ski vest- nik, 73(10), 470– 478. Kr opivš ek, J., & Gornik Buč ar , D. (2017). Dodana vrednost v gozdno- lesni verigi na primeru primarne predelave lesa. Les (V ti sku). Č ufar , K., Goriš ek, Ž ., M erela, M ., Kropivš ek, J., Gornik Buč ar , D., & Str aže, A.: Lastnosti bukovine in njena r aba Les/W ood, Vol. 66, No. 1, June 2017 39 M arenč e, J., & Š ega, B. (2015). Povezave med kakovostjo bukovih dreves in iz njih izdelanih sorti mentov. Gozdarski vestnik, 73, 429– 441. M ar enč e, J., Gornik Buč ar D. & Š ega, B. (2016). Bukovina – povezave med kakovostjo dreves, hlodovine in žaganega lesa. Acta Silvae et Ligni, 111, 35– 47. Naylor , A. (2014). Can W ood be used as a Bio-mechanical Substi tute for Bone during Evaluati on of Surgical M achining Tools? BioRe- sources, 9, 5778– 5781. Niemz, P. (2005). Physik des Holzes. Zü rich: ETH, Eidgenö ssische Technische Hochschule Zü rich, Insti tut fü r Baustoff e IfB. O lenik, M . (2013). Snovanje kompozitnega linijskega nosilca iz bu- kovega konstrukcijskega furnirja (Diplomsko delo). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Biotehniš ka fakulteta. O zyhar , T., Hering, S., & Niemz, P. (2012). M oisture-dependent ela- sti c and strength anisotropy of European beech wood in ten- sion. Journal of M aterials Science, 47(16), 6141– 6150. doi: 10.1007/s10853-012-6534-8 Pervan, S. (2009). Tehnologija obrade drva vodenom parom. Z agreb: Š umarski fakultet Sveuč ilišta u Zagrebu. Piš kur , M ., Rogelja, T., & Krajnc, N. (2014). Tokovi okroglega lesa v Sloveniji za leto 2013 (pp. 6). Ljubljana: Gozdarski inš ti tut S lovenije. Smonkar , G. (2016). Vpliv toplotne obdelave na mehanske lastnosti jelovine (Diplomska naloga). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Bio- tehniš ka fakulteta. Standardizati on, E. C. f. (2017). Dur ability of wood and wood-based products - Testi ng and classifi cati on of the dur ability to biolo- gical agents of wood and wood-based materials. Brussels: Eu- ropean Committee for Standardizati on (SIST EN 350). Standardizati on, E. C. f. (2003). O krogli les listavcev – Razvrš č anje po kakovosti – 1.del: Hr ast in bukev. Brussels: European Com- mitte for Standardizati on (SIST EN 1316-1). Standar dizati on, E. C. f. (2010). Konstrukcijski les – Tr dnostni r azr edi. Brussels: Eur opean Committe for Standar dizati on (SIST EN 338). Str aže, A., Fajdiga, G., Pervan, S., & Goriš ek, Ž . (2016). Hygro-mec- hanical behavior of thermally treated beech subjected to com- pression loads. Constructi on and Building M aterials, 113, 28– 33. doi: 10.1016/j.conbuildmat.2016.03.038 Str aže, A., & Goriš ek, Ž . (2007). CAE analiza in opti mizacija por abe energije pri suš enju ž aganega lesa z uvedbo predsuš enja na prostem. Les, 59(5), 142– 148. Str aže, A., M erela, M ., Krže, L., Č ufar , K., & Goriš ek, Ž . (2015). Fizi- kalne lastnosti bukovine po ž ledolomu. Gozdarski vestnik, 73(10), 30– 36. Š oš kić , B., & Popović , Z. (2002). Svojstva drveta. Beogr ad: Š umarski fakultet Univerziteta u Beogr adu. Ter anishi, M ., Koizumi, A., & Hir ai, T. (2008). Evaluati on of quality indexes of bending performance and hardness for hardwoods. Journal of W ood Science, 54(5), 423– 428. doi: 10.1007/s10086- 008-0969-1 Torelli, N . (1998). Rastne napetosti v drevesu in lesu. Les, 50(4), 91– 95. Torelli, N. (2003). O jedritev - vloga in proces. Les, 55(11), 368– 379. W agenfü hr , R. (2007). Holzatlas : mit zahlreichen Abbildungen (6 ed.). Leipzig: Fachbuchverlag. Zule, J. (2015). M ož nosti kemič ne predelave bukovega lesa. Goz- darski vestnik, 73(10), 479– 487. Zule, J., Gornik Buč ar , D., & Kropivš ek, J. (2017). Inova ti vna r aba bu- kovine slabš e kakovosti in ostankov, Les (V ti sku) Les/W ood, Vol. 66, No. 1, June 2017 40 Les/W ood, Vol. 66, No. 1, June 2017 41 INOVA TIVNA RA B A B UKOVINE SLA B Š E KA KOVOSTI IN OSTA NKOV INNOVA TIVE USE OF LOW QUA LITY B EECH W OOD A ND RESID UES Janja Zule 1* , Dominika Gornik Buč ar 2 , Jože Kropivš ek 2 Izv le č e k / A b stra c t Izv le č e k :Ve lik e k o lič in e b u k o v in e , k i o s t a ja jo p o s e č n ji a li k o t o s t a n e k le s n o p r e d e lo v a ln e in d u s t r ije , p r e d s t a v lja jo p o - m e m b e n s u r o v in s k i p o t e n c ia l. Pr e d s t a v lje n e s o m o ž n o s ti u č in k o v it e k e m ič n e p r e d e la v e b io m a s e v t r ž n o z a n im iv e p r o - d u k t e in o p is a n i t e h n o lo š k i p o s t o p k i, k i t o o m o g o č a jo . Iz b u k o v in e la h k o p r id o b iv a m o p la tf o r m n e k e m ik a lije t e r n a p r e d n a g o r iv a k o t s t a e t a n o l in b u t a n o l. N o v e jš i p o s t o p k i d e lig n ifi k a c ije o m o g o č a jo e n e r g e t s k o u č in k o v it o in e k o lo š k o s p r e je m ljiv o p r o iz v o d n jo c e lu lo z n ih v la k e n , iz k a t e r ih la h k o iz d e lu je m o p a p ir , t e k s ti l t e r n a n o fi b r ilir a n o in n a n o k r is t a - lin ič n o c e lu lo z o . Le s n a v la k n a s o p r im e r n a z a p r ip r a v o le s n o -p la s ti č n ih k o m p o z it o v , k i im a jo š ir o k s p e k t e r u p o r a b n o s ti . Up o r a b n i s t a t u d i h e m ic e lu lo z n a in lig n in s k a f r a k c ija . Pr e d e la v a b io m a s e p o t e k a v s k la d u s k o n c e p t o m b io r a fi n e r ije . K lju č n e b e se d e :b u k o v in a , k e m ič n a p r e t v o r b a b io m a s e , b io t e h n o lo š k i p o s t o p k i, io n s k e t e k o č in e , n a n o fi b r ilir a n a c e lu - lo z a , le s n o -p la s ti č n i k o m p o z iti A b stra c t:Ab u n d a n t q u a n ti ti e s o f b e e c h w o o d f o r e s t r e s id u e s a n d in d u s t r ia l r e s id u e s r e p r e s e n t a p o t e n ti a lly v a lu a b le r a w m a t e r ia l. D iff e r e n t o p ti o n s f o r t h e c h e m ic a l p r o c e s s in g o f b io m a s s t o m a r k e t a b le p r o d u c t s , a s w e ll a s r e le v a n t t e c h n o lo g ie s , a r e p r e s e n t e d in t h is p a p e r . Be e c h w o o d c a n b e e ffi c ie n t ly c o n v e r t e d t o p la tf o r m c h e m ic a ls a n d f u e ls , s u c h a s e t h a n o l a n d b u t a n o l. So p h is ti c a t e d d e lig n ifi c a ti o n p r o c e d u r e s e n a b le e n e r g y e ffi c ie n t a n d e n v ir o n m e n t a lly f r ie n d ly p r o d u c ti o n o f c e llu lo s e fi b e r s t o b e u s e d f o r p a p e r a n d t e x ti le s , a s w e ll a s t o m a n u f a c t u r e n a n o fi b r illa t e d a n d n a n o c r y s t a llin e c e llu lo s e . W o o d fi b e r s a r e s u it a b le f o r t h e p r e p a r a ti o n o f w o o d p la s ti c c o m p o s it e s , w it h a w id e r a n g e o f p o t e n ti a l a p p lic a ti o n s . Lik e w is e , h e m ic e llu lo s e a n d lig n in f r a c ti o n s m a y b e c o n v e n ie n t ly u s e d . C h e m ic a l c o n v e r s io n o f b io m a s s t a k e s p la c e w it h in b io r e fi n e r ie s . K e y w o rd s:b e e c h w o o d , c h e m ic a l c o n v e r s io n o f b io m a s s , b io t e c h n o lo g ic a l p r o c e d u r e s , io n ic liq u id s , n a n o fi b r illa t e d c e llu lo s e , w o o d p la s ti c c o m p o s it e s med predelavo, se zar adi visoke kurilnosti bukovine obič ajno namenjajo pridobivanju toplotne energije, torej v energetske namene. Na trž iš č u se pojavljajo v obliki drv, peletov in briketov, ki kot energenti ne do- segajo visoke dodane vrednosti . Iz surovine viš je ka- kovosti je mogoč e izdelati š tevilne polizdelke in izdelke z visoko dodano vrednostjo, kar pa terja pred- vsem uč inkovito delovanje gozdno-lesne verige in je podrobneje predstavljeno v prispevkih Kropivš ek in Č ufar (2015) ter Č ufar et al. (2017) in je bilo temelji- teje preuč evano v sklopu CRP projekta Racionalna raba lesa listavcev s poudarkom na bukovini. Poleg mehanskih in ostalih (tudi obdelovalnih) lastnosti pa lahko s pridom izkoriš č amo tudi kemijsko strukturo bukovine za pridobivanje niza trž no zanimivih spojin (Zule, 2015). S tem se odpir a š iroko področ je inova- ti vnih r ab bukovine s poudarkom na celovitejš i izr abi surovine slabš e kakovosti in lesnih ostankov, ob hkr atnem zagotavljanju nač el kr ož nega gospodar stva (European Commission, 2017). 1 UVOD 1 INTROD UCTION O krog 3/5 površ ine Slovenije pokrivajo gozdovi, v katerih se nahaja 71 drevesnih vrst, od tega 10 iglavcev in 61 listavcev. Najpomembnejš a je bukev, ki predstavlja kar 32,3 % celotne lesne zaloge, kar znaša 112,5 milj. m 3 lesa (Poroč ilo ZZG, 2015). Bukovina je pomembna surovina v pohištveni industriji in v gr ad- beniš tvu, prav tako pa je primerna tudi za izdelavo okrasnih in uporabnih izdelkov za š iroko potroš njo, med katerimi je najpomembnejš a lesna galanterija (Kropivš ek & Č ufar , 2015). Presež ni les in les slabš e kakovosti ter najr azlič nejš i lesni ostanki, ki nastajajo 1 Inšti tut za celulozo in papir , Bogiš ič eva 8, 1000 Ljubljana, SLO 2 Univerza v Ljubljani, Biotehniš ka fakulteta, O ddelek za le- sarstvo, Jamnikarjeva 101, 1000 Ljubljana, SLO * e-pošta: janja.zule@icp-lj.si; telefon: +386-1-200-2852 UDK 630*89:176.1 Fa g u s s y lv a ti c a (045) Izvirni znanstveni č lanek / O riginal scienti fi c arti cle Vol. 66, No. 1, 41-51 DO I: https://doi.org/10.26614/les-wood.2017.v66n01a04 Les/W ood, Vol. 66, No. 1, June 2017 Zule, J., Gornik Buč ar , D., & Kropivš ek, J.: Innovati ve use of low quality beechwood and residues 42 S kemič no predelavo odsluženih izdelkov se po- daljš a njihov ciklus, kar zniž uje porabo surovin ter preko skrbne zasnove izdelkov nastajanje ostankov zniž uje proti nič elni stopnji. S tem izdelki dejansko ohranjajo dodano vrednost, kolikor dolgo je to le mogoč e. Po drugi str ani pa surovini slabš e kakovosti in lesnim ostankom moč no poviš amo njihov suro- vinski potencial, saj jih lahko upor abimo za številne druge namene. Po ocenah je v slovenskih bukovih gozdovih 11 % dreves slabe kakovosti in nadaljnjih 21 % zadovo- ljive kakovosti (Jonozovič et al., 2012). Iz dreves naj- slabš e kakovosti po ugotovitvah raziskav dobimo manj kot 40 % hlodovine (natanč neje 36 %), kar po- meni, da več kot 60 % lesne mase pogosto ni izko- riš č ene oz. se jo samo deloma por abi za energeti ko, saj velik del prostorninskega lesa pogosto ostaja v gozdu (M arenč e et al., 2016). Pri ostalih kakovostnih r azredih dreves je količ ina lesa, ki ne sodi v katego- rijo hlodovine med 30 in 40 %. Tudi pri pr edelavi (ka- kovostne) hlodovine v žagan les in nadalje v izdelke viš je dodane vrednosti nastaja veliko lesnih ostan- kov v obliki ž agovine, kosovnih ostankov, lesnega pr ahu ipd. Č e predpostavimo, da je žagan les konč ni pr oizvod, se nam pri pr oizvodnji le-tega pojavi od 53 do 75 % lesne mase (rač unano na bruto volumen drevesa), ki predstavlja potencial za nova oz. alter - nati vna področ ja upor abe. Pri r azžagovanju bukove hlodovine je v povpreč ju 13 % žagovine (od 8– 19 %) in 20 % (od 8– 22 %) kosovnih ostankov (Gornik Buč ar , 1997). Trenutno se več ina teh ostankov upo- r abi za kurjavo oz. za pridobivanje toplotne energije. O b predpostavki, da bi bila letna količ ina pose- kane bukovine 1.000.000 m 3 , lahko grobo ocenimo, da se gibljejo potencialne količ ine lesne mase, ki niso primerne za žagarsko ali furnirsko proizvodnjo in/ ali pa nastajajo v primarni proizvodnji, med 530.000 m 3 in 750.000 m 3 . Seveda pa se ta masa pojavlja v r azli- č nih oblikah in r azlič nih stopnjah dezintegrir anosti . V prispevku so predstavljene mož nosti predvsem ino- vati vnih r ab lesa slabš e kakovosti in lesnih ostankov za kemič no predelavo, kar pomeni r azš iritev osnovne gozdno-lesne verige v povezavi s kemič no industrijo in drugimi z njo povezanimi panogami, kar moč no po- več uje izkoriš č anje nar avnih potencialov lesne suro- vine. Izziv vsekakor obstaja pri organizaciji logisti ke (velika r azprš enost te surovine). 2 LA STNOSTI IN POM EN B UKOVINE KOT A LTERNA TIVNE SUROVINE 2 CH A RA CTERISTICS A ND IM PORTA NCE OF B EECH W OOD A S A N A LTERNA TIVE RA W M A TERIA L Bukovina je tr adicionalna surovina za proizvod- njo celuloze in papirja. Povpreč na dolž ina bukovih vlaken znaš a 0,9 mm, š irina 22 μ m in debelina celi- č ne stene 4,5 μ m (Fengel & W egener , 1989). Zar adi specifi č ne morfološ ke strukture se celulozna vlakna uporabljajo kot polnilo v nekaterih vrstah papirja, kjer vplivajo na mehkobo in voluminoznost, izbolj- š ajo pa tudi nekatere ti skovne lastnosti . Bukov les ima ti pič no kemijsko strukturo listav- cev, in sicer vsebuje 43 do 49 % celuloze, 25 do 30 % hemiceluloze ksilana in 20 do 25 % lignina, poleg tega pa š e okrog 2 % nizkomolekularnih ekstrakti vnih komponent in anorganskih snovi. Predstavlja bogat vir biomase in obnovljiv surovinski potencial, ki pa v trenutnih r azmer ah š e ni opti malno izkoriš č en. Zlasti to velja za ostanke po seč nji kot so npr . skorja, grč e, veje, vrhovi dreves, poš kodovan les in pa ostanki iz lesnopredelovalne industrije, kamor priš tevamo oblance, ostruž ke, odrezke, ž agovino in lesni prah. Gre za veliko, tehnološ ko pomembno količ ino obno- vljive biomase, ki jo je mož no kemič no predelati v vi- sokokakovostna bio-goriva in trž no zanimive spojine. Pri kemič ni predelavi les obič ajno s pomoč jo ustreznih reagentov pri poviš anih temper atur ah in tlakih razklopimo v njegove sestavne dele, in sicer strukturne ogljikove hidr ate (celuloza, hemiceluloza) in lignin. Te lahko v nadaljevanju uporabimo v nji- hovi osnovni, to je polimerni obliki, ali pa jih modi- fi cir amo oz. naprej fr agmenti r amo in pretvorimo v različ ne uporabne produkte kot so sladkorji, alko- holi, organske kisline, furfur al, vanilin, polifenoli in številne druge spojine, ki so upor abne v kemič ni, far - macevtski in ž ivilski industriji. Nekatere pridobljene spojine služ ijo kot osnovni molekularni gradniki za sintezo polimernih materialov, ki so jih do sedaj proizvajali pretež no iz fosilnih surovin kot so naft a, premog in zemeljski plin (Hongbin & Lei, 2013). O bstajata dva osnovna koncepta procesiranja biomase, in sicer lahko celulozo in hemicelulozo ke- mijsko razklopimo kot enoten material ali pa vsako polimerno fr akcijo posebej. Istoč asna pr etvorba oglji- kovih hidr atov se izvaja v termič nih procesih kot sta uplinjanje ali piroliza, medtem ko pri posamič ni pret- vorbi izolir amo celulozna vlakna, npr . za proizvodnjo Zule, J., Gornik Buč ar , D., & Kropivš ek, J.: Inovati vna r aba bukovine slabš e kakovosti in ostankov Les/W ood, Vol. 66, No. 1, June 2017 43 papirja ali teksti la, hemicelulozo pa pretvorimo v fur - fur al ali biogorivo. M ož na je tudi hidr oliza celuloze do glukoze in pretvorba slednje preko hidroksimeti lfur - fur ala v levulinsko kislino. Slednja vsebuje ketonsko in karboksilno funkcionalno skupino in je zato prime- ren intermediat za pripr avo številnih tehnološ ko po- membnih derivatov. Furfural, hidroksimeti lfurfural (HM F) in levulinska kislina spadajo med osnovne gr adnike v kemič ni industriji (slika 1). Pr av tako je zelo pomemben intermediat gama-valerolakton (GVL), ki ga dobimo z redukcijo levulinske kisline in je ena od t.i. platf ormnih kemikalij. Upor aben pr odukt r azklopa je tudi lignin, in sicer kot visokomolekularni polimer oz. v obliki aromatskih fr agmentov, ki se upor abljajo kot ciljne kemikalije (vanilin) ali kot intermediati v ke- mijskih sintezah. Shema kemič ne pretvorbe lignoce- lulozne biomase je prikazana na sliki 2 (W ettstein et al., 2012, M aity, 2015). Slik a 2. Pr e t v o r b a lig n o c e lu lo z n e b io m a s e v g o r iv a in k e m ik a lije Fig u r e 2. C o n v e r s io n o f lig n o c e llu lo s ic b io m a s s t o f u e ls a n d c h e m ic a ls Slik a 1. St r u k t u r n e f o r m u le f u r f u r a la , h id r o k s im e ti lf u r f u r a la in le v u lin s k e k is lin e Fig u r e 1. St r u c t u r a l f o r m u la s o f f u r f u r a l, h y d r o x y m e t h y lf u r f u r a l a n d le v u lin ic a c id Les/W ood, Vol. 66, No. 1, June 2017 Zule, J., Gornik Buč ar , D., & Kropivš ek, J.: Innovati ve use of low quality beechwood and residues 44 3 PREG LED M OŽ NOSTI KEM IČ NE PRED ELA VE B UKOVINE SLA B Š E KA KOVOSTI IN LESNIH OSTA NKOV 3 OVERVIEW OF CH EM ICA L PROCESSING OF LOW QUA LITY B EECH W OOD A ND RESID UES 3. 1 UTEKOČ INJA NJE 3. 1 LIQUEFA CTION Homogeniziran les in lesne ostanke je mož no uč inkovito utekoč initi , in sicer z dodatkom kemikalij, npr . glicerola in žveplene kisline, pri č emer osnovne strukturne komponente pri poviš ani temper aturi in tlaku pretvorimo v njihove niž je sestavne dele. Ute- koč injena biomasa je sur ovina za sintezo novih, oko- lju prijaznih polimerov. Uporablja se kot dodatek lepilom in vezivom, kjer deluje predvsem kot lovilec formaldehida (Poljanš ek et al., 2013). Iz njega izde- lujejo poliestre in poliuretanske pene in je hkr ati ka- kovostno gorivo, saj znaš a njegova kurilna vrednost med 22 in 24 M J/kg, kar je več v primerjavi z rjavim premogom, lignitom in suhim lesom, vendar pa je več ja upor aba zar adi korozivnosti š e vpr aš ljiva (Ku- naver , 2014). 3. 2 PROIZ VOD NJA B IOETA NOLA 3. 2 PROD UCTION OF B IOETH A NOL Etanol nastaja v procesu fermentacije materia- lov, ki vsebujejo sladkorje. Ena od potencialnih su- r ovin je tudi les. Kurilna vrednost etanola znaša 29,7 M J/kg. Kot energent se lahko upor ablja č isti etanol, obič ajno pa etanol dodajajo bencinu v pogonskih motorjih. Je ekološ ki energent, pridobljen iz obno- vljivih virov. Pri proizvodnji etanola je potrebno les najprej mehansko, kemijsko ali biološko obdelati , da r azr ahljamo njegovo strukturo ter odstr animo lignin in del hemiceluloze, preostali del pa s pomoč jo en- cimov hidr olizir amo do glukoze in drugih enostavnih sladkorjev, ki jih v nadaljevanju fermenti ramo do etanola z dodatkom ustreznih mikroorganizmov. Sledi loč ba nastalega etanola od ostalih komponent s pomoč jo desti lacije. Lignin, ki ni ogljikov hidr at in se ne more fermenti rati , lahko s termokemič nim procesom uplinjanja pretvorimo v sintezni plin, ka- terega nato s pomoč jo kataliziranih reakcij pretvo- rimo v metanol ali druge tr ansportne energente (Lin & Tanaka, 2006). Shema postopka je prikazana na sliki 3. Slik a 3. Pr o iz v o d n ja b io e t a n o la iz lig n o c e lu lo z n e b io m a s e Fig u r e 3. Bio e t h a n o l p r o d u c ti o n f r o m lig n o c e llu lo s ic b io m a s s Zule, J., Gornik Buč ar , D., & Kropivš ek, J.: Inovati vna r aba bukovine slabš e kakovosti in ostankov Les/W ood, Vol. 66, No. 1, June 2017 45 3. 3 PROIZ VOD NJA B UTA NOLA 3. 3 B UTA NOL PROD UCTION Tudi butanol je alternati vni reagent, ki se dobro meš a z bencinom. Ima 30 % viš jo energetsko vred- nost kot etanol. Ima nizek parni tlak in je manj vnet- ljiv v primerjavi z drugimi tekoč imi gorivi. Butanol lahko pr oizvajamo iz lignocelulozne biomase in sicer kot č isti produkt ali v zmesi z acetonom in etanolom (ABE zmes). Slednja je izvr stno gorivo. Nekater e spo- jine, ki nastajajo kot intermediati pri biokemič ni pretvorbi biomase, npr . furfur al, ocetna in ferulič na kislina, zavirajo nastanek butanola. Proizvodnja je zaenkr at š e relati vno dr aga, modifi kacija obstoječ ih tehnologij pa predstavlja velik izziv za prihodnost. Butanol je tudi ena najpomembnejš ih platf ormnih kemikalij v kemič ni industriji (Cascone, 2007). 3. 4 PROIZ VOD NJA M LEČ NE KISLINE IN PLA PLA STIKE 3. 4 PROD UCTION OF LA CTIC A CID A ND PLA PLA STIC S fermentacijo glukoze iz lignocelulozne bio- mase lahko pridobimo mleč no kislino in iz nje po- limleč no kislino (PLA), ki je ti pič en primer biorazgradljivega plasti č nega materiala, s š irokim potencialom upor abnosti . Slednja je že nadomesti la nerazgradljivi polieti len fosilnega izvora v številnih aplikacijah. Pomembno je poudariti , da za proizvod- njo ne bo več potrebno izr abljati prehr anskih virov, kot je npr . koruzni š krob, saj so lesni ostanki dobr a alternati vna surovina (Jung & Lee, 2011). 3. 5 PRID OB IVA NJE KSILA NA 3. 5 PROD UCTION OF X Y LA N Ksilan je osnovna hemicelulozna komponenta v bukovem lesu, iz katerega ga lahko izolir amo v poli- merni obliki ali v obliki pentoznih monomerov po ustrezni hidrolizi. Ksilan je uporaben kot funkcio- nalni dodatek v prehr ani in je dietna vlaknina. Služ i za proizvodnjo hidrogelov oz. biorazgradljivih pre- mazov in matric za mikrokapsule. Iz njega lahko pri- dobivamo ksilitol, ki je pomembno sladilo v ž ivilski industriji. Ksilan je tudi osnovna sestavina številnih farmacevtskih pripravkov. Iz hidroliznih produktov ksilana lahko sinteti ziramo ferulič no in mleč no ki- slino ter številne alkohole (Saha, 2003). 3. 6 PRID OB IVA NJE CELULOZ NIH VLA KEN 3. 6 PROD UCTION OF CELULLOSE FIB ERS Prevladujoč a komponenta bukovine je celuloza, ki tvori vlakna. Tehnološ ko najpomembnejš a kemij- ska postopka pridobivanja vlaken sta kisli sulfi tni in alkalni sulfatni oz. kraft postopek. Po slednjem je proizvedenih okrog 75 % celuloznih vlaken za proiz- vodnjo papirja. Izkoristek se giblje med 50 in 60 %, preostanek biomase se nahaja v ligninski luž nici, ki se lahko upor ablja kot energent. Danes obr ati za proiz- vodnjo celuloze delujejo kot biorafi nerije, saj poleg vlaken za papir in teksti l pridobivajo š e celo vrsto trž no zanimivih vzporednih pr oduktov iz preostalega, nevlakninskega dela lignocelulozne biomase. 3. 6. 1 B i o t e h n o l o š k i p o s t o p k i 3. 6. 1 B i o t e c h n o l o g i c a l p r o c e s s e s M nogo raziskav je v zadnjih leti h usmerjenih v alternati vne biotehnološ ke postopke delignifi kacije, z namenom zmanjšati por abo ener gije in kemikalij ter znižati emisije v okolje. Biotehnološ ki postopki omo- goč ajo energetsko uč inkovito odstr anjevanje lignina ob soč asnem pridobivanju č iste celuloze z visoko stopnjo polimerizacije. Nekateri mikr oorganizmi, npr . glive bele trohnobe s svojim encimskim sistemom (peroksidaze, ksilanaze) razkrajajo lignin in hemice- lulozo. S svojim delovanjem hkr ati mehč ajo biomaso in jo naredijo bolj porozno. Posledič no je potrebno manj energije za mletje oz. manj kemikalij za odstr a- njevanje ostankov lignina in hemiceluloze. Glive bele trohnobe selekti vno razkrajajo lignin, medtem ko puš č ajo celulozo pr akti č no nedotaknjeno. Biotehno- loš ki postopek delignifi kacije lahko poteka v r azlič nih vrstah reaktorjev, pri č emer je treba spremljati in op- ti mir ati temper atur o, vlago, pr ezr ač evanje in dodatek hr aniv. Glive bele tr ohnobe tudi kemijsko modifi cir ajo celulozo s spr ošč anjem oksalne kisline in posledič nim pripajanjem karboksilnih skupin na površ ino vlaken. Dodane hidrofi lne skupine povzroč ijo vezavo vode v strukturo in s tem nabrekanje biomase, kar ima za posledico laž jo delignifi kacijo. Karboksilne skupine na vlaknih dejansko akti vir ajo njihovo površ ino in utrju- jejo medvlakenske povezave, kar vodi do izboljš ane mehanske jakosti papirja. Biotehnološ ki postopki de- lignifi kacije so ekološ ko sprejemljivi, saj izkoriš č ajo biološ ke procese, ki potekajo v nar avi. Za delignifi ka- cijo je treba dodajati manj kemikalij, hkr ati pa se po- r abi manj energije. Največ ja pomanjkljivost je, da je proces dokaj poč asen, saj mikroorganizmi potrebu- Les/W ood, Vol. 66, No. 1, June 2017 Zule, J., Gornik Buč ar , D., & Kropivš ek, J.: Innovati ve use of low quality beechwood and residues 46 jejo določ en č as, da opr avijo svoje delo. Shema po- stopka je prikazana na sliki 4 (Singh et al., 2010). 3. 6. 2 Or g a n o s o l v p o s t o p k i 3. 6. 2 Or g a n o s o l v p r o c e s s e s Pri organosolv postopkih lahko lignocelulozno biomaso pretvorimo v celulozna vlakna, hemicelu- lozne sladkorje in nizkomolekularni lignin z enosto- penjskim procesom. Za delignifi kacijo upor abljamo organska topila (z ali brez katalizatorja). Uč inkovito odstranimo lignin in del hemiceluloze, pri č emer ostaja zelo č ista celulozna fr akcija. O rgansko topilo lahko po konč anem postopku odparimo in ponovno uporabimo, kar moč no zniž a ceno postopka. Vse fr akcije so č iste in jih je mož no pretvoriti v upor abne produkte. Najpogosteje upor abljeni topili sta meta- nol in etanol, in sicer predvsem zar adi nizkega vre- lišč a (Johansson et al., 1987, Aziz & Sarkanen, 1989). 3. 6. 3 Po s t o p k i r a z k l o p a z u p o r a b o i o n s k i h t e k o č i n 3. 6. 3 D e l g n i fi c a ti o n b y u s e o f i o n i c l i q u i d s Ionske tekoč ine so topila, ki omogoč ajo zelo uč inkovito fr akcionacijo lignocelulozne biomase. V bi- stvu gre za tekoč e soli, ki jih obič ajno sestavljajo veliki in asimetrič ni organski kati oni in enostavni anorgan- ski anioni (slika 5). Njihove lastnosti lahko poljubno spreminjamo s spreminjanjem sestave kati ona in aniona. Imajo nizko tališ č e, tako da so pri sobni tem- per aturi v tekoč em stanju. Ker te soli zelo tež ko kri- stalizirajo, je ionska tekoč ina tekoč a v š irokem temperaturnem območ ju. So kemijsko in termič no stabilne, pr akti č no nimajo parnega tlaka in niso vnet- ljive. Imenujemo jih “ zelena” topila, ki niso toksič na ali eksplozivna. Znač ilno je, da lahko v ionskih teko- č inah raztapljamo vse komponente biomase isto - č asno, ne da bi pri tem poruš ili njihovo molekulsko strukturo. Z ionskimi tekoč inami lahko pri zelo milih pogojih r aztopimo visoko koncentr acijo celuloze, pri Slik a 4. Bio t e h n o lo š k i p o s t o p e k p r ip r a v e le s a z a d e lig n ifi k a c ijo Fig u r e 4. Bio t e c h n o lo g ic a l p r o c e s s o f w o o d p r e p a r a ti o n f o r d e lig n ifi c a ti o n Slik a 5. Tip ič n i k a ti o n i in a n io n i io n s k ih t e k o č in Fig u r e 5. Ty p ic a l c a ti o n s a n d a n io n s o f io n ic liq u id s Zule, J., Gornik Buč ar , D., & Kropivš ek, J.: Inovati vna r aba bukovine slabš e kakovosti in ostankov Les/W ood, Vol. 66, No. 1, June 2017 47 č emer lahko topilo popolnoma reciklir amo. Postopek raztapljanja je hiter , pri č emer ni zaznati negati vnih vplivov na okolje. Z upor abo ionskih tekoč in se odpir a mož nost za proizvodnjo celuloze pri nizkih temper a- tur ah in atmosferskem tlaku. Visoka cena ionskih te- koč in zaenkr at š e onemogoč a njihovo š irš o upor abo v industriji (Kilpelä inen et al., 2007, Li et al., 2010). 4 D ERIVA TI CELULOZ E 4 CELLULOSE D ERIVA TIVES Celuloza je v bistvu polialkohol. Hidr oksilne sku- pine lahko zaestrimo z organskimi ali anorganskimi kislinami, pri č emer dobimo nekater e zelo upor abne produkte. M ednje prištevamo celulozni nitr at, ki se upor ablja v proizvodnji plasti ke, lakov, fi lmov in pre- mazov. Celulozni ksantat dobimo, č e obdelujemo ce- lulozo z ogljikovim disulfi dom. Iz njega izdelujemo viskozna vlakna, ki se upor abljajo v teksti lstvu. Po- memben derivat celuloze je celulozni acetat, ki ga dobimo, č e celulozo obdelujemo z acetanhidridom pri poviš ani temper aturi in prisotnosti žveplene ki- sline kot katalizatorja. Iz acetata pripravljamo ace- tatna vlakna za teksti l, poleg tega je upor aben tudi za proizvodnjo plasti ke, fi lmov, lakov, folij in mem- br an. S celulozo lahko tvorimo tudi številne premre- žene kopolimer e z r azlič nimi or ganskimi kor eaktanti , pri č emer dobimo uporabne, biorazgradljive pro- dukte (Alen, 2011). 4. 1 NA NOFIB RILIRA NA IN NA NOKRISTA LINIČ NA CELULOZ A 4. 1 NA NOFIB RILLA TED A ND NA NOCRY STA LLINE CELLULOSE Celulozne molekule se povezujejo v fi brile, skupki fi bril pa sestavljajo celulozna vlakna. Posame- zne fi brile imajo premer med 20 in 100 nm, njihova dolž ina pa znaš a do 100 μ m. Nanofi brilirano celu- lozo (NFC) je mož no pridobiti iz vlaken z mehanskim razslojevanjem, ki ga izvedemo s pomoč jo visokih striž nih sil. Postopek poteka v visokotlač nih ali ul- tr azvoč nih homogenizatorjih po predhodni kemič ni ali encimatski obdelavi celuloznih vlaken, s č imer dosežemo laž je razslojevanje vlakninske strukture. Druga oblika celuloznih nanodelcev so nanokristali (CNC), ki jih dobimo iz celuloze s kislinsko hidrolizo, pri č emer se amorfni deli celuloznih fi bril r azgr adijo, kristalinič ni deli pa se z nadaljnjo ultr azvoč no obde- lavo pretvorijo v nanokristale z visoko stopnjo kri- stalinič nosti . Celulozni nanokristali imajo premer 2 do 20 nm in dolž ino 100 do 600 nm. Obe vr sti delcev pa imata r azlič no morfologijo. CNC so kr atki in togi delci, medtem ko imajo NFC dolgo nitasto obliko s kristalinič nim in amorfnim delom. Č e dodamo NFC delce k različ nim vlakninskim in polimernim mate- rialom, s tem poveč amo njihovo jakost, vezivnost, fl eksibilnost in številne druge lastnosti , kar je zlasti pomembno pri r azvoju lahkih, moč nih, funkcional- nih in biorazgradljivih kompozitov (Veigel et al., 2011, Ž epič et al., 2014, Ž epič et al., 2015). 5 LESNO- PLA STIČ NI KOM POZ ITI 5 W OOD PLA STIC COM POSITES Z vgr ajevanjem vlaknasti h materialov, npr . les- nih ali celuloznih delcev v polimerno, plasti č no ma- trico dobimo t.i. lesno-plasti č ne kompozite, katerih lastnosti so odvisne od komponent, ki jih sestavljajo. Za pripravo novih materialov lahko uporabljamo lesna vlakna v obliki lesovine, ž agovine ali lesne moke, torej izkoriš č amo najr azlič nejš e ostanke les- nopredelovalne industrije. N ovo nastali materiali vsebujejo od 5 do 70 % lesne fr akcije, medtem ko je polimerna matrica največ krat polieti len (PE) fosil- nega izvor a ali polimleč na kislina (PLA), pridobljena iz obnovljivih virov. Lesna vlakna imajo vlogo ojač it- vene komponente in nadomeš č ajo steklena vlakna. Njihova prednost pred slednjimi je, da izhajajo iz ob- novljivega vir a, so lahka (nizka gostota), moč na, r az- polož ljiva in poceni. Lesno-plasti č ne kompozite izdelujejo s tehnikami ekstrudir anja ter brizgalnega in tlač nega vlivanja. Uporabljajo se v avtomobilski industriji za izdelavo notranjih delov, za ohiš ja go- spodinjskih apar atov, za proizvodnjo predmetov za š iroko potroš njo, embalaže in medicinskih pripo- moč kov. Nadaljnji razvoj lesno-plasti č nih kompozi- tov predstavlja velik potencial, saj omogoč a boljš o izkoriš č enost r azpolož ljive lesne biomase ob hkr at- nem zmanjš anju vplivov na okolje zar adi nadomeš - č anja fosilnih surovin z obnovljivimi (Gurunathan et al., 2015, Zule et al., 2016, Ž epič et al., 2016). 6 RA Z PRA VA 6 D ISCUSSION Glede na dejstvo, da bukovina v naš ih gozdovih predstavlja največ jo lesno zalogo (Poroč ilo zavoda za gozdove Slovenije o gozdovih za leto 2015), in ob Les/W ood, Vol. 66, No. 1, June 2017 Zule, J., Gornik Buč ar , D., & Kropivš ek, J.: Innovati ve use of low quality beechwood and residues 48 upoš tevanju dejstva, da se kljub stremenju k č im boljšemu izkorišč anju lesa že v fazi od stoječ ega dre- vesa do primarne lesne proizvodnje pojavi več kot 50 % lesne biomase, ki ni primerna za predelavo v tradicionalne izdelke, je nujen razmislek o mož no- sti h inovati vne r abe te lesne biomase. Zagotovo se določ en delež te biomase že upor ablja v r azlič ne na- mene, trenutno predvsem v energetske. Izr aba bio- mase izključ no v energetske namene je sicer lahko za posameznika dobič konosna, vendar ta nač in po- meni po sistemu krož nega gospodarstva najkrajš i možen cikel in tudi najkrajš o gozdno-lesno verigo. Zato je smiselno in nujno poiskati druge, inovati vne r abe, ki bi ta cikel podaljš evale, predvsem pa r azš i- rile gozdno-lesno verigo z drugimi panogami/gospo- darskimi področ ji. Za uč inkovito rabo bukovine je nedvomno nujno uč inkovito delovanje gozdno-lesne verige (Kropivš ek & Gornik Buč ar , 2017 (v ti sku), pri č emer je treba zagotoviti pogoje za delovanje primarne lesne proizvodnje, ki poleg gozdarstva ustvari naj- več ji potencial biomase (lesnih ostankov), ki je zani- miv za iskanje inovati vnih (drugač nih, alternati vnih) r ab. Velika prednost izr abe ostankov primarne lesne proizvodnje je predvsem v tem, da so več inoma skoncentrirani na relati vno majhnem prostoru, so nekontaminir ani in lahko že do določ ene faze dezin- tegrirani, kar moč no poenostavlja logisti ko in po- stopke izkoriš č anja. V primeru, da z inovati vno r abo teh ostankov proizvedemo izdelke z visoko dodano vrednostjo, se spremeni tudi ekonomika celotne ve- rige oz. njenih delež nikov, saj se s tem poveč a po- treba po lesnih ostankih, kar jim v konč ni fazi poviš a nabavno vrednost, kar ima zagotovo poziti ven (po- sr eden) vpliv na uspešnost delovanja primarne lesne proizvodnje. Poleg tega pa bi s tem dosegli celovi- tejš o izrabo obnovljivih virov, podaljš ali njihov go- spodarskih cikel, moč no okrepili predelovalno industrijo ter razš irili gozdno-lesno verigo na nova področ ja, s č imer bi povezovali več r azlič nih delež - nikov, krepili mrež ne or ganizir anosti in zagotovili po- tencial za odpir anje novih delovnih mest. M ed mož nostmi za inovati vno izrabo bukove biomase, predstavljene v prispevku, so nekatere š e v pilotni fazi ali celo v fazi poizkusov, npr . delignifi - kacija z ionskimi tekoč inami ter proizvodnja buta- nola in mleč ne kisline, nekatere pa se že izvajajo na industrijskem nivoju ali so v fazi opti mizacije, npr . proizvodnja ksilana in ksilitola. Prednosti , pomanj- kljivosti in tehnološ ke zahtevnosti različ nih rab na tem mestu nismo obravnavali, vsekakor pa jih je treba pri odloč itvi r abe temeljito pretehtati in upo- števati . Zagotovo pa so nujna vlaganja v temeljne r a- ziskave materialov in procesov ter prenos novih, inovati vnih znanj na pilotni in industrijski nivo. Problemati ka (ne)izkoriš č enosti » než agarske« biomase je v zadnjih leti h zaradi propada številnih podjeti j, ki so bila glavni por abnik biomase, povsem drugač na kot je bila v pr eteklosti . Tako so pr ed skor aj peti ndvajseti mi leti (Devjak et al., 1993) por oč ali, da je bila poraba manjvrednega lesa, kamor sodijo predvsem ž agarski ostanki, celulozni les in drobni gozdni sorti menti , r azpor ejena med šti ri pr oizvajalke ivernih ploš č , podjetjem za proizvodnjo vlaknenih ploš č ter več proizvajalk celuloze in papirja, ki so ob polnem delovanju potrebovale surovino v obsegu 1,350 milj. m 3 , in polovico te količ ine so dobili iz do- mač ih virov. Tovrstna r aba je bila s stališ č a krož nega gospodarstva uč inkovita in se ni iskalo drugih. Tre- nutno je od našteti h podjeti j delujoč e le š e podjetje za pr oizvodnjo vlaknenih plošč , ki letno por abi okr og 250.000 m 3 manj vredne hlodovine in prostornin- skega lesa, pri č emer se ne omejuje na bukovino. V Sloveniji imamo samo en obrat za kemič no predelavo lesa, kjer iz kostanjevega in hrastovega lesa izdelujejo različ ne taninske in druge stranske produkte za usnjarsko, farmacevtsko, ž ivilsko in tek- sti lno industrijo. Ž e dlje č asa nimamo več proizvod- nje celuloznih vlaken s kemijsko delignifi kacijo, tako da je papirna industrija v veliki meri odvisna od uvoza vlakninskih surovin, tako primarnih kot tudi recikliranih. Trenutno delujeta dva integrirana obr ata za proizvodnjo lesovine, ki pa v procesu upo- r abljata predvsem les iglavcev in topola. Letna po- raba primarne bukove celuloze v papirni industriji se giblje med 15.000 in 20.000 tonami. Prič akovati je, da bo š el nadaljnji r azvoj papirništva v smeri r az- voja in proizvodnje nizko gramskih papirjev z več - funkcionalnimi lastnostmi. Z vgr adnjo nanoceluloze v osnovno strukturo papirja in/ali v premaze bo mož no take lastnosti tudi doseč i in jih poljubno op- ti mizir ati . Glede na velike količ ine razpolož ljive biomase je smiselno ponovno r azmiš ljati o vzpostavitvi pilot- nega ali industrijskega obr ata za kemič no predelavo, ob predpostavki, da bi slednji deloval kot bior afi ne- rija s kapaciteto celovite izr abe vseh komponent lesa za proizvodnjo kemikalij, bio-materialov in energije. Zule, J., Gornik Buč ar , D., & Kropivš ek, J.: Inovati vna r aba bukovine slabš e kakovosti in ostankov Les/W ood, Vol. 66, No. 1, June 2017 49 7 Z A KLJUČ EK 7 CONCLUSION Prič akovati je, da bodo obnovljive surovine in bio-osnovani produkti v naslednjih desetletjih po- stopoma zamenjali fosilne vire in tehnologije prede- lave. Za prehod v bio-gospodarstvo bo potrebno defi nirati potencialne naravne surovine in razviti ekonomsko in okoljsko sprejemljive tehnologije nji- hove predelave. Za bukovo biomaso z gotovostjo lahko reč emo, da je r azpolož ljiva perspekti vna bio- surovina, ki je trenutno podcenjena oziroma ni ustrezno upor abljena, saj se upor ablja predvsem v energetske namene (kot kurivo). Pri tem njen po- tencial ni dovolj izkoriš č en, predvsem pa ne podpir a krož nega gospodarstva in uspeš nejš ega delovanja gozdno-lesne verige. Zato je smiselno in nujno po- iskati druge, inovati vne r abe. Ker je bukovina zar adi svojih kemijskih lastnosti zelo primeren material za kemič no predelavo, kjer je mož no in smotrno upo- rabiti različ ne kategorije ostankov lesnopredelo- valne industrije kot so skorja, žagovina in lesni pr ah pa tudi prostorninski les in seč ne ostanke, so v pri- spevku predstavljene tudi te r abe. Nekatere od njih so š e v pilotni fazi ali celo v fazi poizkusov kot npr . delignifi kacija z ionskimi tekoč inami, nekatere pa se že izvajajo na industrijskem nivoju ali so v fazi opti - mizacije. O cenjujemo, da so vlaganja v temeljne r a- ziskave materialov in procesov ter prenos novih, inovati vnih znanj na pilotni in industrijski nivo nujna. Z njihovim delovanjem bi podaljšali njihov kr ož ni go- spodarski cikel, moč no okrepili ter r azš irili gozdno- lesno verigo ter zagotovili potencial za odpiranje novih delovnih mest. Ena izmed reš itev bi bila vzpo- staviti pilotno ali industrijsko bior afi nerijo s poten- cialom celovite izrabe biomase, ki je v velikih količ inah že na voljo. 8 POVZ ETEK 8 SUM M A RY Beech is the most abundant tree species in Slo- venia, and consti tutes 32.3% of growing stock, which amounts to 112.5 million m 3 of wood. It is pri- marily used for the furniture and constructi on indu- stries, where large quanti ti es of diff erent residues are left behind aft er processing. It is esti mated that on average about 53 to 75% of wood biomass re- mains in the form of sawdust, shavings, cutti ngs, tree tops, bark and br anches aft er logging and indu- strial processing. M uch of these residues end up as fuel, though they represent renewable raw mate- rials, suitable for chemical conver sion to high-added value products. Beechwood has a typical hardwood structure and is composed of 43-49% cellulose, 25-30% hemi- cellulose (xylan), 20-25% lignin and 2-3% extr acti ves and ash. Its biomass may be converted to individual fracti ons by suitable pretreatment and chemical processing, using carefully selected reagents and technological conditi ons. Cellulose fi bers are an im- portant r aw material in the paper , texti le and che- mical industries; xylan may be used as dietary fi ber , for the producti on of hydrogels, coati ngs, microcap- sules, pills and sweeteners; while lignin is an effi - cient binder , dispersant, thermoplasti c and additi ve in diff erent preparati ons. Another approach is the conversion of beechwood to low molecular weight components and biofuels, such as bioethanol and butanol, which are used as advanced tr ansportati on fuels. W ood carbohydrates may be converted by chemical or enzymati c hydr olysis to monomer sugar units. and the latter to furfur al, hydroxymethylfur - fural (HM F) and levulinic acid, which are platf orm chemicals and serve as building blocks for the synt- hesis of plasti cs and industrial chemicals. Polylacti c acid (PLA) is the product of fermentati on of glucose to lacti c acid. which is subsequently polymerised to polymeric PLA. Vanillin and numerous other aroma- ti cs may also be manufactured from lignin for furt- her processing in chemical, pharmaceuti cal and food industries. Beechwood is a tr aditi onal r aw material in the pulp and paper industry. Conventi onal delignifi ca- ti on is usually carried out by sulphite or kr aft proce- dures, where lignin residue is burnt for energy recovery. Alternati vely, pulping may be conducted by the use of organic solvents in order to produce pure cellulose, xylan and lignin fr acti ons, while the applied solvent may be effi ciently recycled and reu- sed. Future pulping technologies may consider the use of ionic liquids as “green“ solvents to obtain all three polymeric materials in the purest form at mild technological conditi ons. The modern pulp and paper industry is designed to apply biorefi nery pro- cesses, producing diff erent marketable products and bioenergy. Cellulose may be derivati zed using diff erent reagents to produce high-added value polymers. Les/W ood, Vol. 66, No. 1, June 2017 Zule, J., Gornik Buč ar , D., & Kropivš ek, J.: Innovati ve use of low quality beechwood and residues 50 The most promising derivati ves appear to be nano- crystalline and nanofi brillated cellulose, due to their excellent properti es. Small additi ons of these to dif- ferent materials can signifi cantly impr ove their mec- hanical strength and performance. W ood and cellulose fi bers may effi ciently re- place syntheti c fi bers as reinforcing components in thermoplasti c materials. They can be bound in diff e- rent polymeric matrices to produce wood plasti c composites (W PC) with a wood fracti on of up to 70%. These newly developed materials are success- fully replacing fossil plasti cs in automoti ve, con- structi on, packaging and many other industries, and are both recyclable and biodegr adable. Large quanti ti es of beechwood residues should not be overlooked as they represent a renewable source of organic substances. However , proper uti li- sati on of the available biomass requires higher public awareness, effi cient organisati on of the forestry- wood chain, in-depth market research, development of new bio-based materials and environmentally sound technologies, as well as intersectoral coope- r ati on among all the stakeholders involved. It is the main principle of a circular economy to implement zero waste technologies. Beechwood residues are al- ternati ve r aw material from which high-added value products may be produced, although an appropriate strategy is needed in order to implement the best possible pr acti ces in this regard. Z A H VA LA A CKNOW LED G EM ENT Delo je bilo opr avljeno v okviru pr ojekta ciljnega raziskovalnega programa (CRP) “ Zagotovimo.si hr ano za jutri”, projekta V4-1419 » Racionalna r aba lesa listavcev s poudarkom na bukovini« , ki ga fi nan- cir ata M inistrstvo za kmeti jstvo, gozdarstvo in pre- hrano (M KGP) in Javna agencija za raziskovalno dejavnost r epublike Slovenije (ARRS) ter pr ogr amske skupine P4-0015, ki jo fi nancir a ARRS. Raziskave lastnosti in upor abnosti biomase po- tekajo tudi znotraj razvojno-raziskovalnega pro- gr ama CEL.KRO G: » Izkoriš č anje potenciala biomase za razvoj naprednih materialov in bio-osnovanih pr oduktov« , ki je sofi nancir an s str ani Republike Slo- venije, M inistr stvo za izobr aževanje, znanost in šport in Evropske Unije, Evropski sklad za regionalni raz- voj, 2016-2020. VIRI REFERENCES Alen, R. (Ed.) (2011). Biorefi ning of forest resources. Book 20 (Pa- permaking Science and Technology), Paperi ja Puu O y, Porvoo, Finland Aziz, S., & Sarkanen, K. V. (1989). Or ganosolv pulping-a r eview. Tappi Journal, 72 (3), 169– 175. Bonč ina, A. (2012). Bukovi gozdovi v Sloveniji: ekologija in gospo- darjenje. Ljubljana: Biotehniš ka fakulteta, s. 397– 419. Cascone, R. (2007). Biobutanol- a r eplacement for bioethanol? Che- mical Engineering Progressing, 104, 4– 12. Č ufar , K., Goriš ek, Ž ., M erela, M ., Kropivš ek, J., Gornik Buč ar , D., & Straže, A. (2017). Lastnosti bukovine in njena raba. Les (v ti sku). Devjak, S., M erzelj, F., & Tr atnik, M . (1993). Gospodarjenje z manj- vrednim lesom. Zbornik gozdarstva in lesarstva, 42, 263– 285. European Commission (2017). Circular Economy. Dostopno na http://ec.europa.eu/environment/circular -economy/ index_en.htm Fengel, D., & W egener , G. (1989). W ood chemistry, ultr astructure, reacti ons. Berlin-New York: W alter de Gruyter . Gornik Buč ar , D. (1997). Izkoriš č anje žagarskih ostankov. Zbornik gozdarstva in lesarstva, 53: 125– 140. Gurunathan, T., M ohanty, S., & Nayak, S. K. (2015). A review of the recent developments in biocomposites based on natur al fi bers and their applicati on perspecti ves. Composites: Part A, 77, 1– 25. Hongbin, C., & Lei, W . (2013). Lignocelluloses feedstock biorefi nery as petrorefi nery substi tutes. Chapter 14 (Biomass Now – Su- stainable Growth and Use). Rijeka: Intech. Johansson, A., Aaltonen, O., & Ylinen, P. (1987). O rganosolv pul- ping- methods and pulp properti es. Biomass, 13 (1), 45– 65. Jonozovič , M ., M arenč e, M ., M ati jaš ić , D., Pisek, R., Poljanec, A., & Veselič , Ž . (2012). Gozdnogospodarski in lovsko upr avljalski na- č rti območ ij za obdobje 2011– 2020 (povzetek za Slovenijo). Jung, Y. K., & Lee, S. Y. (2011). Effi cient producti on of polylacti c acid and its copolymers by metabolically engineered Escherichia coli. Journal of Biotechnology, 151, 94– 101. Kilpelä inen, I., Xie, H., King, A., Gr anstrom, M ., Heikkinen, S., & Ar - gyr opoulos, S. (2007). Dissoluti on of wood in ionic liquids. Jour - nal of Agricultur al and Food Chemistry, 55, 9142– 9148. Kropivš ek, J., & Č ufar , K. (2015). Potencialna r aba bukovine in vred- notenje dodane vr ednosti v izdelkih iz bukovine. Gozdar ski vest- nik, 73 (10), 470– 478. Kropivš ek, J., & Gornik Buč ar , D. (2017). Dodana vrednost izdelkov v gozdno-lesni verigi – primer: primarna predelava bukovine. Les (v ti sku). Koš ir , B. (2012). Tehnološ ke posebnosti pridobivanja lesa v bukovih gozdovih. In: Bukovi gozdovi v Sloveniji : ekologija in gospodar - jenje. Bonč ina, A. (ed.). Ljubljana: Biotehniš ka fakulteta, O dde- lek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 397– 419. Kunaver , M . (2014). O dpadek iz biomase kot surovina in energetski vir . Slovenski biopolimerni dan, Slovenj Gr adec. Zule, J., Gornik Buč ar , D., & Kropivš ek, J.: Inovati vna r aba bukovine slabš e kakovosti in ostankov Les/W ood, Vol. 66, No. 1, June 2017 51 Li, B., Asikkala, J., Filpponen, I., & Ar gyr opoulos, D. S. (2010). Factor s aff ecti ng wood dissoluti on and regener ati on of ionic liquids. In- dustrial & Engineering Chemistry Research, 49 (5), 2477– 2484. Lin, Y., & Tanaka, S. (2006). Ethanol fermentati on from biomass re- sour ces: current state and pr ospects. Applied M icr obiology and Biotechnology, 69(6), 627– 642. M aity, S. K. (2015). O pportuniti es, recent trends and challenges of integrated biorefi nery: Part1. Renewable and Sustainable Energy Reviews, 43,1446– 1466. M arenč e, J., Gornik Buč ar , D., & Š ega, B. (2016). Bukovina - pove- zave med kakovostjo dreves, hlodovine in žaganega lesa. Acta Silvae et Ligni, 111, 35– 47. Poljanš ek, I., Likozar , B., Č uk, N., & Kunaver , M . (2013). Curing kine- ti cs study of melamine- urea-fromaldehyde resin/liquefi ed wood. W ood Science and Technology, 47 (3), 395– 409. Poroč ilo zavoda za gozdove Slovenije o gozdovih za leto 2015. Lju- bljana: Zavod za gozdove Slovenije. Saha, B. (2003). Hemicellulose bioconversion. Journal of industrial microbiology and biotechnology, 30 (5), 279– 291. Singh, P., Sulaiman, O., Hashim, R., Rupani, P. F., & Peng, L. C. (2010). Biopulping of lignocellulosic material using diff er ent fungal spe- cies: a review. Reviews in environmental science and bio-tech- nology, 9 (2), 141– 151. Veigel, S., M ü ller , U., Keckes, J., Ober sriebnig, M ., & Gindl-Altmutter , W . (2011). Cellulose nanofi brils as fi ller for adhesives: eff ect on specifi c fracture energy of solid wood-adhesive bonds. Cellu- lose, 18, 1227– 1237. Zule, J. (2015): M ož nosti kemič ne predelave bukovega lesa.Gozdar - ski vestnik, 73 (10), 479– 487. Zule, J., Bolka, S., & Slapnik, J. (2016). O cena primernosti bukove žagovine kot ojač itvene komponente pri pripr avi termoplasti - č nih biokompozitov. Acta Silvae et Ligni, 110, 39– 48. Ž epič , V., Š var a Fabjan, E., Kasunič , M ., Cerc Koroš ec, R., Hanč ič , A., O ven, P., Slemenik Perš e, L., & Poljanš ek, I. (2014). M orpholo- gical, thermal and structur al aspects of dried and redispersed nanofi brillated cellulose (NFC). Holzfor schung, 68 (6), 657– 667. Ž epič , V., Poljanš ek, I., & O ven, P. (2015). Nanoceluloza: terminolo- gija, lastnosti in postopki pridobivanja. Papir , 48 (13), 40– 43. Ž epič , V., Poljanš ek, I., O ven, P., & Č op, M . (2016). CO ST-FP1105: properti es of PLA fi lms reinforced with unmodifi ed and acety- lated freeze dried nanofi brillated cellulose. Holzforschung, 70 (12), 1125– 1134. W ettstein, S. G., Alonso, D. M ., Gü rbü z, E. I., & Dumesic, J. A. (2012). A roadmap for conversion of lignocellulosic biomass to chemi- cals and fuels. Current O pinion in Chemical Engineering, 1, 218– 224. Les/W ood, Vol. 66, No. 1, June 2017 52 Les/W ood, Vol. 66, No. 1, June 2017 53 M OD EL Z A D OLOČ A NJE Ž IVLJENJSKE D OB E LESA LISTA VCEV M OD EL FOR SERVICE LIFE PRED ICTION OF H A RD W OOD S M ojca Ž lahti č Zupanc 1 , Ajda Pogorelč nik 1 , Davor Krž iš nik 1 , Boštjan Lesar 1 , Nejc Thaler 1 , M iha Humar 1* Izv le č e k / A b stra c t Izv le če k :Ve lik a v e č in a s lo v e n s k ih le s n ih v r s t im a r e la ti v n o s la b o o d p o r e n le s . Za r a d i v e d n o v e č je o k o ljs k e o z a v e š č e n o s ti s e k u p c i v s e r e d k e je o d lo č a jo z a im p r e g n ir a n le s a li le s t r o p s k ih le s n ih v r s t . Č e ž e lim o n a p r o s t e m u p o r a b iti le s d o m a č ih d r e v e s n ih v r s t , g a m o r a m o d o b r o p o z n a ti , d a g a z n a m o p r a v u p o r a b iti . D a b i d o lo č ili o d p o r n o s t iz b r a n ih v r s t lis t a v c e v , s m o iz v e d li t e s t e , k o t t o p r e d v id e v a m o d e l M e y e r -Ve lt r u p . Le s u s m o d o lo č ili o d p o r n o s t p r o ti g liv a m r a z k r o je v a lk a m in o d p o r n o s t p r o ti n a v la ž e v a n ju z u v e lja v lje n im i la b o r a t o r ijs k im i m e t o d a m i. N a p o d la g i t e h r e z u lt a t o v s m o iz r a č u n a li f a k t o r ja , k i o k a r a k t e r iz ir a t a o m e n je n i la s t n o s ti in ju p r e v e d li v p r ič a k o v a n o ž iv lje n js k o d o b o . K lju č n e b e se d e :le s , z a š č it a le s a , o d p o r n o s t le s a , g liv e r a z k r o je v a lk e , v la ž n o s t le s a , ž iv lje n js k a d o b a A b stra c t:Th e m a jo r it y o f Slo v e n ia n w o o d s p e c ie s d o n o t h a v e d u r a b le w o o d . D u e t o in c r e a s e d e n v ir o n m e n t a l a w a r e - n e s s , u s e r s a r e a v o id in g t r e a t e d w o o d a n d w o o d f r o m t r o p ic a l f o r e s t s . I n o r d e r t o in c r e a s e t h e c o n s u m p ti o n o f d o m e s ti c w o o d s p e c ie s , w e h a v e t o u n d e r s t a n d t h e o v e r a ll p e r f o r m a n c e o f w o o d b e tt e r. Th e r e f o r e , a s t u d y o f t h e m o s t im p o r t a n t Slo v e n ia n h a r d w o o d s p e c ie s w a s p e r f o r m e d , a s p r e s c r ib e d b y M e y e r -Ve lt r u p e t a l. D u r a b ilit y a g a in s t w o o d d e c a y f u n g i a n d w e tti n g w a s d e t e r m in e d u s in g s t a n d a r d la b o r a t o r y t e s t s . Th e s e d a t a w e r e t h e n u s e d f o r c a lc u la ti o n o f t h e r e s p e c ti v e f a c t o r s n e e d e d f o r c a lc u la ti o n o f p r e d ic t e d s e r v ic e lif e . K e y w o rd s:w o o d , w o o d p r o t e c ti o n , d u r a b ilit y , w o o d d e c a y f u n g i, m o is t u r e c o n t e n t , s e r v ic e lif e voja BIM (ang. Building Informati on M odeling) pro- jekti r anja (W ikipedia, 2017). Za napovedovanje ali oceno ž ivljenjske dobe se uporabljajo različ ni matemati č ni modeli. Glede na sistem, ki bi ga r adi analizir ali, se lahko ti p in struk- tur a najustreznejš ega modela moč no r azlikujeta. Č e vzamemo za primer inženirske modele, ti pogosto delujejo z mejnimi stanji (ang. Limit state design - LSD). Vendar je koncept mejnih stanj velikokr at v na- sprotju z biološ kimi pristopi, ki so namenjeni prika- zovanju celotnega procesa razgradnje, od prvih, komaj vidnih stopenj, do konca ž ivljenjske dobe. Za- radi tega je bil razvit pristop, s katerim lahko oce- nimo tveganje za biološki r azkr oj lesa po določ enem č asu izpostavitve, imenovan funkcija odmer ek-odziv, pri č emer je odziv (razkroj) odvisen od odmerka (vsota okoljskih dejavnikov) (ang. Dose-response functi ons) (Brischke & Thelander sson, 2014). Odme- rek je funkcija, ki je odvisna od dnevne vlaž nosti in temperature lesa, pri č emer je stopnja razkroja ovrednotena s standardom EN 252 (2012). Trenutno najpogosteje upor abljena metoda za določ anja ž ivljenjske dobe lesa in lesenih kompo- nent je metoda faktorjev v skladu s standardom ISO 15686-1 (2011). O snova metode so izhodiš č na ž i- 1 UVOD 1 INTROD UCTION Les na prostem je izpostavljen delovanju biot- skih in abiotskih dejavnikov r azkroja. V nar avi so ti procesi zaželeni, kadar les uporabljamo v komer- cialne namene, želimo r azkroj č im bolj upoč asniti . V naš em podnebnem pasu in tudi v več ini konti nen- talne Evrope les ogrož ajo predvsem glive, zato se vsebina prispevka nanaš a predvsem na ta dejavnik r azkroja. Z izjemo robinije in kostanja več ina komer - cialnih evropskih vrst nima odpornega lesa (EN 350, 2017). V prispevku želimo ovrednoti ti ž ivljenjsko dobo lesa listavcev v drugem in tr etjem r azr edu upo- r abe. Ko upor abljamo les v gr adbeništvu, je bolj kot odpornost lesa pomemben podatek življenjska doba lesa in intervali vzdrževanja v posameznem okolju. Ti podatki so pomembni za projektanta, investi torja in uporabnika. N enazadnje ga v vedno več ji meri zahtevajo tudi različ ni gradbeni predpisi po vsem svetu. Ta podatek bo treba določ iti , tudi zar adi r az- 1 Univerza v Ljubljani, Biotehniš ka fakulteta, O ddelek za le- sarstvo, Jamnikarjeva 101, 1000 Ljubljana, SLO * e-pošta: miha.humar@bf.uni-lj.si; telefon: 01-320-3638 UDK 630*841.4 Izvirni znanstveni č lanek / O riginal scienti fi c arti cle Vol. 66, No. 1, 53-59 DO I: https://doi.org/10.26614/les-wood.2017.v66n01a05 Les/W ood, Vol. 66, No. 1, June 2017 Ž lahti č Zupanc, M ., Pogorelč nik, A., Krž iš nik, D., Lesar , B., Thaler , N., & Humar , M .: M odel for service life predicti on of hardwoods 54 vljenjska doba (obič ajno je to prič akovana življenjska doba v toč no določ enih pogojih upor abe) in modifi - kacijski faktorji, ki se navezujejo na specifi č ne pri- mere. Gre za kombinacijo odmerkov različ nih dejavnikov (posrednih in neposrednih), ki jih lahko kvanti fi cir amo. Faktorji, manjš i od 1, zmanjš ajo oce- njeno ž ivljenjsko dobo, faktorji, več ji od 1, pa jo po- več ajo. Enač ba, ki se uporablja za ocenjevanje ž ivljenjske dobe po metodi faktorjev, je: ESL = RSL × (A× B× C× D× E× F× G) ... (1) ESL –ocenjena ž ivljenjska doba komponente (ang. Esti mated service life), RSL –izhodiš č na ž ivljenjska doba komponente (ang. Reference service life), A – faktor kakovosti komponente (nar avna odpornost, modifi kacija in zaš č ita z biocidi), B – faktor nivoja projekti r anja (konstrukcijska zaš č ita, napuš č ), C – faktor kvalitete izvajanja del (spoji), D – faktor notr anjega okolja (mikro okolje; temper atur a, zr ač na vlaž nost, kondenzacija), E – faktor zunanjega okolja (makro okolje; klima, dež , senca), F – faktor pogojev upor abe (obr aba, mehanski vplivi) in G – faktor nivoja vzdrževanja (obnova premazov) (I SO 15686, 2000; Br is c h k e , 2006; Br is c h k e & Th e la n d e r s s o n , 2014). Slabost opisane metode je njen multi plikati vni karakter , ki lahko vodi do več jih napak. Faktorji, ki jih vključ uje ta pristop, mor ajo biti določ eni zelo na- tanč no in ne zgolj ocenjeni. Iz tega r azloga je priš lo do preoblikovanja enač be (Brischke et al., 2006) v kateri lahko različ nim faktorjem vnesemo različ no težo: ESL = f (RSL, A, B, C, D, E, F, G) ... (2) Koncept za napoved ž ivljenjske dobe lesa teme- lji na razvrsti tvi faktorjev, ki vplivajo na razkrojne pr ocese lesa. Razlikujemo med dir ektnimi in indir ek- tnimi faktorji. Direktni faktorji imajo neposreden uč inek na ž ivljenjsko dobo lesa, indirektni faktorji posredno vplivajo na direktne. Č e vzamemo za pri- mer lesno vlaž nost, ima ta direkten vpliv na ž ivljenj- sko dobo lesa, medtem ko ima napuš č pri strehi indirekten vpliv (zmanjš a vlaž nost lesa) (Brischke et al., 2006). M ed direktne vplive uvrš č amo tudi vse- bnost biološ ko akti vnih ekstr akti vov v lesu. V prete- klosti je veljalo, da imajo ti prevladujoč vpliv na na- r avno odpornost in s tem na ž ivljenjsko dobo lesa. Vendar so natanč nejš a opazovanja pokazala, da na ž ivljenjsko dobo poleg biološko akti vnih ekstr akti vov vplivajo š e drugi dejavniki, ki imajo znač ilen vpliv na dinamiko vlaženja lesa in s tem na ž ivljenjsko dobo lesa, zato jih je smiselno upoštevati pri nač rtovanju konstrukcij. Zato so metodo faktorjev š e naprej pre- oblikovali in nastal je nov zapis, ki določ a, da je spre- jemljivost materiala ali komponente določ ena z naslednjim pogojem: Izpostavljenost (D Ed ) ≤ O dpornost materiala (D Rd ) ... (3) Znotr aj pogoja izpostavljenosti (D Ed ) lahko upo- š tevamo faktorje, ki so zapisani v enač bi 1 in jih predstavljajo č rke od A do G. O dpornost materiala je produkt kriti č ne meje D crit in dveh modifi kacijskih faktorjev. Prvi je faktor , ki označ uje odpornost lesa proti navlaževanju (k wa ), drugi pa odpornost lesa proti biološ kim š kodljivcem (k inh ). Isaksson et al., (2013) so zapisali enač bo: D Rd = D crit × k wa × k inh [d] ... (4) D crit = kriti č na meja, ki ustreza r azkroju stopnje 1 (EN 252, 2012) [dni] k wa = faktor , ki označ uje odpornost proti navlaževanju materiala k inh =faktor , ki označ uje odpornost materiala proti biološ kemu r azkroju D crit so med prvimi določ ali Isaksson et al. (2013) za beljavo bora in jedrovino duglazije. Ugotovili so, da je kriti č na meja za obe vrsti okoli 325 dni z ugod- nimi pogoji za glivni razkroj. Faktor odpornosti lesa proti navlaževanju (k wa ) je mogoč e določ iti s kr atko- tr ajno in dolgotr ajno izpostavljenostjo lesa vodi, kot tudi z določ anjem sorpcijskih lastnosti materialov in kapilarnega navzema vode. Iz podatkov, pridobljenih s testi za določ anje biološ ke odpornosti v skladu s standardom EN 113 (2006) in EN 252 (2012), je mo- goč e izr ač unati faktor odpornosti materiala pr oti bio- loš kemu r azkroju (k inh ). Vrednosti teh dveh faktorjev so omejene na 5. Iz navedenih faktorjev in kriti č ne meje lahko določ imo odpornost materiala. Pri teh te- sti h se praviloma za referenč ni material uporablja smrekovina (Pic e a a b ie s ) (Brischke et al., 2015). Ž lahti č Zupanc, M ., Pogorelč nik, A., Krž iš nik, D., Lesar , B., Thaler , N., & Humar , M .: M odel za določ anje ž ivljenjske dobe lesa listavcev Les/W ood, Vol. 66, No. 1, June 2017 55 Metodologija je bila že v veliki meri preizkuš ana in verifi cir ana. M odel M eyer -Veltrup je tako prvi in edini model, namenjen določ anju ž ivljenjske dobe lesa na pr ostem, vendar ne za les v sti ku z zemljo (M eyer -Vel- trup et al., 2017). Prispevek na izbranih materialih predstavlja prvo upor abo tega pristopa v Sloveniji. V okviru prispevka smo ta model preizkusili na izbr anih lesnih vrstah listavcev in ga verifi cirali s terenskimi testi . 2 M A TERIA LI IN M ETOD E 2 M A TERIA LS A ND M ETH OD S Vzorce dimenzij 1,5 cm × 2,5 cm × 5 cm smo iz- delali iz bukovine (Fa g u s s y lv a ti c a ), jedrovine kosta- nja (C a s t a n e a s a ti v a ) in hrasta (Qu e r c u s s p . ) ter neodpornega lesa topola (Po p u lu s s p . ). Za primer - javo smo upor abili š e smrekovino (Pic e a a b ie s ). Hr anilna gojiš č a za glive smo pripr avili v stekle- nih kozarcih s pokrovč kom z volumnom 350 mL. Kot hranilni medij smo uporabili krompirjev glukozni agar (PDA- DIFCO ). V vsak kozarec smo vlili po 50 mL hr anilnega gojiš č a, jih zaprli in avtoklavir ali (45 min; 120 °C; 1,5 bar). V avtoklav smo vstavili š e mrež ice iz umetne mase, ki so v nadaljevanju služ ile za opor o vzorcem na hr anilnem gojiš č u in prepreč evale nav- laževanje lesa. Ko so se kozar ci ohladili, smo hr anilno gojiš č e inokulir ali z izbr animi vrstami gliv. Nato smo kozarce postavili v klimati zirano komoro s kon- stantno temper aturo 25 °C in vlaž nostjo zr aka 85 %. Vzorce smo sterilizir ali v avtoklavu (45 min; 120 °C; 1,5 bar), nakar smo jih v sterilnih pogojih vstavili v kozarce in jih nato za 16 tednov izpostavili šti rim r a- zlič nim glivam r azkr ojevalkam lesa, kot zahteva stan- dard EN 113 (2006) in sicer: An t r o d ia v a illa n ti i, G lo e o p h y llu m t r a b e u m , Ple u r o t u s o s t r e a t u s in Tr a - m e t e s v e r s ic o lo r. Po izpostavitvi glivam smo vzorce oč isti li, posuš ili v suš ilniku (103± 2 °C) in jim izr ač u- nali spr emembo mase. Glivam smo izpostavili po pet vzporednih vzorcev. O dpornost lesa proti navlaževanju lesa smo do- loč ali z več metodami, kapilarnim navzemom in dol- gotrajnim navzemanjem vode ter uravnoveš anjem v komori s 100 % vlaž nostjo zr aka. Kapilarni navzem vode smo določ ili s tenziometrom znamke Krü ss 100, kot to opisuje standard EN 1609 (1997). Preč no (aksialno) površ ino vzorcev smo za 200 s potopili v desti lir ano vodo in vsaki 2 s izmerili maso; globina potopljenosti č ela je bila 1,0 mm. Glede na konč no maso potopljenega vzorca in površ ino potopljenega č ela smo navzem vode izr azili v gr amih na kvadr atni meter (g/m 2 ). Dolgotr ajno navzemanje vode smo ugotavljali z modifi cir ano standar dno labor atorijsko metodo o iz- pir anju akti vnih uč inkovin iz lesa, EN 1250-2 (1994). V tem prispevku poroč amo le o vlaž nosti vzorcev, ki smo jo določ ili po 1 h in 24 h namakanja. Del vzor cev smo namesti li v komoro s 100 % vlaž nostjo lesa in jim določ ili maso po 24 ur ah in 3 tednih ur avnove- š anja. Vse teste, kjer smo osvetlili interakcije med vodo in lesom, smo opr avili na deseti h vzporednih vzorcih. M odifi kacijske faktorje k inh in k wa ter vrednosti D Rd in D RdRel smo izr ač unali v skladu z metodologijo, opisano v prispevku M eyer -Veltrup (2017). Vzorce (2,5 × 5,0 × 50 cm 3 ), izdelane iz izbr anih lesnih vrst, smo preizkusili tudi na terenskem polju Oddelka za lesar stvo v Rož ni dolini v Ljubljani na pr e- tež no senč ni in zati š ni legi (310 m n.m.). Izposta- vljeni so bili v tretjem razredu uporabe (nepokrito na prostem, pogosto moč enje) (EN 335, 2013). Za določ anje ž ivljenjske dobe lesa smo v naš i r aziskavi uporabili dvoslojni test (ang. double layer test) (Rapp & Augusta, 2004; EN 252, 2012). Sedem ali devet enako obdelanih vzorcev smo zlož ili v dve vrsti . Vzorci v zgornji vrsti so bili za polovico vzorca zamaknjeni. O cenjevanje vzorcev je potekalo vsako leto med petnajsti m majem in petnajsti m junijem. Vsak vzorec smo si natanč no ogledali in ocenili stop- njo razkroja po standardu (EN 252, 2012; Rapp & Augusta, 2004). 3 REZ ULTA TI IN RA Z PRA VA 3 RESULTS A ND D ISCUSION Izguba mase po izpostavitvi glivnim kultur am je osnovni labor atorijski test, s katerim določ amo od- pornost proti lesnim glivam. Prednost tega testa je, da lahko v kr atkem č asu pridemo do osnovnega po- datka o odpornosti lesa na najpomembnejš e pred- stavnice gliv r azkrojevalk. Po drugi str ani je slabost tega testa to, da v nar avi na les deluje š irok spekter biotskih in abiotskih dejavnikov, ki jih v celoti nikoli ne moremo simulir ati v labor atoriju. Preizkuš ane lesne vrste lahko razdelimo v dve skupini. V prvi skupini so lesne vrste, dovzetne na glivni r azkroj (topolovina, bukovina in smrekovina), v drugi skupini pa odpornejš i lesni vrsti (hr astovina Les/W ood, Vol. 66, No. 1, June 2017 Ž lahti č Zupanc, M ., Pogorelč nik, A., Krž iš nik, D., Lesar , B., Thaler , N., & Humar , M .: M odel for service life predicti on of hardwoods 56 in kostanjevina). Ta r azlika je lepo vidna iz pregled- nice 1. Tako je gliva tr amovka intenzivno r azgr adila les smreke, topola in kostanja. Najviš jo izgubo mase smo zabelež ili pri topolovini, izpostavljeni tej glivi (51,1 %). Zelo agresivna je bila tudi pisana plosko- cevka (T. v e r s ic o lo r), ki je povzroč ila le za nekaj od- stotnih toč k niž jo izgubo mase kot tramovka. Bela hiš na goba (A. v a illa n ti i) in ostrigar (P . o s t r e a t u s ) sta bila nekoliko manj agresivna. Razloge za r azlike v de- lovanju lahko pripiš emo biološ ki variabilnosti lesa in biološ ki nar avi gliv. Č e bi r azdelili glive v r azrede od- pornosti le na podlagi izgube mase (EN 350, 2017), bi smrekovino, topolovino in bukovino uvrsti li v peti r azred odpornosti , hr astovino v drugi, kostanjevino pa v peti r azred odpornosti . Standard EN 350 (2017) r azvrš č a kostanjevino v 2. r azred, hr astovino v 2. do 4. r azred, preostale tri vrste pa v najslabš i 5. r azred. Č e želimo pridobiti bolj zanesljive podatke, je nujno, da poleg gliv razkrojevalk za določ anje odpornosti proti r azkroju vključ imo š e teste, ki vrednoti jo vpliv bakterij, kot je na primer EN 252 (2012) in ENV 807 (2004). Poleg odpornosti proti lesnim glivam na ž ivljenj- sko dobo lesa, ki ni v sti ku z zemljo, vpliva tudi odpor - nost proti navlaževanju. Podobno kot odpornosti proti glivnemu r azkroju ne moremo določ iti le z izpo- stavitvijo eni glivi, mor amo za določ anje odpornosti proti glivam r azkrojevalkam vključ iti r aznolike teste, kot je r azvidno tudi iz preglednice 2. Ne glede na to, kateri test izberemo, je iz preglednice 2 r azvidno, da hrastovina in kostanjevina med testi določ anja od- pornosti proti navlaževanju vpijeta/absorbir ata manj vode kot bukovina, topolovina in smrekovina. Na pri- mer , po eni uri namakanja je bukovina vpila 40,3 % vode, topolovina 31,8 %; kostanjevina 19,5 %, hra- stovina pa 16,9 %. Do podobnih rezultatov so priš li tudi Brischke et al. (2014). Razlog za dobr o odpornost hr astovine pr oti navlaževanju je višja stopnja oti ljenja v primerjavi s kostanjevino. Po drugi strani je treba upoštevati š e dejstvo, da ima bukovina bistveno go- stejš i les od topolovine, vrednosti v preglednici 2 pa so pr aviloma izr ažene v odstotkih. To pomeni, da je dejanski navzem vode v bukovino š e bolj izr azit kot v topolovino. Dobr a permeabilnost bukovine je tudi r a- Le s n a v r s t a Le s n a g l i v a G lo e o p h y llu m tra b e u m A n tro d ia v a illa n ti i P le u ro tu s o stre a tu s T ra m e te s v e rsic o lo r P . a b ie s 41,1 % 15,5 % 7,8 % 27,0 % F. sy lv a ti c a 44,7 % 13,0 % 25,9 % 42,4 % P o p u lu s sp . 51,1 % 25,3 % 11,7 % 47,4 % Q u e rc u s sp . 7,1 % 4,2 % 4,8 % 5,5 % C . sa ti v a 0,7 % 0,6 % 1,1 % 1,2 % Le s n a v r s t a M e to d e za v re d n o te n je o d p o rn o sti p ro ti n a v la že v a n ju V la ž. p o 24 h u ra v n o v e ša n ja n a 100 % R H V la žn o st p o 3 te d n ih u ra v n o v e ša n ja n a 100 % R H K ra tk o tra jn o n a v ze m a n je v o d e V la žn o st p o 1 h n a m a k a n ja V la žn o st p o 24 h n a m a k a n ja P . a b ie s 11,5 % 22,7 % 24,9 kg/m 2 41,0 % 64,5 % F. sy lv a ti c a 9,4 % 23,3 % 29,4 kg/m 2 40,3 % 75,6 % P o p u lu s sp . 12,5 % 23,2 % 17,4 kg/m 2 31,8 % 93,0 % Q u e rc u s sp . 7,4 % 22,0 % 11,1 kg/m 2 16,9 % 34,7 % C . sa ti v a 7,3 % 21,2 % 9,9 kg/m 2 19,5 % 43,6 % Pr e g le d n ic a 1. I z g u b a m a s e le s a p o iz p o s t a v it v i g liv a m r a z k r o je v a lk a m z a 16 t e d n o v Ta b le 1. M a s s lo s s a ft e r 16 w e e k s o f e x p o s u r e t o w o o d d e c a y f u n g i Pr e g le d n ic a 2. Od p o r n o s t le s a p r o ti n a v la ž e v a n ju , d o lo č e n a z r a z lič n im i la b o r a t o r ijs k im i p r e iz k u s i. Ta b le 2. W a t e r e x c lu s io n e ffi c a c y d e t e r m in e d w it h v a r io u s t e s t m e t h o d s RH – r e la ti v n a z r a č n a v la ž n o s t Ž lahti č Zupanc, M ., Pogorelč nik, A., Krž iš nik, D., Lesar , B., Thaler , N., & Humar , M .: M odel za določ anje ž ivljenjske dobe lesa listavcev Les/W ood, Vol. 66, No. 1, June 2017 57 zlog, da se ta lesna vrsta najpogosteje uporablja za izdelavo železniš kih pr agov. V skladu z modelom M eyer -Veltrup (2017) smo vrednosti v preglednicah 1 in 2 prerač unali v fak- torje, ki so prikazani v preglednici 3. Faktor 1 po- meni, da je bila vrednost posameznega parametra primerljiva z vrednostjo pri smrekovini. Vrednosti , niž je od 1, označ ujejo lesne vrste, ki so slabš e od- porne proti r azkroju oziroma proti navlaževanju kot smrekovina, vrednosti faktorjev, viš je od 1, pa ozna- č ujejo materiale, ki se obnesejo bolje od smreko- vega lesa. Iz preglednice 3 je r azvidno, da se pri smreko- vini pojavijo prvi znaki razkroja po približ no 325 dneh z ugodnimi klimatskimi pogoji. Ta podatek se nanaš a za rabo lesa v aplikacijah, ki niso v sti ku z zemljo. Č e je konstrukcijska zašč ita izvedena odlič no, bo v določ enem obdobju ugodnih dni za razkroj manj, kot č e teh pravil gradbeniki niso upoštevali. Prvi znaki r azkroja opisujejo spremembe, ki se po- kažejo predvsem kot spremembe barve ali zelo po- vrš inski r azkroj oziroma mehč anje lesa. Razkroj lesa ne sega več kot 1 mm globoko (EN 252, 2012). Ta vrednost nakazuje na prve znake r azkr oja, do popol- nega propada pr aviloma pride po bistveno daljš em obdobju. V naš em klimatskem pasu do prvega r az- kroja na smrekovem lesu, uporabljenem v tretjem r azredu upor abe, pride po dveh, vč asih tudi po treh leti h. Na bukovini in topolovini pride do r azkroja š e prej, kar potrjujejo tudi naš a terenska testi r anja. Po drugi strani lahko prič akujemo, da bo do razkroja hr astovega in kostanjevega lesa priš lo veliko poč as- neje (Preglednica 4). Na O ddelku za lesarstvo Biotehniš ke fakultete Univerze v Ljubljani že več let spremljamo vlaž nost lesa na več kot 450 mesti h, na več kot 30 r azlič nih materialih oziroma lesnih vrstah, da bi določ ili dina- miko vlaženja in suš enja lesa, vgrajenega na pro- stem. Tako letno zabelež imo več kot 300.000 meritev vlaž nosti lesa. S temi podatki bomo skuš ali š e dodatno izboljš ati zanesljivost delovanja predsta- vljenega modela. 4 Z A KLJUČ KI 4 CONCLUSIONS Potrdili smo, da je model M eyer -Veltrup, ki te- melji na metodi faktorjev, primeren model za vred- notenje ž ivljenjske dobe domač ih lesnih vrst na prostem v drugem in tretjem razredu uporabe. Ta model temelji na dveh faktorjih; odpornosti mate- riala proti biološ kim dejavnikom r azkroja in odpor - nosti pr oti navlaževanju. Č e želimo celostno osvetliti ta dva par ametr a, mor amo izvesti več loč enih testov. Rezultati modela se dobro ujemajo z rezultati teren- skih testi r anj. 5 POVZ ETEK 5 SUM M A RY In additi on to having a variety of indoor uses, wood has been used for centuries for structur al and other outdoor applicati ons. In recent years, Europe has seen a renaissance in the use of wood in con- structi on. Its use especially in Class 2 (outside, not Le s n a v r s t a k in h k w a D R d (d n i) D R d R e l P . a b ie s 1,00 1,00 325 1,00 F. sy lv a ti c a 0,76 0,97 241 0,74 P o p u lu s sp . 0,66 1,07 232 0,71 Q u e rc u s sp . 4,01 1,61 2100 6,46 C . sa ti v a 5,00 1,59 2580 7,94 Le s n a v r s t a L e ta izp o sta v itv e , k o je n a v zo rc ih n a p ro ste m p rišlo d o p rv e g a ra zk ro ja P . a b ie s 2 F. sy lv a ti c a 1 P o p u lu s sp . 1 Q u e rc u s sp . 6 C . sa ti v a < 6 Pr e g le d n ic a 3. Fa k t o r ji, k i d o lo č a jo ž iv lje n js k o d o b o le s a iz b r a n ih le s n ih v r s t . Oz n a k e f a k t o r je v s o r a z v id n e iz e n a č b e 4. Ta b le 3. Fa c t o r s t h a t d e t e r m in e t h e s e r v ic e lif e o f s e le c t e d w o o d s p e c ie s . Th e e x p la n a ti o n o f t h e f a c t o r s c a n b e r e s o lv e d f r o m e q u a ti o n 4. Pr e g le d n ic a 4. Le t a iz p o s t a v it v e , k o s m o n a d v o s lo jn e m t e s t u n a p r o s t e m z a b e le ž ili p r v e z n a k e r a z k r o ja . Ta b le 4. Ye a r s o f e x p o s u r e r e q u ir e d f o r d e v e lo p m e n t o f t h e fi r s t s ig n o f d e c a y , a s d e t e r m in e d w it h t h e d o u b le -la y e r t e s t m e t h o d . Les/W ood, Vol. 66, No. 1, June 2017 Ž lahti č Zupanc, M ., Pogorelč nik, A., Krž iš nik, D., Lesar , B., Thaler , N., & Humar , M .: M odel for service life predicti on of hardwoods 58 in gr ound contact, cover ed) and Class 3 (outside, not in ground contact, not covered) applicati ons, as de- fi ned by EN 335 (2013), has become incr easingly im- portant. However , if wood is misused, it is suscepti ble to degr adati on, especially by fungi. O ne of the biggest threats to outdoor applicati ons in Central Europe is wood-decaying fungi. There are sever al research methods used to determine when decay occurs and how long a certain constructi on will last. This informati on refers to the service life of wood, and is key data for planning service and main- tenance costs. The service life of wood, defi ned in the stan- dard ISO 15686-1 (2000) as the “ period of ti me aft er installati on during which a building or its parts meets the performance requirements,” is specifi a- ble in years. The service life of wood depends on both natural and improved durability. In the past, natural durability was linked to extracti ve compo- nents, the anatomical and chemical properti es of the wood, and the presence of biocidal acti ve ingre- dients. There are only a few natur ally dur able wood species available in Europe. According to standard EN 350 (2017), the majority of wood species in Cen- tr al Europe have non-dur able or suscepti ble wood. For end users of wooden applicati ons, it is very important to predict the service life of wood. Diff e- rent approaches for service life predicti on have been developed, including the factor method (ISO 15686-1 2000). This calculates the esti mated service life (ESL) by multi plying a reference service life (RSL) by diff erent modifying factors. This method and re- cent results refl ect the importance of moisture dy- namics in evaluati ng the overall performance of natur ally dur able wood species and modifi ed wood in outdoor applicati ons. The importance of moistur e dynamics in wood performance scenarios has inf- luenced the development of new the European standard EN 350 (2017). The majority of Slovenian wood species do not have dur able wood. Due to increased environmen- tal awareness, users are avoiding treated wood and wood from tropical forests. In order to increase the consumpti on of domesti c wood species, we have to under stand the over all performance of wood better . As such, a study of the most important Slovenian hardwood species was performed, as prescribed by M eyer -Veltrup et al.. Dur ability against wood decay fungi and wetti ng was determined using standard labor atory tests. These data were then used for cal- culati on of the respecti ve factors needed for calcu- lati on of the predicted service life. The results from the laboratory tests were compared to the data from fi eld testi ng. The outcome clearly showed that if pr oper tests in the labor atory ar e carried out, then they have high predicti ve value. Z A H VA LA A CKNOW LED G EM ENT Izvedbo r aziskave je omogoč ilo več medsebojno povezanih projektov, ki jih je sofi nancir ala Agencija za r aziskovalno dejavnost RS: V4-1419 – Racionalna raba lesa listavcev s poudarkom na bukovini, L4- 5517 - Prepreč evanje vlaženja lesa, kot merilo uč in- kovitosti zaš č ite lesa pred glivami razkrojevalkami, L4-7547 - O bnaš anje lesa in lignoceluloznih kompo- zitov v zunanjih pogojih, P4-0015 – Progr amska sku- pina les in lignocelulozni kompoziti , 0481-09 Infr astrukturni center za pripr avo, star anje in teren- sko testi r anje lesa ter lignoceluloznih materialov (IC LES PST). Del raziskav je potekal tudi v okviru pro- jektov Razvoj verig vrednosti v okviru r azpisov Str a- tegije pametne specializacije; TIGR4smart. LITERA TURA REFERENCES Brischke, C., Alfredsen, G., Flæ te, P. O., Humar , M ., Isaksson, T., & M eyer , L. (2015). The combined eff ect of wetti ng ability and du- r ability on fi eld performance – verifi cati on of a new predicti on approach. The Internati onal Research Group on W ood Protec- ti on, IRG/W P, 15-20565. Brischke, C., Bayerbach, R., & Rapp, A. O. (2006). Decay-infl uencing factors: A basis for service life predicti on of wood and wood- based products. W ood M aterial Science and Engineering, 1(3-4): 91– 107. Brischke, C., M eyer , L., Hesse, C., Van Acker , J., De W indt, I., Van Den Bulcke, J., Conti , E., Humar , M ., Viitanen, H., Kutnik, M ., & M alassenet, L. (2014). M oisture dynamics of wood and wood- based products: results from an inter -labor atory test. The In- ternati onal Research Group on W ood Protecti on, IRG/W P 14-20539. Brischke, C., & Thelander sson, S. (2014) M odelling the outdoor per - formance of wood products - A review on existi ng approaches. Constructi on and Building M aterials, 66, 384– 397. EN 113 (2006). W ood preservati ves - Test method for determining the protecti ve eff ecti veness against wood-destroying basidio- mycetes. Determinati on of toxic values. European Committee for Standardisati on, Brussels, Belgium. Ž lahti č Zupanc, M ., Pogorelč nik, A., Krž iš nik, D., Lesar , B., Thaler , N., & Humar , M .: M odel za določ anje ž ivljenjske dobe lesa listavcev Les/W ood, Vol. 66, No. 1, June 2017 59 EN 1609 (1997). Toplotnoizolacijski proizvodi za upor abo v gr adbe- ništvu - Določ anje vpojnosti vode z metodo delne kr atkotr ajne potopitve. EN 252 (2012). Field test method for determining protecti ve eff ec- ti veness of a wood preservati ve in ground contact. European Committee for Standardisati on, Brussels, Belgium. EN 335-1 (2013). Classifi cati on of hazard classes. European Com- mittee for Standardisati on, Brussels, Belgium. EN 350 (2017). Dur ability of wood and wood-based products - Te- sti ng and classifi cati on of the resistance to biological agents, the permeability to water and the performance of wood and wood-based materials. European Committee for Standardisa- ti on, Brussels, Belgium. ENV 1250-2 (1994). W ood preservati ves; M ethods of measuring losses of acti ve ingredients and other preservati ve ingredients from treated ti mber . European Committee for Standardisati on, Brussels, Belgium. EN V 807 (2004). W ood preservati ves - Determinati on of the eff ecti ve n ess against soft rotti ng micro-fungi and other soil in- habiti ng micro-organisms. European Committee for Standardi- sati on, Brussels, Belgium. Internati onal Standardizati on O rganizati on (2000). ISO 15686-1. Building and constructed assets-Service life planning- Part 1: Gener al principles and fr amework. Isaksson, T., Brischke, C., & Thelandersson, S. (2013). Development of decay performance models for outdoor ti mber structures. M aterials and Structures, 46, 1209-1225. M eyer-Veltrup, L., Brischke, C., Alfredsen, G., Humar , M ., Flæ te, P. O ., Isaksson, T., Larsson Brelid, P., & Jermer , J. (2017). The combined eff ect of wetti ng ability and dur ability on fi eld per - formance – verifi cati on of a new predicti on approach. W ood Science and Technology, 51, 615– 637. Rapp, A.O., Augusta, U. (2004). The full guideline for the “double layer test method” - A fi eld test method for determining the dur ability of wood out of ground. The Internati onal Research Group on W ood Protecti on IRG/W P/04-20290. W ikipedia. (2017) Building informati on modelling. https://en.wiki- pedia.org/wiki/Building_informati on_modeling (11.6.2017). Les/W ood, Vol. 66, No. 1, June 2017 60 Les/W ood, Vol. 66, No. 1, June 2017 61 D OD A NA VRED NOST V IZ D ELKIH V G OZ D NO- LESNI VERIG I - PRIM ER: PRIM A RNA PRED ELA VA B UKOVINE A D D ED VA LUE OF PROD UCTS IN TH E FOREST W OOD SUPPLY CH A IN - CA SE: PRIM A RY B EECH W OOD PROCESSING Jože Kropivš ek 1* , Dominika Gornik Buč ar 1 Izv le č e k / A b stra c t Izv le č e k :Po t e n c ia l le s n e s u r o v in e je v s lo v e n s k i g o z d n o -le s n i v e r ig i p o g o s t o n e iz k o r iš č e n . S c ilje m g o s p o d a r n e jš e g a r a v n a n ja z le s n o s u r o v in o o b z a g o t a v lja n ju p o s r e d n ih u č in k o v n a š ir š e g o s p o d a r s k o o k o lje je p o t r e b n o z a g o t o v iti : (1) u č in k o v it o d e lo v a n je c e lo t n e g o z d n o -le s n e v e r ig e , k i z a g o t a v lja p r o iz v o d n jo iz d e lk o v z v is o k o d o d a n o v r e d n o s t jo in (2) p o ln o iz k o r iš č a n je p o t e n c ia la le s n e s u r o v in e g le d e n a n je n o k a k o v o s t . V č la n k u s m o p r e u č ili d o d a n o v r e d n o s t v iz - d e lk ih , id e n ti fi c ir a li k lju č n e iz z iv e p r i n je n e m v r e d n o t e n ju t e r n je n o p o v e z a v o z d r u g im i e k o n o m s k im i k a z a ln ik i, k i v p li- v a jo n a p o s lo v n e o d lo č it v e p o d je ti j. Sk u p in e iz d e lk o v iz b u k o v in e s m o r a z v r s ti li g le d e n a v iš in o d o d a n e v r e d n o s ti v iz d e lk u in s t e m p o k a z a li n a p o t e n c ia le t e s u r o v in e t u d i z v id ik a v p liv a n a d r u ž b o in n je n g o s p o d a r s k i r a z v o j. S t e m s m o p o t r d ili p o m e n r a z v o ja in d e lo v a n ja c e lo t n e g o z d n o -le s n e v e r ig e t e r p o m e n d r ž a v n e g o s p o d a r s k e p o liti k e p r i n je n e m d e lo v a n ju . Po d r o b n e je s m o p r e u č ili s t a n je p r im a r n e p r e d e la v e le s a k o t p o m e m b n e g a č le n a g o z d n o -le s n e v e r ig e v Slo - v e n iji t e r id e n ti fi c ir a li n e k a t e r e v z r o k e z a n je n o n e u č in k o v it o s t . Oc e n ili s m o r a z p o lo ž ljiv o s t s u r o v in e p o k a k o v o s ti in n a - m e n u u p o r a b e t e r d o d a n o v r e d n o s t n a m 3 b u k o v in e , s č im e r s m o p o s k u š a li p o k a z a ti n a s m is e ln o s t in v e s ti c ij v n a jn o v e jš o t e h n o lo g ijo z a r a z ž a g o v a n je lis t a v c e v in p r o iz v o d n jo f u r n ir ja . K lju č n e b e se d e :d o d a n a v r e d n o s t , g o z d n o -le s n a v e r ig a , p r im a r n a p r e d e la v a le s a , b u k o v in a A b stra c t:Th e p o t e n ti a l o f w o o d r a w m a t e r ia l in t h e Slo v e n ia n f o r e s t w o o d s u p p ly c h a in is o ft e n in s u ffi c ie n t ly e x p lo it e d . Th e p r o m o ti o n o f it s m o r e r a ti o n a l u s e , w h ile h a v in g in d ir e c t e ff e c t s o n t h e w id e r e c o n o m ic e n v ir o n m e n t , is n e c e s s a r y t o : (1) e n s u r e t h e e ff e c ti v e f u n c ti o n in g o f t h e e n ti r e f o r e s t w o o d s u p p ly c h a in , p r o v id in g p r o d u c t s w it h h ig h a d d e d v a lu e ; a n d (2) f u lly e x p lo it t h e p o t e n ti a l o f w o o d r a w m a t e r ia l in t e r m s o f q u a lit y . I n t h e a r ti c le w e e x a m in e d a d d e d v a lu e o f b e e c h w o o d p r o d u c t s , id e n ti fi e d k e y c h a lle n g e s in t h is e v a lu a ti o n , a n d t h e r e la ti o n s h ip s w it h o t h e r e c o n o m ic in d ic a t o r s t h a t a ff e c t b u s in e s s d e c is io n s . Be e c h w o o d p r o d u c t s w e r e c la s s ifi e d a c c o r d in g t o t h e a m o u n t o f v a lu e a d d e d , a n d t h e r e b y t h e p o t e n ti a l o f b e e c h w o o d r a w m a t e r ia ls w a s d e m o n s t r a t e d in t e r m s o f b o t h t h e im p a c t o n s o c ie t y a n d e c o n o m ic d e v e lo p m e n t . W e t h u s c o n fi r m e d t h e im p o r t a n c e o f t h e d e v e lo p m e n t a n d o p e r a ti o n o f t h e e n ti r e f o r e s t w o o d s u p p ly c h a in , a n d t h e im p o r t a n c e o f g o v e r n m e n t e c o n o m ic p o lic y in it s f u n c ti o n in g . M o r e s p e c ifi c a lly , t h e s t a t e o f p r im a r y w o o d p r o c e s s in g a s a n im p o r t a n t p a r t o f f o r e s t w o o d s u p p ly c h a in in Slo v e n ia w a s e x a m in e d , a n d s o m e r e a s o n s f o r it s in e ff e c ti v e n e s s w e r e id e n ti fi e d . Th e a v a ila b ilit y o f r a w m a t e r ia ls b a s e d o n q u a lit y a n d p u r p o s e o f u s e , a n d t h e v a lu e a d d e d p e r c u b ic m e t e r o f b e e c h w o o d , w e r e a s s e s s e d in o r d e r t o p r o v e t h e r e a s o n a b le n e s s o f in v e s t m e n t s in t h e n e w e s t t e c h n o lo g ie s f o r h a r d w o o d p r o c e s s in g a n d v e n e e r p r o d u c ti o n . K e y w o rd s:a d d e d v a lu e , f o r e s t w o o d s u p p ly c h a in , p r im a r y w o o d p r o c e s s in g , b e e c h w o o d nanje s to surovino ključ na. Pri tem je zelo pomem- ben tudi izr ač un konkretnih ekonomskih kazalnikov, med katerimi je dodana vrednost v izdelku med naj- pomembnejšimi. Poleg kazalnikov dodane vrednosti je pri odloč anju, katere izdelke pr oizvajati , nujno po- trebno upoš tevati tudi druge posredne uč inke na gospodarstvo, ki se kažejo v izkoriš č anju celotnega potenciala lesne predelave, ter inovacijski potencial lesne panoge. 1 UVOD 1 INTROD UCTION Iz bukovine je v celotni gozdno-lesni verigi mo- goč e izdelati več sto izdelkov (Kropivš ek & Č ufar , 2015), a je odloč itev o tem, katere izdelke proizva- jati , zelo zahtevna, pa vendarle za gospodarno r av- 1 Univerza v Ljubljani, Biotehniš ka fakulteta, O ddelek za le- sarstvo, Jamnikarjeva 101, 1000 Ljubljana, SLO * e-pošta: joze.kropivsek@bf.uni-lj.si; telefon: 01-320-3624 UDK 630*83 Izvirni znanstveni č lanek / O riginal scienti fi c arti cle Vol. 66, No. 1, 61-72 DO I: https://doi.org/10.26614/les-wood.2017.v66n01a06 Les/W ood, Vol. 66, No. 1, June 2017 Kropivš ek, J., & Gornik Buč ar , D.: Added value of products in the forest wood supply chain - Case: primary beechwood processing 62 S ciljem gospodarnejš ega ravnanja z lesno su- rovino ob zagotavljanju posrednih uč inkov na š irš e gospodarsko okolje je treba zagotoviti : (1) uč inko- vito delovanje celotne gozdno-lesne verige, ki zago- tavlja proizvodnjo izdelkov z visoko dodano vrednostjo in (2) upoštevanje mejne kakovosti lesne surovine, pri kateri poskuš amo zagotavljati polno iz- korišč anje njenega potenciala glede na kakovost. Za- vedanje, da gozdno-lesna veriga (š e) ne deluje zadostno in da je njeno delovanje ključ nega pomena za uspeš no delovanje celotne panoge, so v zadnjem č asu pripeljali do vzpostavljanja gozdno-lesne verige na različ nih nivojih od lokalnih (Š ubic, 2017) do akti vnosti na nivoju države s sprejetjem akcijskega nač rta za poveč anje konkurenč nosti gozdno-lesne verige v Sloveniji do leta 2020, ki ga je sprejela Vlada RS. Razlogov za nedelovanje te verige v prispevku ne bomo navajali, saj so bili nekateri predstavljeni drugje (Seliš nik, 2014; Zavrl Bogataj, 2012; Humar et al., 2012), oč itno pa je, da je (naj)š ibkejš i č len ve- rige primarna predelava lesa. To je hkr ati tudi ključ ni r azlog, da potenciala lesne surovine ne izkoriš č amo dovolj in/ali ustrezno, oz. da je dodana vrednost glede na kakovost surovine (pre)majhna. Koncept mejne kakovosti vhodne surovine (angl: marginal log), kjer namen uporabe hlodovine določ a njena kakovost (Ringe & Hoover , 1987), omogoč a, da r az- polož ljivo hlodovino maksimalno izkoristi mo za proizvodnjo izdelkov z visoko dodano vrednostjo, kot tudi maksimalno izkoriš č anje lesnih ostankov v celotni verigi glede na njihov potencial. To r azmišlja- nje je zelo podobno konceptu krož nega gospodar - stva (Circular Economy, 2017), kjer je poudarek na ponovni upor abi, popr avilih in reciklir anju obstoje- č ih materialov in izdelkov. M ed drugim zniž uje po- rabo surovin ter preko skrbne zasnove izdelkov nastajanje odpadkov zniž uje proti nič elni stopnji. Koncept izhaja iz nar avnih sistemov, kjer vsaka kom- ponenta opti malno dopolnjuje celoto. Izdelki v kr ož - nem gospodarstvu so skrbno zasnovani tako, da omogoč ajo kr oženje materialov in ohr anjajo dodano vrednost kolikor dolgo je to le mogoč e. Znotr aj go- spodarstva ostajajo tudi potem, ko material ali izde- lek doseže konec svoje ž ivljenjske dobe. Za delovanje koncepta mejne kakovosti suro- vine v celotni ž ivljenjski dobi mor a v prvi vrsti delo- vati celotna gozdno-lesna veriga. Kot že omenjeno, je eden izmed pomembnejš ih ekonomskih kazalni- kov delovanja gozdno-lesne verige in upoš tevanja koncepta mejne kakovosti surovine dodana vred- nost v izdelkih (Kropivš ek & Č ufar , 2015). Dodana vrednost v izdelku je opredeljena kot razlika med proizvodnjo v osnovnih cenah in vmesno potroš njo v kupč evih cenah. Je r azlika med (trž no) vrednostjo proizvedenih izdelkov/storitev in vrednostjo vseh (materialnih) proizvodnih virov, ki so bili por abljeni v proizvodnem procesu (Sathre & Gustavsson, 2009). Izdelke z visoko dodano vrednostjo lahko za- gotavljamo na različ ne nač ine. M ed njimi sta med pomembnejšimi zagotovo delovanje vseh č lenov ve- rige od gozda do konč nega izdelka in iskanje inova- ti vnih rab surovine. V tem prispevku se bomo posveti li predvsem prvemu. Predpostavljamo, da se največ dodane vrednosti izgublja v prekinjenosti gozdno-lesne verige, predvsem pa v neuč inkovitem delovanju primarne predelave lesa. V tej pr oizvodnji nastajajo številni polproizvodi (npr . furnir , žagan les ipd.), ki so osnova za š tevilne izdelke z visoko do- dano vrednostjo, kar moč no zvišuje njihov potencial visoke dodane vr ednosti , poleg tega pa pr edstavljajo pomemben č len v gozdno-lesni verigi, zagotavljajo š tevilne zaposlitve in krepijo zavest o potencialih lesne surovine v gozdu, kar v konč ni fazi moč no vpliva na gospodarjenje z gozdnimi sorti menti med lastniki gozdov. Pojavljajo se tudi številni sinergijski uč inki v gospodarstvu nasploh (npr . izraba lesnih ostankov v namene proizvodnje izdelkov z visoko dodano vrednostjo), kar sedaj ob omejenem delo- vanju primarne predelave lesa izgubljamo. Pri tem se pojavljajo številni izzivi, ki so pogosto pogojeni s povsem tehnološ kimi osnovami in potrebnimi inve- sti cijami, razmerjem dodane vrednosti z ostalimi ekonomskimi kazalniki in predvsem prepoznanju lesne panoge kot strateš ko zanimive za delovanje celotnega gospodar stva s str ani postavljalcev gospo- darske politi ke (Humar et al., 2012). V č lanku bomo preuč ili dodano vrednost v iz- delkih, identi fi cirali ključ ne izzive pri njenem vred- notenju ter njeno povezavo z drugimi ekonomskimi kazalniki, ki vplivajo na poslovne odloč itve podjeti j. Izdelke iz bukovine bomo razvrsti li glede na viš ino dodane vrednost v izdelku in s tem pokazali na po- tenciale te surovine tudi z vidika vpliva na druž bo in njen gospodarski r azvoj. Podrobneje bomo preuč ili stanje primarne predelave lesa kot pomembnega č lena gozdno-lesne verige ter preverili vzroke za njeno neuč inkovitost. O cenili bomo razpolož ljivost sur ovine po kakovosti in namenu upor abe (mejni ka- Kropivš ek, J., & Gornik Buč ar , D.: Dodana vrednost v izdelkih v gozdno-lesni verigi - primer: primarna predelava bukovine Les/W ood, Vol. 66, No. 1, June 2017 63 kovosti ) ter ocenili dodano vrednost na m 3 buko- vine, s č imer bomo poskuš ali pokazati na smiselnost investi cij v najnovejš o tehnologijo za razžagovanje listavcev in proizvodnjo furnirja. 2 M A TERIA LI IN M ETOD E 2 M A TERIA LS A ND M ETH OD S Dodana vrednost v izdelku predstavlja razliko med (trž no) vrednostjo proizvedenih izdelkov/stori- tev in vrednostjo vseh (materialnih) proizvodnih virov, ki so bili porabljeni v proizvodnem procesu (Sathre & Gustavsson, 2009; Chernatony, Harris & Dall’O lmo Riley, 2000). Dodano vrednost v izdelkih (DV) izr ač unamo po naslednjem izr azu (Lantz, 2005) (Izr az 1): DV = [vrednost izdelkov/storitev] – [stroš ki por abljenih materialov] – [stroš ki por abljene energije] (1) Za vrednotenje izbranih izdelkov iz bukovine smo izr ač unali š e kazalnik dobič ka iz poslovanja po naslednjem izr azu (Izr az 2): Dobič ek iz poslovanja = [prihodki iz poslovanja] – [odhodki iz poslovanja] (2) Identi fi kacijo tež av pri vrednotenju dodane vrednosti v izdelku smo opr avljali na podrobni ana- lizi treh pilotnih primerov gozdno-lesne verige v Slo- veniji. Analizo smo izvajali v leti h 2015-2017. Pri fi nanč ni analizi panoge C 16.100 smo oce- njevali š e nekatere fi nanč ne kazalnike, na osnovi ka- terih je bila opr avljena primerjalna analiza glede na panogo C 16 v celoti ter njihova horizontalna analiza v č asovni vr sti (Izr azi od 3 do 6) (Slapnič ar , 2004; Per - š ak, 2011; Rebernik, 2008; Hornby et al., 1997): • Delež dobič ka v prihodkih (RO S) = [dobič ek] / [celotni prihodki] (3) • Bruto dodana vrednosti (BDV) = [kosmati donos od poslovanja] – [stroš ki blaga, materiala in storitev] – [drugi poslovni odhodki] (4) • Delež dodane vrednosti v prihodkih = [bruto dodana vrednosti (BDV)] / [celotni prihodki] (5) • Dodana vrednost na zaposlenega = [bruto dodana vrednosti (BDV)] / [št. zaposlenih] (6) Pri določ anju opti malne izr abe kakovosti r azpo- lož ljive hlodovine smo izhajali iz koncepta mejne ka- kovosti vhodne surovine. Ta koncept predvideva uporabo hlodovine glede na njeno kakovost (in vrednost), torej da kakovostnejš o hlodovino upor a- bimo samo za proizvodnjo izdelkov z visoko dodano vrednostjo (Ringe & Hoover , 1987). Pri konceptu krož nega gospodarstva pa so izdelki zasnovani tako, da omogoč ajo kroženje materialov in ohr anjajo do- dano vrednost kolikor dolgo je to le mogoč e, pri č emer določ en izdelek po odsluženju ponovno upo- r abimo za proizvodnjo novega, drugač nega izdelka, kjer zopet omogoč imo nastanek nove dodane vred- nosti (Circular Economy, 2017). 3 REZ ULTA TI 3 RESULTS 3. 1 D OD A NA VRED NOST V IZ D ELKIH IN IZ Z IVI PRI NJENEM VRED NOTENJU 3. 1 A D D ED VA LUE OF PROD UCTS A ND ISSUES IN ITS EVA LUA TION V č lanku (Kropivš ek & Č ufar , 2015) je bilo po- udarjeno, da je sama dodana vrednost absolutna vrednost, ki je med r azlič nimi izdelki ni mogoč e pri- merjati . Temeljni kazalnik dodane vrednosti v izdel- kih zato š ele v povezavi z drugimi (izvedenimi) kazalniki daje dovolj informacij za odloč anje o pred- nostnih izdelkih za proizvodnjo. Dejstvo je namreč , da je v r azlič nih izdelkih r azlič en delež lesa v struk- turi uporabljenih materialov (tako vrednostno kot količ insko) in da so za njihovo proizvodnjo potrebni r azlič ni tehnološ ki postopki in zahteve. Zato so k te- meljnemu kazalniku dodane vrednosti v izdelku bili dodani š e izrač un dodane vrednosti glede na koli- č ino vgrajenega lesa v izdelku, dodane vrednosti glede na vrednostni delež vgr ajenega lesa v izdelku in delež dodane vrednosti v prodajni ceni izdelka. Slednji (delež dodane vrednosti v prodajni ceni iz- delka) je v primerjalnih analizah najpomembnejš i, saj vsebuje informacije o delež u prodajne cene za pokrivanje stroš kov dela, kapitala in drugih posred- nih stroš kov ter dobič ka, ki so ključ ne za številne po- slovne odloč itve. Pri nadaljnjem razvoju tega modela smo pre- uč evali predvsem poslovno vrednost informacij o dodani vrednosti . M ed r azvijanjem modela vredno- tenja dodane vrednosti v izdelku na osnovi pilotnih Les/W ood, Vol. 66, No. 1, June 2017 Kropivš ek, J., & Gornik Buč ar , D.: Added value of products in the forest wood supply chain - Case: primary beechwood processing 64 projektov v treh slovenskih lesnih podjetjih smo identi fi cirali naslednje težave/izzive, ki jih je treba dosledno upoštevati pri interpretaciji rezultatov: • r azlič nost upor abljanih standardov in pr avil dolo- č anja kakovosti v celotni verigi med državami, kot tudi znotr aj države, ki med sabo pogosto niso ne- posredno primerljivi (M arenč e & Š ega 2015; M a- renč e et. Al., 2016). Ker je vrednotenje kakovosti tesno povezano s ceno oz. vrednostjo na strani vhodnih materialov in na str ani izdelkov, odstopa- nja neposredno vplivajo na izrač unano dodano vrednost v izdelku, ki je zar adi teh anomalij pogo- sto zavajajoč a. • velik vpliv pogajanj na cene in odvisnost od tre- nutnih r azmer na trgu (r avnovesne cene tako na trgu inputov kot na trgu outputov), s č imer nepo- sredno vplivamo na rezultate izrač unov dodane vrednosti , • r azlič nost metodologij ugotavljanja in izr ač unava- nja stroš kov med podjetji, • oteženo vrednotenje stranskih proizvodov ter ostankov (ki so pogosto upor abljeni v energetske namene, za lastno ogrevanje), saj podjetja pogo- sto ne ocenjujejo njihovih trž nih vrednosti , • zastarelost tehnološ ke opremljenosti , ki se kaže predvsem v nizkih stroš kih amorti zacije (iBO N , 2017), kar ob nizki dodani vrednosti na izdelek vseeno omogoč a podjetjem (relati vno) uspeš no poslovanje, nima pa r azvojnih potencialov, • drž avne gospodarske politi ke imajo pomemben vpliv na določ eno področ je (npr . subvencije za in- vesti cije v kotle na biomaso so povzroč ile, da je nar aslo povpr aš evanje po sekancih in peleti h, kar je spodbudilo to proizvodnjo, ki pa dolgoroč no ne zagotavlja visokih dodanih vrednosti , predvsem pa ne spodbuja proizvodnje izdelkov z visoko do- dano vrednostjo, š e manj pa krož nega gospodar - stva in koncepta mejne kakovosti ) • nedosegljivost in zaupnost (poslovna skrivnost podjeti j) nekaterih podatkov, potrebnih za izr ač un dodane vrednosti . 3. 2 A NA LIZ A D OD A NE VRED NOSTI V IZ D ELKIH IZ B UKOVINE 3. 2 VA LUE A D D ED A NA LY SIS OF B EECH W OOD PROD UCTS Č e strnemo ugotovitve pri vrednotenju dodane vrednosti v izdelku, lahko trdimo, da natanč no vred- notenje dodane vrednosti v konkretnih izdelkih ni smiselno zar adi preveč dejavnikov, ki vplivajo na izr a- č une. Zato smo na podlagi predlaganih skupin za r az- vr š č anje izdelkov iz bukovine (glej: Kropivš ek & Č ufar , 2015) izdelali r azvrsti tev izdelkov glede na viš ino do- dane vrednosti v izdelkih (po kriteriju: vloženo delo oz. kapital), ki je prikazana v preglednici 1. d o d a n a v r e d n o s t / a d d e d v a l u e s k u p i n a / g r o u p c i l j / g o a l p r i m e r i i z d e l k o v / e x a m p l e s o f p r o d u c t s nizka 1.izdelki primarne proizvodnje 1. 1 za trg energenti (sekanci, peleti , drva) 1. 2 za nadaljnjo predelavo žagan les, furnir , celuloza, pomož ni materiali (mozniki, lamele) ipd. srednje visoka 2.izdelki enostavne, serijske proizvodnje 2. 1 za trg lesni kompoziti , furnir , parket, železniš ki pr agovi, konstrukcijski lepljen les, palete, obloge, lesna galanterija ipd. 2. 2 za nadaljnjo predelavo lesni kompoziti , furnir , papir , suš en žagan les, krivljeni polizdelki, impregnir an les, izdelki kemijske industrije, upor aba v prehr ani ipd. visoka 3.zdelki kompleksne proizvodnje 3 za trg stopnice, pohištvo, lesna galanterija, š portno orodje, kolarski izdelki, igr ač e, š olske potrebš č ine, orodja in merila, glasbila, umetniš ki izdelki, konstrukcije, izdelki kemijske industrije, upor aba v prehr ani potencialno ekstremno visoka 4.izdelki inovati vne proizvodnje 4 za trg in nadaljnjo predelavo modifi cir an les, LVL, nanofi brilir ana celuloza iz ostankov, napredni izdelki kemijske industrije, napredna upor aba v prehr ani ipd. Pr e g le d n ic a 1. Ra z v r s ti t e v b u k o v ih p r o iz v o d o v g le d e n a v iš in o d o d a n e v r e d n o s t v iz d e lk u Ta b le 1. C la s s ifi c a ti o n o f b e e c h w o o d p r o d u c t s a c c o r d in g t o t h e a m o u n t o f v a lu e a d d e d Kropivš ek, J., & Gornik Buč ar , D.: Dodana vrednost v izdelkih v gozdno-lesni verigi - primer: primarna predelava bukovine Les/W ood, Vol. 66, No. 1, June 2017 65 Na osnovi preglednice 1 lahko ugotovimo, da je dodana vrednost v kompleksnejš ih konč nih izdelkih lahko zelo visoka, in pr aviloma pr ecej višja kot v eno- stavnejš ih izdelkih. Visoka dodana vrednost v kom- pleksnih izdelkih (npr . lesen stol) je obič ajno rezultat velike količ ine vloženega dela in znanja (ter bolj ali manj zahtevne tehnologije oz. veliko vloženega ka- pitala). Pri temeljitejš em izrač unavanju določ enih kazalnikov dodane vrednosti smo dokazali to veliko r azliko (na sliki 1 so prikazani rezultati za primer iz- delka iz skupin 1.1 in 3), pri č emer smo ugotovili tudi, da visoka dodana vrednost v izdelku podjetjem š e ne zagotavlja tudi (kr atkoroč nega) dobič ka iz po- slovanja. Vzrokov za to je več in jih med raziskavo nismo posebej preuč evali, posledica pa je, da izdel- kov iz skupine 3 podjetja ne pr oizvajajo, oz. so obseg njihove proizvodnje moč no zmanjš ali. To se tudi vidi v upadanju števila podjeti j in zaposlenih v njih v de- javnosti C 31 oz. v njihovi (padajoč i) poslovni uspeš - nosti (Likar & Valenti nč ič , 2016). Eden izmed vzrokov, da proizvodnja določ enih konč nih izdelkov kljub visoki dodani vrednosti na vrednost por abljene surovine ni poslovno zanimiva, je tudi v neuč inkovitem delovanju gozdno-lesne ve- rige, kar se kaže v pomanjkanju proizvodov iz skupin 1.2 in 2.2 (preglednica 1), ki sicer primarno ne po- menijo zelo visoke dodane vrednosti v izdelku, pred- stavljajo pa zelo visok potencial dodane vrednosti za izdelke v nadaljnji predelavi in s tem pomemben č len v delovanju celotne gozdno-lesne verige. V okviru tega je potrebno poudariti , da vse verige niso enako zanimive, zato je potrebno najti ti ste, ki lahko zagotovijo najviš jo skupno dodano vrednost in jih je zaradi multi plikati vnega uč inka smiselno posebej skrbno nač rtovati in spodbujati . Posebej pomembni pri tem so izdelki primerne in enostavne serijske proizvodnje za nadaljnjo predelavo, saj se v njih skriva najviš ja potencialna dodana vrednost (pre- glednica 1, skupini 1.2 in 2.2), ki se kaže v multi pli- katornih uč inkih na nadaljnjo predelavo, kjer lahko proizvajamo izdelke z (zelo) visoko dodano vred- nostjo. Po drugi str ani pa ti izdelki povezujejo suro- vinski vir (gozd) s proizvajalci konč nih izdelkov, pri č emer veliko laž je zagotovimo udejanjanje koncepta mejne kakovosti vhodne surovine in celovitejš o iz- r abo vseh lesnih ostankov v predelavo v izdelke zelo visoke dodane vrednosti (preglednica 1, skupina 4). S tem zagotovimo opti malno izr abo kakovostne su- rovine za izdelke z najviš jo mož no dodano vred- nostjo (npr . lesa kakovosti A ne uporabljamo za energente). O b neuč inkovitem delovanju verige se pogosto dogaja, da se določ ena surovina zaradi neorganizir anega trga surovin in neuč inkovitega de- lovanja predvsem primarne predelave lesa upor abi za druge namene, ki ne izkoriš č ajo njenega polnega potenciala (tudi dodane vrednosti ). Pri tem velja omeniti tudi uporabo ostankov vseh vrst samo za energente (kotlovnice v podjetjih), pri č emer spet ne izkorišč amo vsega potenciala za izdelke r es visoke dodane vrednosti . Pogosto tako zasledimo, da se Slik a 1. D o d a n a v r e d n o s t v d v e h iz b r a n ih iz d e lk ih in d o s e ž e n le t n i d o b ič e k o b n ju n i p r o iz v o d n ji Fig u r e 1. Va lu e a d d e d o f t w o s e le c t e d p r o d u c t s a n d e s ti m a t e d a n n u a l p r o fi t f r o m t h e ir p r o d u c ti o n Les/W ood, Vol. 66, No. 1, June 2017 Kropivš ek, J., & Gornik Buč ar , D.: Added value of products in the forest wood supply chain - Case: primary beechwood processing 66 hlodovina viš je kakovosti upor abi za proizvodnjo ka- kovostno manj zahtevnih izdelkov ali celo energen- tov (npr . drv), ker imajo ti proizvodi glede na druge dovolj visoko dodano vrednost ali pa so zar adi logi- sti č nih tež av in z njimi povezanimi stroš ki celotni stroš ki previsoki, zato v določ eni situaciji pomenijo za lastnika gozdov/hlodovine najbolj ekonomič no odloč itev. To pa ni tudi opti malna reš itev s stališ č a izr abe surovine glede na njene potenciale. M enimo, da z neuč inkoviti m delovanjem tega dela verige panoga izgublja ogromen potencial, tudi z vidika zaposlovanja in razvoja področ ja z novimi, specifi č nimi znanji ter vlaganj v raziskave in razvoj ter tehnološ kih investi cij kot ostalih posrednih uč in- kov krož nega gospodarjenja na š irš o druž bo. 3. 3 PRIM ER: G OZ D NO- LESNA VERIG A IN PRIM A RNA PRED ELA VA B UKOVINE 3. 3 CA SE: FOREST W OOD SUPPLY CH A IN A ND PRIM A RY B EECH W OOD PROCESSING Č eprav sedaj ugotavljamo, da je gozdno-lesna veriga v Sloveniji slabo delujoč a predvsem pri pri- marni proizvodnji (žagan les, furnir in lesni kompo- ziti ), pa je le-ta v preteklosti bila zelo moč na, saj je praviloma vsako več je lesnopredelovalno podjetje imelo lasten žagarski obr at. Poleg tega so bile pred slabimi peti ndvajseti mi leti delujoč e š ti ri tovarne ivernih ploš č , tovarna vlaknenih ploš č in tovarna ce- luloze in papirja (Devjak et al., 1993), ki so bili glavni porabniki manjvrednega lesa in lesnih ostankov. Primarna proizvodnja je z osamosvojitvijo Slovenije dož ivela velike spremembe; te so se š e posebej p okazale v žagarski industriji, ki je izgubila velik del tr adicionalnega (in relati vno nezahtevnega) jugoslo- vanskega trž iš č a. Več ji žagarski obrati so več inoma prenehali s proizvodnjo, pojavljali pa so se številni novi z nizkimi kapacitetami in pr aviloma z r abljeno ali zastarelo tehnološ ko opremo (M erzelj, 1999). Z nedostopnostjo in nenatanč nostjo podatkov o številu primarnih žagarskih obr atov in obsegu po- slovanja se ukvarjamo bolj ali manj uspeš no že vr sto let (M erzelj, 1999; Perme, 2009; Prislan et al., 2014). Eden od pomembnih r azlogov za pomanjkanje až ur - nih podatkov je nedvomno razprš enost dejavnosti med industrijsko, obrtniš ko in dopolnilno dejav- nostjo. Tako je leta 2008 dejavnost žaganje, skoblja- nje in impregniranje lesa, ki sodi pod oznako C 16.100, imelo registrirano 674 podjeti j (Perme, 2009), leta 2017 pa 726 (iBO N, 2017). Na osnovi po- slovnih podatkov iz leta 2016 (iBO N , 2017) lahko ugotovimo tudi, da od teh 726 podjeti j manj kot po- lovica (47 %) posluje z dobič kom. Ta podjetja zapo- slujejo 1.466 ljudi in ustvarjajo več kot 53 mio € dodane vrednosti v nekaj več kot 240 mio € prihod- kih, kar predstavlja 22-odstotni delež dodane vred- nosti v prihodkih, pri č emer podjetja ustvarijo nekaj več kot 14 mio € dobič ka (delež dobič ka v prihodkih (RO S) je slabih 5,8 %). V strukturi celotne panoge C 16 ta podjetja predstavljajo več kot tretjino (36 %) podjeti j, a zaposlujejo samo peti no (20 %) ljudi. To pomeni, da prevladujejo mikro in majhna podjetja (skupaj 86 %) (slika 2). Ta podjetja ustvarijo 27 % pri- Slik a 2. D e le ž i p o d je ti j p o v e lik o s ti z n o t r a j d e ja v n o s ti Fig u r e 2. Sh a r e s o f c o m p a n ie s b y s iz e a n d s e c t o r Kropivš ek, J., & Gornik Buč ar , D.: Dodana vrednost v izdelkih v gozdno-lesni verigi - primer: primarna predelava bukovine Les/W ood, Vol. 66, No. 1, June 2017 67 hodkov v panogi C 16 in r avno toliko dobič ka. Nekaj manj ustvarijo dodane vrednosti (22 %). V celotni panogi C 16 podjetja ustvarijo dobrih 27 % dodane vrednosti v prihodkih, v panogi C 16.100 samo do- brih 22 %. Podobne r azlike lahko ugotovimo tudi v delež u podjeti j z dobič kom (v C 16 je takih podjeti j 56 %, v C 16.100 pa samo 47 %). Zaključ imo lahko, da v dejavnosti C 16.100 pr ev- ladujejo manjš a podjetja, katerih dodana vrednost na zaposlenega je zelo visoka (dobrih 36.600 € ), ven- dar pa samo manj kot polovico teh podjeti j ustvarja tudi dobič ek. Stanje primarne industrije je posledica tako tre- nutnih razmer , kakor tudi razmer v preteklem o bdobju. Nezanesljivost oskrbe s surovino, nesiste- mati č nost posodabljanja tehnologije, neuč inkovitost in nekonkurenč nost pri iskanju novih trgov in novih proizvodov (Gornik Buč ar , 2014), kot tudi nepove - zanost na horizontalnem nivoju, torej nepovezanost med ž agarskimi obrati , so dejavniki, ki imajo ne - dvomno vpliv na to dejavnost. Tako ugotavljamo, da se je po stati sti č nih kazalnikih proizvodnja žaga- nega lesa v Sloveniji glede na leto 2007 znižala za okoli 40 % (Prislan & Gornik Buč ar , 2014). Zaradi majhnega obsega proizvodnje posamezni proizva- jalci tež ko pridobivajo in izpolnjujejo več ja ali zah- tevnejš a naroč ila, ki bi jih v primeru povezovanja več jega š tevila obratov lahko izpolnili in bili tako konkurenč nejš i. V primeru povezovanja bi se posa- mezni obrati lahko tudi specializirali, kar pomeni tudi uč inkovitejš o proizvodnjo, zniževanje stroš kov pr oizvodnje in možnost pojavljanja na specializir anih in niš nih trgih. Kljub vsemu pa je v zadnjih leti h opazen poziti - ven premik pri investi r anju in posodabljanju tehno- logije. Ugotavljamo, da se je moč no poveč ala vloga tr ač nih žagalnih str ojev (sliki 3 in 4), ki so kot osnovni str oji najprimernejši za r azžagovanje listavcev. O br a- tov, ki r azžagujejo samo s polnojarmenikom, je vse manj; r azžagujejo predvsem za lokalni trg oz. za la- stno nadaljnjo proizvodnjo. Na slovenskih žagarskih obr ati h se vse več upor abljajo tr ač ni žagalni stroji v kombinaciji s krož nimi žagalnimi stroji; to zagotovo pomeni prednost, saj so lahko obr ati tako bolj fl ek- sibilni in se z ustrezno tehnološ ko opremljenostjo hitreje prilagodijo znač ilnosti sur ovine, kar jim omo- goč a, da lahko proizvajajo š irš o paleto proizvodov. Slik a 3. Te h n o lo š k a o p r e m lje n o s t s lo v e n s k ih ž a g a r s k ih o b r a t o v (p o v z e t o p o Pr is la n e t a l. , 2014) Fig u r e 3. Slo v e n ia n s a w m ills ’ f a c ilit y e q u ip m e n t (a d a p t e d f r o m Pr is la n e t a l. , 2014) Slik a 4. Te h n o lo š k a o p r e m lje n o s t s lo v e n s k ih ž a g a r s k ih o b t a t o v , k i r a z ž a g u je jo p r e t e ž n o lis t a v c e (p o v z e t o p o Pr is la n e t a l. , 2014) Fig u r e 4. Slo v e n ia n h a r d w o o d s a w m ills ’ f a c ilit y e q u ip m e n t (a d a p t e d f r o m Pr is la n e t a l. , 2014) Les/W ood, Vol. 66, No. 1, June 2017 Kropivš ek, J., & Gornik Buč ar , D.: Added value of products in the forest wood supply chain - Case: primary beechwood processing 68 Slovenski žagarski obr ati tr adicionalno niso specia- lizirani za razžagovanje samo določ enih drevesnih vrst temveč več inoma razžagujejo tako iglavce kot tudi listavce. O br atov, ki so specializir ani za r azžago- vanje samo določ ene drevesne vrste, je v Sloveniji relati vno malo in več inoma r azžagujejo surovino za svojo nadaljnjo upor abo (npr . izdelavo decimir anih elementov, železniških pr agov ipd.) ali pa za znanega kupca. Po podatkih iz leta 2014 (Prislan et al., 2014) samo okrog 10 % žagarskih obratov razžaguje pre- tež no listavce. Letni mož ni posek lesa v slovenskih gozdovih ob upoštevanju v letu 2015 izdelanih gozdnogospodar - skih nač rtov (Poroč ilo Zavoda ..., 2016) se je v zad- njem letu poveč al za 2,4 % in za leto 2016 znaš a 6.332.388 m 3 , od tega listavci s 3.453.383 m 3 pred- stavljajo 54 % delež. Č e pr edpostavimo, da je v bruto količ ini lesa delež hlodovine 58 % (M arenč e et al., 2016), potem je r azpolož ljivi potencial 2.002.962 m 3 hlodovine listavcev. O b predpostavki, da je zastopa- nost drevesnih vrst enaka kot je drevesna sestava gozdov na podlagi lesne zaloge, je potencialno r az- polož ljive hlodovine bukovine 59 %, kar pomeni 1.184.902 m 3 . Na osnovi rezultatov r aziskave » Bukovina – po- vezave med kakovostjo dreves, hlodovine in žaga- nega lesa« (M arenč e et al., 2016) lahko ocenimo, da je največ ji delež r azpolož ljive hlodovine B kakovost- nega r azreda (51 %), medtem ko sta deleža hlodo- vine kakovostnega r azreda C (povpreč na hlodovina) in D (slaba hlodovina) sor azmerno enakovredna (17 % oz. 19 %) , najkakovostnejš e hlodovine A r azreda, ki je primerna za izdelavo plemenitega in konstruk- cijskega furnirja, pa je 13 %, kar v danem primeru pomeni 154.037 m 3 . Naj poudarimo, da tu govorimo o r azpolož ljivih količ inah, medtem ko je bilo dejan- sko v letu 2015 po podatkih SURS-a proizvedeno 320.000 m 3 bukove hlodovine (SURS, 2017). Pri tem je potrebno strmeti za celostno izr abo vse r azpolož ljive surovine, torej tudi ostankov, kate- rih delež se od bruto volumna drevesa do osnov- nega proizvoda primarne industrije - žaganega lesa giblje med 53 in 75 %, ki ima poleg tradicionalne upor abe kot energent v obliki drv ali sekancev š e r a- zlič ne mož ne potencialne upor abe (Zule et al., 2017) in predstavlja zelo visok potencial dodane vrednosti (preglednica 1). 4 RA Z PRA VA IN Z A KLJUČ KI 4 D ISCUSSION A ND CONCLUSIONS V okviru razvoja modela vrednotenja dodane vr ednosti v bukovih izdelkih smo pr edlagali r azširitev modela s kazalniki, ki omogoč ajo upor abnejš e infor - macije za poslovne odloč itve znotr aj podjeti j in tudi panoge. Ugotovili smo tudi številne izzive, s katerimi se sr eč ujemo pri natanč nejšem vr ednotenju dodane vrednosti in predlagali kategorizacijo bukovih proiz- vodov/polproizvodov glede na dodano vrednost v izdelku. Na osnovi koncepta mejne kakovosti in po- tenciala določ enih skupin proizvodov (predvsem proizvodov primarne predelave lesa) glede ustvar - janja dodane vrednosti smo potrdili pomen delova- nja in razvoja celotne gozdno-lesne verige ter nakazali pomen drž avne gospodarske politi ke pri njenem r azvoju. Ugotovimo lahko, da je zaradi tehnološ kih in tehnič nih dejavnikov (zastarelosti ), pomanjkanja osredotoč enosti (fokusa) v trž no zanimive kakovo- stne izdelke, slabega povezovanja znotr aj panoge in š irš e v vseh fazah produkcije, specifi k trga delovne sile (togost zaposlovanja, obdavč itev dela) idr . dobi- č ek pri proizvodnji tradicionalnih izdelkov z visoko dodano vrednostjo (npr . stolu) zelo majhen, kar moč no zmanjš uje njihovo poslovno zanimivost, saj podjetjem ne omogoč a uspešnega poslovanja in vla- ganj v razvoj. Po drugi strani pa samo takš ne vrste izdelkov zagotavljajo visoko zaposlenost oz. več jo potrebo po delovni sili s specifi č nim in poglobljenim znanjem, boljš o izrabo razpolož ljivih virov oz. več povezav v verige pri iskanju sinergijskih uč inkov, hi- trejši gospodar ski r azvoj z investi cijami v tehnologijo in r aziskave ter r azvoj, krepitev panoge v globalnem merilu ipd. N ajveč ji problem pri tem predstavlja neuč inkovito delovanje primarne predelave lesa (proizvodnja furnirja in žaganega lesa), saj ti izdelki predstavljajo velik potencial dodane vrednosti pri nadaljnjih predelavah in obdelavah. Največ jo oviro pri tem predstavlja velika razprš enost ž agarskih obr atov, njihova relati vna majhnost, katerih kapaci- tete ne omogoč ajo pr edelave več jih količ in sur ovine, predvsem listavcev, hkr ati pa ne predstavljajo dovolj moč nega č lena v verigi dodane vrednosti . Zato pa- noga v tem delu verige izgublja neposredno (velik del dodane vrednosti v teh proizvodih ostane ali neizkoriš č en ali pa ga izvajajo tujci) in posredno, saj s tem pada uč inkovitost delovanja celotne verige in Kropivš ek, J., & Gornik Buč ar , D.: Dodana vrednost v izdelkih v gozdno-lesni verigi - primer: primarna predelava bukovine Les/W ood, Vol. 66, No. 1, June 2017 69 s tem izgubljamo delovna mesta, trž ne deleže, pred- vsem pa razvojni potencial slovenskega lesarstva. Zato predlagamo, da se gospodarska politi ka usmerja v krepitev celotne verige, ne samo njenih delov, saj je v posameznih delih verige dodana vred- nost v izdelku r azlič na, predvsem pa so v posamez- nih delih verige tudi ostali fi nanč ni kazalniki r azlič ni, so pa vsi č leni te verige pomembni za celovitejš e in smotrnejš e izkoriš č anje pomembnega naravnega vira. Pomen delovanja gozdno-lesnih verig so po- drobneje preuč evali številni avtorji, katerih ugotovi- tve zelo dobro povzemajo Larsson et al. (2016). Pri izdelkih v celotni gozdno-lesni verigi na odlo- č anje, kaj proizvajati , zelo vplivajo drž avne spod- bude (subvencije, javna naroč ila idr .) za določ ene proizvode oz. procese. Le-te lahko vplivajo ali na zmanjš anje določ enih stroš kov ali pa na poveč anje povpraš evanja (in s tem na potencialne prihodke proizvajalcev), č e so ukrepi usmerjeni na konč nega upor abnika. Ti vplivi so sicer res (več inoma) kr atko- r oč ni, vendar lahko zelo spremenijo poslovne usme- ritve podjeti j (in panoge), zato jih je treba nač rtovati zelo skrbno. V celotni gozdno-lesni verigi je mogoč e vrednost surovine listavcev (po gozdnogospodarskih nač rti h GGE je trenutni mož ni posek listavcev 3,4 mio m 3 ) moč no poveč ati . Zelo visoko dodano vrednost buko- vine lahko zagotovimo tudi v izdelkih primarne lesne proizvodnje (preglednica 2), ki poleg tega zagotavlja tudi pomemben č len v verigi vrednosti in predstavlja pomemben vir fi nalne lesne proizvodnje, kjer nasta- jajo izdelki z zelo visoko dodano vrednostjo, ostanki v tej proizvodnji pa so pomemben vir za druge, ino- vati vne r abe (kemič na predelava ipd.), s č emer zago- tovimo delovanje krož nega gospodarstva. Po nekaterih ocenah (Seliš nik, 2014) lahko iz 1 mio m 3 bukove lesne mase ustvarimo 300 mio € dodane vrednosti . Tega potenciala v pr aksi ne dosegamo, saj neuč inkovito delovanje gozdno-lesne verige povzr oč a med drugim tudi pretrganje prodajnih poti in s tem posledič no viš je logisti č ne stroš ke in organizacijske težave, oteženo zagotavljanje maksimalne izr abe ka- kovosti surovine in omejeno izvajanje krož nega go- spodar stva. Pri tem je treba upoštevati , da so dodane vrednosti na por abljeno surovino pri nekaterih proiz- vodih (npr . furnir) lahko tudi precej viš je (tudi do Pa n o g a / Sector G o z d a r s t v o / Forestry Pr i m a r n a l e s n a p r o i z v o d n j a / Primary wood processing Fi n a l n a l e s n a p r o i z v o d n j a i n o s t a l o / Final wood processing and other Č l e n v e r i g e / Chain link lastnik gozda gozdarsko podjetje primarna predelava proizvodnja polizdelkov proizvodnja konč nih izdelkov proizvodnja inovati vne r abe So r ti m e n t / Assortment drevo hlodovina, energenti , lesni ostanki v gozdu žagan les, furnir , lesni ostanki primarne predelave suš en žagan les, suš eni in decimir ani elementi , konstrukcijski les, lepljen les, lesni kompoziti , ostanki proizvodnje polizdelkov pohištvo, konstrukcije, galanterija, obloge, lesni ostanki fi nalne predelave izdelki kemijske predelave, papir , prehr ana … Po v p r e č n i r a z p o n d o d a n e v r e d n o s ti n a m 3 b u k o v i n e / the aver age r ange of added value per m 3 of beechwood (€ /m 3 ) 10 - 20 50 – 100 100 – 400 (tudi do 1000) 300 - 1000 400 – 1000 (tudi >1000) t u d i >1000 Po t e n c i a l d o d a n e v r e d n o s ti v n a d a l j n j i h p r e d e l a v a h / added value potenti al visok visok (nizek pri energenti h) zelo visok zelo visok nizek zelo visok Pr e g le d n ic a 2. Oc e n a d o d a n e v r e d n o s ti n a m 3 b u k o v in e Ta b le 2. Es ti m a t e d v a lu e a d d e d p e r c u b ic m e t e r o f b e e c h w o o d (p r ir e je n o p o : Se liš n ik , 2014) Les/W ood, Vol. 66, No. 1, June 2017 Kropivš ek, J., & Gornik Buč ar , D.: Added value of products in the forest wood supply chain - Case: primary beechwood processing 70 1000 € /m 3 ), pri č emer lahko v nadaljnjih predelavah le-to š e moč no poveč amo. V preglednici 2 je ocenjen tudi potencial dodane vrednosti v nadaljnjih prede- lavah, ki predvsem zagotavljajo opti malno izvajanje krož nega gospodarstva in s tem š tevilne poziti vne uč inke na gospodarstvo (zaposlovanje, investi ranje, r azvoj podeželja ipd.). O cenjujemo, da bi bilo v Sloveniji, glede na r az- polož ljivo surovino, smiselno vlagati tako v obstoječ e žagarske obrate s ciljem posodobitve tehnologije in poveč anja obsega pr oizvodnje, kot tudi v nove obr ate za r azžagovanje listavcev in pr oizvodnjo furnirja. Tako bi lahko, kljub poveč anem obsegu pr oizvodnje obsto- ječ ih obr atov, s stališ č a potencialno r azpolož ljivih ko- lič in surovine, lahko delovalo tudi do 6 novih več jih ž agarskih obratov listavcev z okvirno kapaciteto 60.000 m 3 /leto (skupno 360.000 m 3 /leto), do 6 manj- š ih ž agarskih obratov s kapaciteto 25.000 m 3 /leto (skupno 150.000 m 3 /leto) in do 3 furnirnice s kapa- citetami 50.000 m 3 /leto (skupaj 150.000 m 3 /leto). S tem bi zagotovili opti malno izkoriš č anje lesne suro- vine. Po grobi oceni bi pri tem nastalo okrog 300.000 m 3 /leto ostankov primerno za nadaljnjo predelavo, kar bi spodbudilo tudi povezovanje z drugimi pano- gami ter omogoč ilo dodatne sinergijske uč inke. Ustvarili bi nova delovna mesta, predvsem pa poskr - beli za uč inkovita vlaganja v raziskave in razvoj, s č imer bi poziti vno vplivali tudi na r azvoj celotne lesne panoge. Z organizir anjem trga predelave surovin v iz- delke namenjene nadaljnji predelavi (žagan les, fur - nir , decimiran les itd.) spodbujamo opti malnejš o izr abo surovine, kar pomeni tudi veliko prednost tudi za majhne lastnike gozdov. Poleg tega lahko primarna proizvodnja s svojim lokalnim znač ajem in potencia- lom nadaljnje predelave njenih proizvodov v izdelke z visoko dodano vrednostjo spodbuja kreir anje lokal- nih mrež in/ali verig z velikim potencialom zaposlo- vanja in s tem razvoja podeželja. Proizvodi z nizko dodano vrednostjo, namenjeni konč ni por abi, bodo tako postali manj zanimivi za proizvodnjo, saj dolgo- roč no predstavljajo zelo omejen potencial razvoja tako panoge kot tudi podeželja. 5 POVZ ETEK 5 SUM M A RY In the Slovenian forest wood supply chain, the potenti al of wood raw materials is oft en unexploi- ted. The more rati onal use of this resource, while pr oviding indir ect eff ects on the wider economic en- vir onment, is also necessary to: (1) ensure the eff ec- ti ve functi oning of the enti re forestry wood supply chain, providing products with high value added; and (2) fully exploit the potenti al of wood r aw ma- terials in terms of quality. In terms of evaluati ng the added value of beech- wood pr oducts, an existi ng model was extended with indicators that provide more useful informati on to support business decisions. This arti cle also highligh- ted a number of challenges that we faced with r egar d to an accur ate evaluati on of the added value, and the proposed categorizati on of beechwood products de- pending on the potenti al added value. Based on the concept of marginal log and the potenti al of specifi c groups of products, and parti cularly products of pri- mary wood pr ocessing, on the potenti al added value, this study confi rmed the importance of the develop- ment and eff ecti ve operati on of the whole forestry wood supply chain, and the importance of the coun- try’s over all economic policy in its functi oning. Due to technological and technical factor s, a lack of focus on market-oriented quality products, poor integrati on within the industry in all stages of pro- ducti on, and certain characteristi cs of the labour market (i.e. the rigidity of employment, labour taxa- ti on), the profi t for the producti on of tr aditi onal pro- ducts with higher value added (e.g. chairs) is very low, which r educes their commer cial appeal, because companies do not make investments in their deve- lopment. O n the other hand, only these kind of pro- ducts provide high employment needs, the development of specifi c and in-depth knowledge, the better use of available (scarce) resources, closer links in the supply chain for greater synergy, and faster economic development by investi ng in research and development, thus strengthening the industry on a global scale. The biggest problem here is the insuffi - cient performance of primary wood processing (ve- neer and sawn ti mber pr oducti on), as these pr oducts represent a huge potenti al added value with regard to further processing and treatment. The main ob- stacle in this context is the wide disper sion of sawmill plants and their relati vely small size, as their capacity Kropivš ek, J., & Gornik Buč ar , D.: Dodana vrednost v izdelkih v gozdno-lesni verigi - primer: primarna predelava bukovine Les/W ood, Vol. 66, No. 1, June 2017 71 does not allow the processing of large quanti ti es of r aw materials, especially deciduous wood, and thus these sawmills represent a weak link in the value- added chain. As such, due to this part of chain the whole sector loses both directly, since a large part of the value added of these products remains unexploi- ted or is obtained by foreign companies, and indi- rectly. This decreases the effi ciency of the enti re forest wood chain, what causes losses of jobs and market share, and thus reduce the development po- tenti al of the Slovenian wood industry sector . Taking into account the available quanti ti es of beech, we esti mate that with the use of the newest technology in primary wood processing more than ten new sawmill plants with total capaciti es of 500,000 m 3 of hardwood logs could be introduced, and at least three veneer plants with capaciti es of around 150,000 m 3 of top quality veneer logs in total could be established. W ith the horizontal inte- gr ati on of these plants it would be possible for them to supply bigger customers with their products, as well as maintain fl exibility and the producti on of "niche" products. M ore effi cient operati on of this part of the chain would also allow appropriate con- diti ons for the more effi cient and successful oper a- ti on of furniture producti on, and enable the full uti lizati on of r aw materials, including residues. The fact is that within the whole forest wood supply chain the added value of products varies and there are also other important fi nancial indicators that vary in diff erent parts of the chain. W e there- fore suggest that economic policy should be aimed at strengthening the enti re forest wood supply chain, not just its component parts, since all mem- bers of the chain are important for the complete and r ati onal use of the important natur al resource that beechwood undoubtedly is. Z A H VA LA A CKNOW LED G EM ENTS Prispevek smo pripravili v okviru projekta cilj- nega r aziskovalnega pr ogr ama (CRP) “ Zagotovimo.si hr ano za jutri”, projekta V4-1419 » Racionalna r aba lesa listavcev s poudarkom na bukovini« , ki ga fi nan- cir ata M inistrstvo za kmeti jstvo, gozdarstvo in pre- hrano (M KGP) in Javna agencija za raziskovalno dejavnost r epublike Slovenije (ARRS) ter pr ogr amske skupine P4-0015, ki jo fi nancir a ARRS. LITERA TURA IN VIRI LITERA TURE Chernatony, L., Harris, F. & Dall’O lmo Riley, F. (2000). Added value: its nature, roles and sustainability. European Journal of M arke- ti ng, 34 (1/2), 39-56; doi: 10.1108/03090560010306197 Circular Economy (3.4.2017). Retrieved from: http://ec.europa.eu/ environment/circular -economy/index_en.htm Č ufar , K., Goriš ek, Ž ., M erela, M ., Kropivš ek, J., Gornik Buč ar , D. & Straže, A. (2017). Lastnosti bukovine in njena raba. Les (V ti sku). Devjak, S., M erzelj, F. & Tr atnik, M . (1993). Gospodarjenje z manj- vrednim lesom. Zbornik gozdarstva in lesarstva, 42, 263-285. Gornik Buč ar , D. (2014). Slovenska žagar ska industrija akti vna v iska- nju reš itev za dvig konkurenč nosti . IN: Zbornik r adova, 5. Kon- gres pilanar a jugoistoč ne Europe, 29.10.2014, 34-41. Hornby, W ., Gammie, B., & W all, S. (1997). Business economics. New York, London: Addison W esley Longman. Humar , M ., Kr ajnc, N., Kropivš ek, J., Kutnar , A., Likar , B., Piš kur , M ., M ilavec, I., & Tavzes, Č . (2012). Izhodiš č a za prestrukturir anje slovenske lesnopredelovalne industrije. Ljubljana: Biotehniš ka fakulteta, O ddelek za lesarstvo. iBO N (5.5.2017). Retrieved from: http://web.ibon.com Kropivš ek, J., & Č ufar , K. (2015). Potencialna r aba bukovine in vred- notenje dodane vr ednosti v izdelkih iz bukovine. Gozdar ski vest- nik, 73 (10), 470-478. Lantz, V. (2005). M easuring scale, technology and price eff ect on value-added producti on across Canadian forest industry sec- tors. Forest Policy and Economics, 7 (3), 333– 344. Larsson, M ., Stendahl, M ., & Roos, A. (2016). Supply chain mana- gement in the Swedish wood products industry – a need ana- lysis. Scandinavian Journal of Forest Research, 31 (8), 777-787; http://dx.doi.org/10.1080/02827581.2016.1170874 Likar , B., & Valenti nč ič , E. (2016). Informacija o poslovanju lesne in pohištvene industrije v letu 2015. Ljubljana: GZS. M arenč e, J., & Š ega, B. (2015). Povezave med kakovostjo bukovih dreves in iz njih izdelanih sorti mentov. Gozdarski vestnik, 73 (10), 429-441. M arenč e, J., Gornik Buč ar , D., & Š ega, B. (2016). Bukovina - pove- zave med kakovostjo dreves, hlodovine in žaganega lesa. Acta Silvae et Ligni, 111, 35-47. M erzelj, F. (1999). Stanje slovenske žagarske industrije v obdobju tr anzicije. Les, 51 (8), 258-263. Perme, M . (2009). Analiza stanja slovenske žagarske industrije (Di- plomsko delo). Ljubljana: Biotehniš ka fakulteta, O ddelek za le- sarstvo. Perš ak, C. (2011). Vedno je pr avi č as za analizo. Podjetnik, 5, 26-29. Poroč ilo Zavoda za gozdove Slovenija o gozdovih za leto 2015 (3. 4. 2017). Retrieved from: http://www.zgs.si/fi leadmin/zgs/main/ img/PDF/LETNA_PO RO CILA/2015_Porocilo_o_gozdovih.pdf Prislan, P., Piš kur , M ., & Gornik Buč ar , D. (2015). Stanje žagarske pa- noge v Sloveniji 2013/2014. Gozdarski vestnik, 73, 442-453. Prislan, P., Gornik Buč ar , D., & Piš kur , M . (2014). Ž agarski obr ati v Sloveniji. V: Grič ar , J., Stanje primarne lesnopredelovalne indu- Les/W ood, Vol. 66, No. 1, June 2017 Kropivš ek, J., & Gornik Buč ar , D.: Added value of products in the forest wood supply chain - Case: primary beechwood processing 72 strije v jugovzhodni Evropi. Silva Slovenica, Gozdarski inšti tut Slovenije, 54 s. Prislan, P. & Gornik Buč ar (2014). Shematska analiza r azpolož ljivih lesnih zalog. V: Grič ar , J., Stanje primarne lesne industrije v Ju- govzhodni Evropi. Silva Slovenica, Gozdarski inšti tut Slovenije, 54 s. Rebernik, M . (2008). Ekonomika podjetja. Ljubljana: Gospodarski vestnik. Ringe, J. M ., & Hoover , W . L. (1987). Value added analysis: a method of technological assessment in the U.S. forest products indu- stry. Forest Products Journal, 37 (11– 12), 51– 54. Sathr e, R., & Gustavsson, L. (2009). Pr ocess-based analysis of added value in forest product industries. Forest Policy and Economics, 11 (1), 65– 75. Selišnik, A. (2014). Pr akti č no delovanje gozdno-lesne verige kot nuj- nega regionalnega okvir a oskrbe in upor abe lesne biomase za energijo. Retrieved from: http://www.ctrp-kranj.si/wp-con- tent/uploads/2014/01/Gr adivo-M elu.pdf Slapnič ar , S. (2004). Analiza r ač unovodskih izr azov. Ljubljana: Eko- nomska fakulteta. SURS (6.4.2017). Retrieved from: http://pxweb.stat.si/pxweb/Da- tabase/O kolje/O kolje.asp#16 Š ubic, P. (2017). Na Solč avskem nastaja gozdno-lesna veriga za gor - ski les. Finance. Retrieved from: https://agrobiznis.fi nance.si/ 8855604?cctest& Zavrl Bogataj, A. et al., (2012). Akcijski nač rt za poveč anje konku- renč nosti gozdno-lesne verige v Sloveniji do leta 2020. M inistr - stvo za kmeti jstvo in okolje, M inistrstvo za gospodarski r azvoj in tehnologijo. 38 s. Retrieved from: http://www.mkgp.gov.si/ fi leadmin/mkgp.gov.si/pageuploads/podrocja/Gozdarstvo/ Akcijski_nacrt_Les_je_lep.pdf Zule, J., Gornik Buč ar , D., & Kropivš ek, J. (2017). Inovati vna r aba bu- kovine slabš e kakovosti in ostankov, Les (V ti sku). Les/W ood, Vol. 66, No. 1, June 2017 73 OCENA M OŽ NOSTI RA Z VOJA IN TRŽ ENJA PROIZ VOD OV IZ B UKOVINE D EVELOPM ENT A ND M A RKETING POSSIB ILITIES OF B EECH W OOD PROD UCTS A SSESSM ENT Leon O blak 1* , M atej Jošt 1 , Jože Kropivš ek 1 Izv le č e k / A b stra c t Izv le č e k :Č e ž e li le s n o p o d je t je u s p e š n o r a z v ija ti in t r ž iti s v o je iz d e lk e , m o r a p r e d t e m d o b r o r a z is k a ti s v o j c iljn i t r g , p o - s e b e j š e , č e g r e z a iz d e lk e iz s p e c ifi č n e v r s t e le s a - v n a š e m p r im e r u iz b u k o v in e . Ob lik o v a li s m o t r i m o d e le : m o d e l z a o c e n o m o ž n o s ti r a z v o ja iz d e lk o v , m o d e l z a o c e n o m o ž n o s ti t r ž e n ja iz d e lk o v in m o d e l z a o c e n o n jih o v e g a t r ž n e g a p o - t e n c ia la . Sle d n je g a s m o s p o m o č jo a n a liti č n e g a h ie r a r h ič n e g a p r o c e s a t u d i u p o r a b ili v r a z is k a v i in n a t a n a č in p r iš li d o z a n im iv ih r e z u lt a t o v . St r o k o v n ja k i, k i s o s o d e lo v a li v r a z is k a v i, iz v e d e n i z AHP m e t o d o , o c e n ju je jo , d a je k a k o v o s t n a jp o m e m b n e jš i k r it e r ij p r i o d lo č a n ju o n a k u p u iz d e lk o v iz b u k o v in e , d r u g i n a jp o m e m b n e jš i k r it e r ij je c e n a , t r e t ji p a id e ja . Pr o m o c ijs k i s p le t in d o d a t n e s t o r it v e p o m n e n ju v r a z is k a v o v k lju č e n ih s t r o k o v n ja k o v le v m a n jš i m e r i v p liv a jo n a o d lo č it e v k u p c e v o n a k u p u iz d e lk o v iz b u k o v in e . Vs i t r ije p r e d s t a v lje n i m o d e li s o la h k o d o b e r p r ip o m o č e k p o d je t je m , k o s e o d lo č a jo z a r a z v o j n o v ih iz d e lk o v in n jih o v o t r ž e n je . K lju č n e b e se d e :r a z v o j iz d e lk o v , t r ž e n je p r o iz v o d o v , a n a liti č n i h ie r a r h ič n i p r o c e s , o c e n a t r ž n e g a p o t e n c ia la , b u k o v in a A b stra c t:I f a c o m p a n y in t h e w o o d in d u s t r y w a n t s t o d e v e lo p a n d m a r k e t it s p r o d u c t s s u c c e s s f u lly , it h a s t o e x p lo r e it s t a r g e t m a r k e t w e ll, e s p e c ia lly f o r p r o d u c t s f r o m a s p e c ifi c t y p e o f w o o d - in o u r c a s e , f r o m b e e c h w o o d . W e d e s ig n e d t h r e e m o d e ls : a m o d e l f o r t h e a s s e s s m e n t o f t h e p r o d u c t d e v e lo p m e n t p o t e n ti a l, a m o d e l f o r t h e a s s e s s m e n t o f m a r - k e ti n g o f p r o d u c t o p p o r t u n iti e s , a n d a m o d e l f o r t h e a s s e s s m e n t o f p r o d u c t m a r k e t p o t e n ti a l. Th e la tt e r w a s u s e d in t h e s t u d y w it h in t h e An a ly ti c Hie r a r c h y Pr o c e s s (AHP) a n d g a v e in t e r e s ti n g r e s u lt s . Ex p e r t s w h o p a r ti c ip a t e d in t h e s u r v e y c o n d u c t e d b y t h e AHP m e t h o d h a v e e s ti m a t e d t h a t t h e m o s t im p o r t a n t c r it e r io n w h ile d e c id in g t o p u r c h a s e b e e c h w o o d p r o d u c t s is q u a lit y , t h e s e c o n d m o s t im p o r t a n t c r it e r io n is t h e p r ic e , a n d t h e t h ir d o n e is t h e id e a . Ac c o r d in g t o t h e s u r v e y , p r o m o ti o n a l m ix a n d a d d iti o n a l s e r v ic e s h a v e a m in o r im p a c t o n c u s t o m e r d e c is io n s a b o u t b u y in g b e - e c h w o o d p r o d u c t s . All t h r e e p r e s e n t e d m o d e ls c a n b e a g o o d t o o l t h a t c o m p a n ie s c a n u s e f u lly a p p ly w h e n d e c id in g o n d e v e lo p in g a n d m a r k e ti n g a n e w p r o d u c t . K e y w o rd s:p r o d u c t d e v e lo p m e n t , p r o d u c t m a r k e ti n g , a n a ly ti c h ie r a r c h y p r o c e s s , a s s e s s m e n t o f m a r k e t p o t e n ti a l, b e e c h njem trendov, ki razkrivajo prihodnost, lahko skle- pamo o mož nih posledicah, kar pa pomeni, da od- krivamo prilož nosti in nevarnosti , ki jih trend prinaš a. Č e trž niki trendov ne prouč ijo, se lahko zgodi, da nov izdelek podjetja ne bo usklajen s tren- dom, morda bo celo v nasprotju z njim (O blak, 2012). Č e se v nekem trenutku na določ enem trgu dobro prodajajo izdelki iz hr astovega lesa, se lahko že v bliž nji prihodnosti okus kupcev spremeni in bodo popularni izdelki iz bukovega lesa. Prav tako mora podjetje vedeti , kdo so lahko morebitni kupci njegovih izdelkov, kakš ne izdelke por abniki potr ebujejo in želijo ter kateri konkur enč ni izdelki so že na tr gu. Č e tega ne ve, ne mor e uspešno pripr aviti in izvajati svojih trženjskih akti vnosti . Glo- balizacija je te težave š e dodatno poglobila. 1 UVOD 1 INTROD UCTION 1. 1 KONKURENČ NOST LESNIH POD JETIJ 1. 1 COM PETITIVENESS OF W OOD ENTERPRISES Vsako podjetje posluje v določ enem okolju, ki ga sestavljajo podjetja, njihovi dobavitelji, posred- niki, por abniki, konkurenti , javnost in drugi, ki tako ali drugač e vplivajo na njegovo poslovanje. Č e želi biti podjetje uspeš no, mor a spremljati spremembe in trende v makrookolju, prepoznavati prilož nosti in nevarnosti ter se na njih pravoč asno odzivati . Te akti vnosti so med seboj povezane, saj s poznava- 1 Univerza v Ljubljani, Biotehniš ka fakulteta, O ddelek za lesarstvo, Jamnikarjeva 101, 1000 Ljubljana, SLO * e-pošta: leon.oblak@bf.uni-lj.si UDK 630*71:176.1 Fa g u s s y lv a ti c a (045) Izvirni znanstveni č lanek / O riginal scienti fi c arti cle Vol. 66, No. 1, 73-83 DO I: https://doi.org/10.26614/les-wood.2017.v66n01a07 Les/W ood, Vol. 66, No. 1, June 2017 O blak, L., Jošt, M ., & Kropivš ek, J.: Development and marketi ng possibiliti es of beechwood products assessment 74 1. 2 RA Z VOJ IZ D ELKOV 1. 2 PROD UCT D EVELOPM ENT Vsako podjetje mor a spodbujati r azvoj novih iz- delkov, ki bodo nadomesti li sedanje, da bi tako za- gotovili prodajo v prihodnosti (Kotler , 1996). Razvoj izdelkov poteka preko številnih stopenj, med kate- rimi so najvaž nejš e: iskanje, zbir anje in ocenjevanje idej, poslovno-trž na analiza, tehnološ ko-proizvodna analiza, trž no r azvijanje in testi r anje ter pr oizvodnja. Iskanje idej za razvoj novega izdelka mora te- meljiti na potrebah in željah kupcev. Podjetje mor a vedeti , komu bo izdelek namenjen, kako velik je po- tencialni trg in kdaj bi bilo smiselno nov izdelek uve- ga r azvili iz obetavne ideje. Zato mor a podjetje zbr ati podatke in informacije o: • potrebah trga po takem izdelku in o znač ilnosti h, ki jih posamezni trž ni segmenti prič akujejo ozi- roma si jih želijo od novega izdelka; • dejavnosti konkurence po razvijanju podobnega izdelka; • potr ebnih trženjskih akti vnosti h, pr odajnih cenah, prodajnih pogojih ipd. (Potoč nik, 2002). S tehnološ ko-proizvodno analizo podjetje ugo- tavlja, ali idejo za nov izdelek lahko vključ i v obstoječ proizvodni proces. Č e so za realizacijo ideje potrebne Slik a 1. Pr o c e s r a z v o ja n o v e g a iz d e lk a (Ob la k , 2012) Fig u r e 1. N e w p r o d u c t d e v e lo p m e n t p r o c e s s (Ob la k , 2012) sti na trg. Več kot je idej, več je so mož nosti , da bo r azvoj izdelka uspeš en. Najboljš e ideje lahko posre- dujejo strokovnjaki iz podjetja, predvsem ti sti , ki so zaposleni v prodajnem oddelku, so v stalnem sti ku s kupci in se dnevno sooč ajo z njihovimi potrebami in željami. Dober vir idej so lahko tudi panož na zdru- ženja in raziskovalne insti tucije, ki sledijo trendom in smernicam r azvoja. Pri zbir anju idej si lahko pod- jetje pomaga tudi s š tevilnimi metodami. N ajbolj znana in najpogosteje uporabljena je metoda » vi- harjenja mož ganov« (brainstorming). Za ocenjeva- nje idej podjetja ponavadi oblikujejo posebno interdisciplinarno strokovno komisijo. V njej mor ajo biti str okovnjaki r azlič nih podr oč ij, ki mor ajo pr euč iti tehnič no izvedljivost in dobič konosnost posameznih idej (O blak, 2012). Na stopnji poslovno-trž ne analize podjetje ugo- tavlja, kakš ne so trž ne mož nosti za izdelek, ki naj bi nove nalož be v tehnologijo, mor a podjetje oceniti ali bo lahko pridobilo potrebna fi nanč na sredstva. Te- žave lahko nastanejo tudi pri nabavi materialov, su- rovin ali polizdelkov ali pa pri znanju zaposlenih. V tej stopnji je podjetje prisiljeno zavreč i veliko idej, saj jih z obstoječ o tehnologijo in zaposlenimi ter r azpolož lji- vimi denarnimi sredstvi enostavno ni sposobno rea- lizir ati , tudi č e so sicer zelo obetavne. Trž no r azvijanje novega izdelka vsebuje določ i- tev tehnič nih in trž nih funkcij izdelka, kakovosti , oblike, dimenzije in barve, izbir o imena ozir oma bla- govne znamke ter poprodajnih akti vnosti (dostave, montaže, servisir anja, gar ancije,… ). S trž nim testi r a- njem skuš a podjetje ugotoviti , kako bodo poten- cialni kupci izdelek z določ enimi tehnič nimi in trž nimi funkcijami sprejeli. Trž ni test se lahko izvaja na različ ne nač ine in traja različ no dolgo. Podjetje skuša z njim odkriti pomanjkljivosti izdelka. Trž no te- O blak, L., Jošt, M ., & Kropivš ek, J.: O cena mož nosti r azvoja in trženja proizvodov iz bukovine Les/W ood, Vol. 66, No. 1, June 2017 75 sti ranje je hkrati lahko tudi moč na promocijska akti vnost. Ker so str oški trž nega testi r anja lahko tudi zelo veliki, se nekater a pohištvena podjetja odloč ajo za cenejš e in hitrejš e metode. Tako npr . lahko posa- mezne izdelke preizkuš ajo kar zaposleni in č lani nji- hovih druž in. Č e je ideja o izdelku uspeš no prestala presojo na vseh stopnjah v procesu r azvoja novih izdelkov, podjetje lahko zač ne s proizvodnjo. Pri tem so po- membni odgovori na tri vpr aš anja: kdaj, kje in kako? O dloč itve o č asu vstopa izdelka na trg, ciljnih trgih, na katerih se bo izdelek prodajal in str ategiji uvaja- nja novega izdelka so odvisne predvsem od ciljev, ki jih želi podjetje z novim izdelkom doseč i. Ti pa so od- visni tudi od virov, ki jih ima podjetje na r azpolago (O blak, 2012). 1. 3 TRŽ ENJE IZ D ELKOV 1. 3 PROD UCT M A RKETING Razmiš ljanje o trženju naj se ne bi prič elo z iz- delkom ali celo r azredom izdelka, temveč s potrebo (Kotler , 1994). Vsako podjetje si ob lansiranju no- vega proizvoda na trg želi, da bi bil z ekonomskega vidika uspeš en in da bi bila njegova ž ivljenjska doba č im daljš a. Ž ivljenjski cikel izdelka ima šti ri stopnje: uvajanje, r ast, zrelost in upadanje. Te stopnje prika- zujejo različ ne ravni prodaje, obič ajno pa se skozi posamezne stopnje spreminjajo tudi cena izdelka, š tevilo izvedb, distribucija, komuniciranje in celo cilji, ki jih podjetje želi doseč i. Podjetje mor a slediti gibanju pr oizvoda po funkciji njegovega življenjskega cikla in svoje proizvodne, fi nanč ne, predvsem pa tržne str ategije v skladu s položajem na njej ustr ezno spreminjati . 1. 3. 1 St o p n j a u v a j a n j a i n t r ž n e s t r a t e g i j e 1. 3. 1 In t r o d u c ti o n s t a g e a n d m a r k e t s t r a t e g i e s Uvajanje novega izdelka na trg je zač etna stop- nja, ko se izdelek prvič pojavi na trgu, zato mora proizvajalec nameniti precejš nja sredstva za infor - mir anje por abnikov. Uvajanje novega izdelka je naj- bolj obč utljiva in negotova stopnja, saj izdelek š e ni znan, prodaja je skromna in zato tudi proizvodnja poteka le v manjš ih serijah (Potoč nik, 2002). Podjetje se v tej fazi ponavadi odloč i za eno od dveh str ategij: • » pobir anje smetane« ali • » prodor na trg« . Strategija » pobiranja smetane« zagotavlja ta- kojš en denar , s katerim podjetje pokriva razvojne stroš ke izdelka. Prodajo usmeri h kupcem, ki kažejo največ je zanimanje za izdelek. To so takoimenovani » simpati zerji novosti « , ki se navduš ujejo nad novimi izdelki. Ponavadi so to kupci z viš jimi dohodki, zato ta str ategija predvideva viš jo ceno za izdelek. Pod- jetje mor a oceniti in določ iti najviš jo ceno, ki so jo kupci š e pripr avljeni plač ati . Seveda pa je tudi v tem primeru treba biti pri določ anju cene izjemno pre- viden, saj lahko preti r ano visoka cena, s katero želi podjetje hitr o pokriti str oške, odvrne od nakupa tudi » vodilne kupce« . Č e bodo ti , prvi kupci, z nakupom zadovoljni, bodo postali odlič ni promotorji novega izdelka. V tem primeru se bodo nalož be v nov izde- lek hitro povrnile. S str ategijo » prodor a na trg« pa skuš a podjetje č im hitreje prodreti na trg in osvojiti č im več ji trž ni delež . Cena izdelka bo v tem primeru niž ja od cen konkurenč nih ali primerljivih izdelkov. Proizvajalec r ač una na kupce, ki novosti sprejmejo s premislekom, cena pa pri premiš ljenem nakupu igr a pomembno vlogo. Seveda je potrebno paziti , da ni izdelek podcenjen, saj ima to lahko dolgoroč no ne- gati vne posledice. Č e podjetje nima zadostnih sredstev in znanja, se lahko zgodi, da izdelek ne bo dosegel prič akova- nih rezultatov. Lahko se celo zgodi, da izdelek ob na- pač ni strategiji podjetja pri kupcih naleti na trž ni odpor in ne preide v stopnjo r asti . Slik a 2. Ž iv lje n js k i c ik e l iz d e lk a (Ob la k , 2012) Fig u r e 2. Pr o d u c t lif e c y c le (Ob la k , 2012) Les/W ood, Vol. 66, No. 1, June 2017 O blak, L., Jošt, M ., & Kropivš ek, J.: Development and marketi ng possibiliti es of beechwood products assessment 76 1. 3. 2 St o p n j a r a s ti i n t r ž n e s t r a t e g i j e 1. 3. 2 G r o w t h s t a g e a n d m a r k e t s t r a t e g i e s Č e je stopnja uvajanja uspeš na, sledi obdobje r asti pr odaje. Kupci v tej stopnji izdelek že dobr o po- znajo. Na trgu se zač nejo pojavljati prvi konkurenti , ki ponujajo podobne, vendar obič ajno izdelke, v ka- terih kupci prepoznajo š e dodatne koristi . Zaradi konkurentov proizvajalec ponavadi zniž a ceno iz- delka, dobič ek pa zaradi več je prodaje vseeno na- raš č a. Na tej stopnji ima podjetje na voljo številne str ategije. Najpogosteje se podjetja odloč ijo za eno izmed naslednjih: • vstop na nove trge, • sprememba izdelka, • poveč anje promocijskih akti vnosti , • znižanje cene izdelka ali • izboljš anje prodajnih in poprodajnih akti vnosti . V tej stopnji podjetje obič ajno že pokrije stroš ke r azvoja izdelka, zato želi s temi str ategijami okrepiti polož aj na obstoječ em trgu ali poveč ati svoj trž ni delež in r azš iriti trg. Z vstopom na nove trge ima pod- jetje seveda dodatne stroš ke, ki pa jih lahko krije s sredstvi od prodaje, č e je ta dovolj uspeš na. Spre- memba izdelka v smislu izboljš anja kakovosti , iz- vedbe, oblike ali uporabnosti je strategija, s katero podjetje odgovarja na izdelke konkurentov. Enak cilj podjetje zasleduje tudi s poveč anjem promocijskih akti vnosti . Pr avoč asno znižanje cene izdelka pa kupce odvrne od konkurenč nih izdelkov, pr av tako pa lahko odvrne nove konkurente, ki so svojo konkurenč no str ategijo zasnovali na niž jih cenah. V tej stopnji lahko podjetje tudi izboljš a svoje prodajne in poprodajne akti vnosti . To pomeni, da s pomoč jo novih trž nih poti skr ajš a rok dostave izdelka na prodajna mesta, kupcu omogoč i brezplač no dostavo na dom in montažo, kar je pri določ enem pohištvu (kuhinje, spalnice, dnevne sobe, otr oške sobe … ) lahko velika konkur enč na pr ed- nost, spr oti rešuje reklamacije, omogoč a ugodne pla- č ilne pogoje ipd. (O blak, 2012). 1. 3. 3 St o p n j a z r e l o s ti i n t r ž n e s t r a t e g i j e 1. 3. 3 M a t u r i t y s t a g e a n d m a r k e t s t r a t e g i e s Stopnja zrelosti pomeni, da je izdelek v bliž ini vrha pr odaje. Več ina kupcev izdelek pozna in ga tudi kupuje. Ker številni konkurenti proizvajajo podobne izdelke, se podjetju trž ni delež zmanjš uje. Podjetje skuš a z ustrezno str ategijo izdelek č im dlje zadržati v tej stopnji. Najpogosteje upor abljene str ategije, ki to omogoč ajo, so: • pridobivanje novih kupcev, • sprememba izdelka in • sprememba trženjskih akti vnosti . Podjetje lahko nove kupce pridobi tako, da na obstoječ em trgu preprič a v nakup ti ste, ki do sedaj izdelka š e niso kupili, da pridobi kupce konkurentov ali da vstopi na nov trg. Č e se podjetje odloč i za spremembo izdelka, je ponavadi najuč inkovitejš a spr ememba kakovosti , lahko pa gr e spr ememba tudi v smeri več je upor abnosti , funkcionalnosti , estetske privlač nosti in podobnega. Sprememba trženjskih akti vnosti pomeni prilagajanje cen, distribucije in drugih storitev željam in potrebam kupcev (O blak, 2012). 1. 3. 4 St o p n j a u p a d a n j a i n t r ž n e s t r a t e g i j e 1. 3. 4 D e c l i n e s t a g e a n d m a r k e t s t r a t e g i e s Stopnja upadanja je zadnja stopnja v ž ivljenj- skem ciklu izdelka. V tej stopnji so konkurenti vse moč nejš i in prodaja izdelka se zmanjš uje. To zmanj- š evanje je lahko postopno, lahko pa tudi zelo hitro. Razlogov za to je več , najpogostejš i pa so pr av kon- kurenč ni izdelki, ki so ponavadi rezultat tehnolo- š kega r azvoja ali pa so za kupce bolj zanimivi zar adi njihove spremembe okusa. Slednjemu smo veliko- krat prič a tudi v pohištveni industriji, kjer že vrsta lesa ali barva izdelka lahko pomenita uspeš no ali neuspeš no prodajo. Izdelek v stopnji upadanja postane z ekonom- skega vidika nesprejemljiv, zato podjetja obič ajno prenehajo z njegovo pr oizvodnjo. Vztr ajanje pri pr o- daji takih izdelkov pomeni veliko nevarnost, saj lahko poslabš a ugled podjetja. N ajveč krat upora- bljene str ategije v stopnji upadanja so: • opusti tev izdelka, • zadnja » žetev« in • dezinvesti r anje na obstoječ em trgu in investi r anje na novem trgu. O pusti tev izdelka pomeni ukinitev njegove proiz- vodnje in pr odaje. Identi fi kacija izdelkov, ki jih bo pod- jetje opusti lo, mora temeljiti na podatkih o prodaji, trž nem delež u in dobič ku v preteklih č asovnih obdob- jih. Zadnja » žetev« je str ategija, s katero skuš a podje- tje izdelek prodati š e zadnjim kupcem in na ta nač in O blak, L., Jošt, M ., & Kropivš ek, J.: O cena mož nosti r azvoja in trženja proizvodov iz bukovine Les/W ood, Vol. 66, No. 1, June 2017 77 pobr ati zadnje prihodke od prodaje izdelka. Redkeje upor abljena je str ategija, ko se podjetje odloč i za de- zinvesti r anje in umik z obstoječ ega tr ga ob istoč asnem investi r anju na novem trgu (O blak, 2012). 2 M A TERIA L IN M ETOD E 2 M A TERIA L A ND M ETH OD S 2. 1 A H P ( A NA LITIČ NI H IERA RH IČ NI PROCES) 2. 1 A H P ( A NA LY TIC H IERA RCH Y PROCESS) AHP je metoda več kriterijskega odloč anja, ka- terega ideja je izbir a opti malne alternati ve, glede na to, kako so alternati ve ocenjene glede na množ ico kriterijev ali ciljev. M etodo so v podobnih r aziskavah uporabili že mnogi raziskovalci kot na primer Altu- zarr a et al., 2007, Esmaili & Fazeli, 2015, Groš elj et al., 2011, Groš elj et al., 2015, M oti k et al., 2010, Scholz & Decker , 2007 in številni drugi. M etodo AHP lahko razdelimo na tri korake (Saaty, 1980): 1.Postavitev odloč itvenega drevesa 2.Parne primerjave in izr ač un vektorjev utež i 3.Sinteza in analiza rezultatov V prvem koraku se moramo najprej dobro se- znaniti s pr oblemom, si postaviti cilj, kriterije in pod- kriterije, ki vplivajo na cilj, ter alternati ve, ki predstavljajo mož nosti , med katerimi se odloč amo. V AHP modelu so cilj, kriteriji, podkriteriji, ki jih je lahko tudi več nivojev, in alternati ve hier arhič no po- vezani. Drugi kor ak je bistvo metode AHP. V njem po parih primerjamo vse elemente na istem nivoju glede na element, s katerim so povezani na nasled- njem viš jem nivoju. Tretji kor ak je sinteza rezultatov po r azlič nih nivojih hier arhije, da dobimo konč ni re- zultat. Temu lahko sledi š e analiza obč utljivosti na spremembe ocen. Osnova metode so parne primerjave elementov (kriterijev, podkriterijev, alternati v) glede na ele- ment na naslednjem viš jem nivoju. Cilj je dobiti re- lati vno pomembnost elementov. Za parne primerjave uporabljamo lestvico od 1 do 9, kjer 1 pomeni, da sta primerjana elementa enako po- membna, in 9 pomeni, da je eden od elementov ek- stremno bolj pomemben kot drugi (preglednica 1). intenziteta pomembnosti a ij Defi nicija r azlaga 1 enaka pomembnost kriterija i in j sta enako pomembna 2 š ibka r azlika pomembnosti 3 opazna r azlika pomembnosti kriterij i je nekoliko pomembnejš i od j 4 srednja r azlika pomembnosti 5 velika r azlika pomembnosti kriterij i je precej pomembnejš i od j 6 zelo velika r azlika pomembnosti 7 moč na r azlika pomembnosti kriterij i je moč no pomembnejš i od j 8 zelo moč na r azlika pomembnosti 9 ekstremna r azlika pomembnosti kriterij i je ekstremno pomembnejš i od j Pr e g le d n ic a 1. Le s t v ic a p a r n ih p r im e r ja v (Sa a t y , 2006: 73) Ta b le 1. Th e f u n d a m e n t a l s c a le o f t h e AHP (Sa a t y , 2006: 73) Dimenzija matrike n pomeni, da smo med seboj primerjali n elementov. Č len matrike a ij pomeni parno primerjavo elementa i z elementom j, ozi- roma, da je element i a ij -kr at bolj (ali manj) pomem- ben kot element j. O br atni (inverzni) primerjavi (ko primerjamo element j z elementom i) dodelimo obr atno (reciproč no) vrednost. M atrika Aje konsistentna, č e je a ija jk = a ik za vse i, j, k = 1, ..., n . Č e je matrika A konsistentna, potem jo lahko zapiš emo v obliki r azmerij: • Stopnjo nekonsistentnosti matrike parnih primer - jav A merimo s konsistenč nim količ nikom: • CI je konsistenč ni indeks: Les/W ood, Vol. 66, No. 1, June 2017 O blak, L., Jošt, M ., & Kropivš ek, J.: Development and marketi ng possibiliti es of beechwood products assessment 78 Konsistentni indeks primerjamo s povpreč nim konsistentnim indeksom RI, ki ga je izrač unalo več avtorjev z generir anjem sluč ajnih recipr oč nih matrik za r azlič ne velikosti matrik in r azlič no velike vzorce (Forman, 1990; Saaty, 2006). Pr eglednica 2 prikazuje povpreč ne konsistentne indekse za r azlič ne velikosti matrik. n 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 RI 0 0 0,52 0,89 1,11 1,25 1,35 1,40 1,45 1,49 Pr e g le d n ic a 2. Pr e g le d n ic a in d e k s o v RI (Sa a t y , 2006: 84) Ta b le 2. Ta b le o f RI in d e x e s (Sa a t y , 2006: 84) M ejo sprejemljive nekonsistentnosti je Saaty (2006) postavil na 10 %, saj naj bi bila za eno veliko- stno stopnjo manjš a kot so same ocene. Torej, stop- nja nekonsistentnosti matrike A je sprejemljiva, č e je C R < 0,1. Predloga je bila narejena v programu Excel, s katerim smo nato naredili izr ač une in združevanje s pomoč jo geometrijske sredine, utež i pa smo izr ač u- nali s pomoč jo aditi vne normalizacije. 3 REZ ULTA TI IN RA Z PRA VA 3 RESULTS A ND D ISCUSSION 3. 1 M OD EL Z A OCENO M OŽ NOSTI RA Z VOJA IZ D ELKOV IZ B UKOVINE 3. 1 TH E M OD EL FOR EVA LUA TING TH E POSSIB ILITY OF B EECH W OOD PROD UCT D EVELOPM ENT O blikovali smo model za oceno mož nosti r azvoja izdelkov iz bukovine, s katerim lahko ugotavljamo, ali je izdelek skladen s tehnološ ko proizvodnimi mož - nostmi podjetja. M odel je prikazan na sliki 3. S » Testom 1« pr everjamo, ali lahko podjetje nov izdelek vključ i v obstoječ proizvodni proces oziroma ali je ideja skladna s proizvodnimi mož nostmi pod- jetja. O dgovor » 1a« pomeni, da ima podjetje potre- bno tehnologijo za izdelavo takega izdelka, odgovor » 1b« pa, da ima dovolj velike zmogljivosti . Č e sta oba odgovora poziti vna, gre izdelek na naslednji test, č e pa je kateri od obeh odgovorov negati ven, se izdelka ne splač a r azvijati . S » Testom 2« preverjamo, ali so za izdelavo no- vega izdelka potrebne nove nalož be. O dgovor » 2a« pomeni, da podjetje ima ali lahko zgradi potrebne Slik a 3. M o d e l z a o c e n o m o ž n o s ti r a z v o ja iz d e lk o v iz b u k o v in e Fig u r e 3. Th e m o d e l f o r e v a lu a ti n g t h e p o s ib ilit y o f b e e c h w o o d p r o d u c t d e v e lo p m e n t zgradbe, » 2b« , da ima ali lahko nabavi potrebne str oje, » 2c« , da ima ali lahko nabavi potr ebna or odja in » 2d« , da ima ali lahko nabavi potrebne napr ave. Č e so vsi šti rje odgovori poziti vni, gre izdelek na na- O blak, L., Jošt, M ., & Kropivš ek, J.: O cena mož nosti r azvoja in trženja proizvodov iz bukovine Les/W ood, Vol. 66, No. 1, June 2017 79 slednji test, č e pa je kateri od odgovorov negati ven, se izdelka ne splač a r azvijati . S » Testom 3« preverjamo, ali je za izdelavo no- vega izdelka potreben nov kader . O dgovor » 3a« po- meni, da podjetje ima ali lahko zaposli dovolj usposobljene delavce, odgovor » 3b« pa pomeni, da ima ali lahko zaposli dovolj delavcev za proizvodnjo takega izdelka. Č e sta oba odgovora poziti vna, gre izdelek na naslednji test, č e pa je kateri od odgovo- rov negati ven, se izdelka ne splač a r azvijati . S » Testom 4« preverjamo, ali lahko podjetje na- bavi vstopke (inpute), ki so potrebni za nov izdelek. O dgovori » 4a« , » 4b« , » 4c« in » 4d« pomenijo, da podjetje lahko nabavi ustrezne surovine, materiale, polizdelke in energijo. Č e so vsi šti rje odgovori pozi- ti vni, gre izdelek na naslednji test, č e pa je kateri od odgovorov negati ven, se izdelka ne splač a r azvijati . S » Testom 5« preverjamo, ali ima podjetje za vlaganje v proizvodnjo novega izdelka potrebna fi - nanč na sr edstva. Č e je odgovor poziti ven, smo uspe- š no priš li do konca modela, kar pomeni, da se izdelek splač a razvijati . V primeru negati vnega od- govor a se izdelka ne splač a r azvijati . 3. 2 M OD EL Z A OCENO M OŽ NOSTI TRŽ ENJA IZ D ELKOV IZ B UKOVINE 3. 2 TH E M OD EL FOR EVA LUA TING TH E POSSIB ILITY OF B EECH W OOD PROD UCT M A RKETING Tudi č e model za oceno mož nosti r azvoja izdel- kov iz bukovine pokaže, da je izdelek skladen s teh- nološ ko pr oizvodnimi mož nostmi podjetja in da se ga splač a r azvijati , š e ni nujno, da se podjetje odloč i za njegovo izdelavo. Treba je opr aviti š e trž no testi r anje novega izdelka, ki pokaže, ali je izdelek za izbr an ciljni trg sploh zanimiv. M odel za oceno mož nosti trženja izdelka iz bukovine je prikazan na sliki 4. S » Testom 1« preverjamo, kakš ne so poten- cialne potrebe trga po takem izdelku. Č e so velike, gre izdelek na naslednji test, č e pa so majhne, pa iz- delek ni trž no zanimiv in se ga ne splač a r azvijati . S » Testom 2« preverjamo, kakš na je ponudba podobnih izdelkov na ciljnem tr gu. Č e je majhna, gr e izdelek na naslednji test, č e pa je velika, izdelek ni trž no zanimiv in se ga ne splač a r azvijati . S » Testom 3« pr everjamo, č e je izdelek za kupce dovolj cenovno zanimiv, da bo za podjetje dohodko- vno zanimiv. Poziti vni odgovor pomeni, da gre izde- lek na naslednji test, č e pa rezultati trž nega testa pokažejo, da izdelek za podjetje ni dohodkovno za- nimiv, se ga ne splač a r azvijati . S » Testom 4« preverjamo, ali je izdelek zanimiv za potencialne kupce z vidika funkcionalnosti , oblike, dizajna in materiala. Č e so vsi šti rje odgovori poziti - vni, gre izdelek na naslednji test, č e pa je kateri od odgovorov negati ven, se izdelka ne splač a r azvijati . S » Testom 5« preverjamo, ali izdelek lahko za- gotavlja stalnost prodaje. Č e je odgovor poziti ven, smo uspeš no priš li do konca modela, kar pomeni, da se izdelek splač a r azvijati . V primeru negati vnega odgovor a se izdelka ne splač a r azvijati . Slik a 4. M o d e l z a o c e n o m o ž n o s ti t r ž e n ja iz d e lk o v iz b u k o v in e Fig u r e 4. Th e m o d e l f o r e v a lu a ti n g t h e p o s ib ilit y o f b e e c h w o o d p r o d u c t d e v e lo p m e n t Les/W ood, Vol. 66, No. 1, June 2017 O blak, L., Jošt, M ., & Kropivš ek, J.: Development and marketi ng possibiliti es of beechwood products assessment 80 3. 3 M OD EL Z A OCENO TRŽ NEG A POTENCIA LA IZ D ELKOV IZ B UKOVINE 3. 2 TH E M OD EL FOR EVA LUA TE OF B EECH W OOD PROD UCT M A RKETING POTENTIA L M odel za oceno trž nega potenciala izdelkov iz bukovine smo oblikovali s pomoč jo AHP metode, ki je zelo primerna in pogosto upor abljena metoda pri tovrstnih r aziskavah. Najprej smo oblikovali model za izdelke iz bu- kovine. Postavili smo odloč itveno drevo, v katerega smo vključ ili vse kriterije/dejavnike, ki so pomembni za uspeš no trženje izdelkov. Razdelili smo jih na kri- terije in podkriterije ter razvrsti li na več nivojev in jih hier arhič no povezali. Kriteriji so prikazani v pre- glednici 3. različ nih nivojih hierarhije. Tako smo dobili konč ni rezultat, ki je gr afi č no prikazan na sliki 5. Na sliki 5 odstotki v č rni barvi predstavljajo lo- kalne, v modri barvi pa globalne utež i. Iz slike se vidi, da anketi r ani str okovnjaki ocenjujejo, da je kakovost najpomembnejš i kriterij pri odloč anju o nakupu iz- delkov iz bukovine. Teža tega kriterija je kar 30,2 %. Drugi najpomembnejši kriterij je cena (26,3 %), tr etji pa ideja (17,3 %). Promocijski splet (14,9 %) in do- datne storitve (11,3 %) po mnenju anketi r anih stro- kovnjakov le v manjš i meri vplivajo na odloč itev kupcev o nakupu izdelkov iz bukovine. Pri kakovosti kupci v procesu nakupa enako pozornost namenjajo materialom, iz katerih je izdelek izdelan, (ta poleg lesa bukovine lahko vsebuje š e š tevilne druge do- datke, kot na primer r azne kovine, blago, plasti č ne materiale … ) in sami izdelavi. Pri ideji je najvaž nejš a funkcionalnost (8,8 %), nekoliko manj pa oblika (5,5 %) in mož nost konfi gurir anja izdelka (3,0 %). Anke- ti r ani strokovnjaki menijo, da so pri dodatnih storit- vah najpomembnejš e prodajne (razne plač ilne k v a l i t e t a m a te ria l izd e la v a (certi fi kati ) i d e j a o b lik a , d iza jn fu n k c io n a ln o st m o žn o st k o n fi g u rira n ja izd e lk a (več variantnost, prilagodljivost) c e n a / c e n o v n i r a z r e d (nizek, srednji, visok) d o d a t n e s t o r i t v e p re d p ro d a jn e a k ti v n o sti (izmere na domu, svetovanje, izris, … ) p ro d a jn e a k ti v n o sti (plač ilne ugodnosti – popusti , zamik plač ila, krediti , … ) p o p ro d a jn je a k ti v n o sti (dostava, montaža, servis, … ) p r o m o c i j s k i s p l e t (oglaš evanje, osebna prodaja, neposredno trženje, … ) Pr e g le d n ic a 3. Kr it e r iji in p o d k r it e r iji z a o c e n o t r ž n e g a p o t e n c ia la iz d e lk o v iz b u k o v in e Ta b le 3. C r it e r ia a n d s u b c a t e g o r ie s t o e s ti m a t e t h e m a r k e t p o t e n ti a l o f p r o d u c t s f r o m b e e c h Kv a l i t e t a Id e j a 9 8 7 6 5 4 3 2 1 2 3 4 5 6 7 8 9 Kv a l i t e t a Ce n a /c e n o v n i r a z r e d 9 8 7 6 5 4 3 2 1 2 3 4 5 6 7 8 9 Kv a l i t e t a D o d a t n e s t o r i t v e 9 8 7 6 5 4 3 2 1 2 3 4 5 6 7 8 9 Kv a l i t e t a Pr o m o c i j s k i s p l e t 9 8 7 6 5 4 3 2 1 2 3 4 5 6 7 8 9 Id e j a Ce n a /c e n o v n i r a z r e d 9 8 7 6 5 4 3 2 1 2 3 4 5 6 7 8 9 Id e j a D o d a t n e s t o r i t v e 9 8 7 6 5 4 3 2 1 2 3 4 5 6 7 8 9 Id e j a Pr o m o c i j s k i s p l e t 9 8 7 6 5 4 3 2 1 2 3 4 5 6 7 8 9 Ce n a /c e n o v n i r a z r e d D o d a t n e s t o r i t v e 9 8 7 6 5 4 3 2 1 2 3 4 5 6 7 8 9 Ce n a /c e n o v n i r a z r e d Pr o m o c i j s k i s p l e t 9 8 7 6 5 4 3 2 1 2 3 4 5 6 7 8 9 D o d a t n e s t o r i t v e Pr o m o c i j s k i s p l e t 9 8 7 6 5 4 3 2 1 2 3 4 5 6 7 8 9 N aslednji korak v procesu AHP analize je bil parna primerjava vseh elementov na istem nivoju glede na element, s katerim so povezani na nasled- njem viš jem nivoju. Uporabili smo lestvico parnih primerjav, ki je prikazana v preglednici 1. Anketi r ali smo 9 strokovnjakov, ki se v lesarskih podjetjih ukvarjajo z r azvojem in trženjem izdelkov. Del vpr a- š alnika za najviš ji nivo odloč itvenega drevesa je pri- kazan v preglednici 4. Tretji kor ak je predstavljal združ itev ocen stro- kovnjakov v skupno oceno s pomoč jo geometrijske sredine. Zadnji kor ak pa je bil sinteza rezultatov po Pr e g le d n ic a 4. D e l v p r a š a ln ik a z a n a jv iš ji n iv o o d lo č it v e n e g a d r e v e s a Ta b le 4. A p a r t o f q u e s ti o n a r y f o r t h e h ig h e s t le v e l o f d e c is io n t r e e O blak, L., Jošt, M ., & Kropivš ek, J.: O cena mož nosti r azvoja in trženja proizvodov iz bukovine Les/W ood, Vol. 66, No. 1, June 2017 81 ugodnosti kot na primer popusti , zamik plač ila, kre- diti ipd.). Teža tega podkriterija je 5,4 %. Kot nekoliko manj pomembne (4,2 %) so ocenili predprodajne akti vnosti (izmere na domu, svetovanje, izris ipd.), kot precej manj pomembne (1,8 %) pa poprodajnje akti vnosti (dostava, montaža, servis ipd.). 4 Z A KLJUČ KI 4 CONCLUSIONS Razvoj izdelka je izjemno zahtevna naloga. Č e želi biti podjetje pri r azvoju novega izdelka uspeš no, mor a upoštevati številne dejavnike. Več ina izdelkov, ki jih podjetja r azvijajo, propade, š e preden pridejo na trg. Vzr oki za to so r azlič ni, najpogostejš i vzr ok pa so preslabo r aziskane potrebe in želje trga. Č epr av so stroš ki r azvoja novega izdelka visoki, je ta dejav- nost nujna, saj mor ajo novi izdelki nadomesti ti ti ste, ki zastarijo ali katerih prodaja upada. Č e podjetje ne bi r azvijalo novih izdelkov, bi sč asoma propadlo. O s- novni r azlogi za r azvijanje novih izdelkov so zastare- vanje obstoječ ih izdelkov, spremembe okusov in navad kupcev, konkurenč ni izdelki in tehnološ ki na- predek. M odel za oceno mož nosti r azvoja izdelkov iz bukovine, ki smo ga r azvili, podjetjem omogoč a, da ugotovijo, ali je izdelek skladen z njihovimi teh- nološ ko proizvodnimi mož nostmi. Č e je odgovor na to vpr aš anje poziti ven, mor a podjetje opr aviti š e trž no testi r anje novega izdelka. M odel za oceno mož nosti trženja izdelka iz buko- vine, ki je bil prav tako del naš e raziskave, pokaže, ali je izdelek za izbr an ciljni trg sploh zanimiv. M odel preverja, kakš ne so potencialne potrebe trga po takem izdelku, kakšna je ponudba podobnih izdelkov na ciljnem trgu, ali je izdelek za kupce dovolj ceno- vno zanimiv, da bo za podjetje dohodkovno zanimiv, ali je izdelek zanimiv za potencialne kupce z vidika funkcionalnosti , oblike, dizajna in materiala ter ali izdelek lahko zagotavlja stalnost prodaje. Č e so vsi odgovori poziti vni, se izdelek splač a r azvijati . Z AHP smo ugotavljali, kateri so najpomemb- nejš i kriterij pri odloč anju o nakupu izdelkov iz bu- kovine. Po prič akovanju sta se na prvih dveh mesti h znaš li kakovost in cena, sledijo ideja, promocijski splet in dodatne storitve. 5 POVZ ETEK 5 SUM M A RY The problem of non-competi ti veness of com- panies in the wood industry is amongst all manife- sted in low value-added products and improper or lack of intensive investments in product develop- ment. The product life cycles are getti ng shorter , causing the need for more intensive development of new pr oducts or updati ng the existi ng ones. Com- panies in the wood industry can be competi ti ve in a challenging global market only with the develop- ment of innovati ve, modern designed, functi onal, ergonomic, and aestheti c products. Slik a 5. Re z u lt a t AHP a n a liz e Fig u r e 5. Th e r e s u lt o f t h e AHP a n a ly s is Les/W ood, Vol. 66, No. 1, June 2017 O blak, L., Jošt, M ., & Kropivš ek, J.: Development and marketi ng possibiliti es of beechwood products assessment 82 M any of the new products are not successful enough or not at all. There are many diff erent rea- sons for that, but the most common reason is a po- orly conducted market research. Even the product itself may be the reason for failure. It could be badly designed or wrongly positi oned on the market, had a wrong price or was not promoted well. Also a very common reason is a bad idea behind the new pro- duct. Before a company starts developing a new pro- duct it must check the possibiliti es of its develop- ment. This means to verify whether a new product can be incorpor ated into an existi ng pr oducti on pr o- cess and whther the idea is consistent with the pro- ducti on potenti al of the company. It is also very important, so that a company has the appropriate technology to produce a new product and enough producti on capacity. If the producti on of a new pro- duct requires new investments, needed fi nancial re- sources for new buildings, machinery, tools or equipment should be available. A company should also check if new staff needs to be employed and if all inputs (raw materials, materials, intermediate pr oducts, ener gy, etc.) for development and pr oduc- ti on of a new product are provided. If all of it allows the development of a new product, the company has to perform testi ng of a market, which shows at- tr acti veness of the now product to the selected tar - get market. In this part, it is verifi ed by the market analysis what are the potenti al needs for such pr oduct, what is the off er of similar products and if the product is attracti ve for customers on the target market in terms of price, functi onality, form, material and de- sign. If the fi ndings are positi ve, and if the product can also provide conti nuity of sales, it is worth to develop it further . For the assessment of developing and marke- ti ng possibiliti es of a new product, we developed two models which address all key issues and enable decision makers to make good decisions. In the research, the AHP method for designing a model was used to esti mate the market potenti al of beechwood products. The surveyed experts have evaluated several criteria when deciding on the purchase of beechwood products. The results are expected and show that quality is the most impor - tant criterion when making purchasing decisions. The weight of this criterion is 30.2%. The second most important criterion is price (26.3%), and the third one is the idea (17.3%). Even the promoti onal mix (14.9%) and additi onal services (11.3%) inf- luence the decisions of customers when purchasing beechwood products. At the second level of a deci- sion tree the experts highlighted as the most impor - tant quality of materials (15.2%), quality of manufacturing (15.0%), functi onality (8.8%)and sales acti viti es of the company (paying benefi ts (such as discounts), deferred payments, loans, etc.). W eight of the subcategories is 5.4%. M odels, presented and designed in the arti cle, are without a doubt a good tool that companies can usefully apply when deciding on developing and marketi ng a new product. Z A H VA LA A CKNOW LED G EM ENTS Delo je nastalo v okviru projekta ciljnega razi- skovalnega pr ogr ama (CRP) “ Zagotovimo.si hr ano za jutri”, pr ojekta V4-1419 » Racionalna r aba lesa listav- cev s poudarkom na bukovini« , ki ga fi nancir ata M i- nistrstvo za kmeti jstvo, gozdarstvo in prehrano (M KGP) in Javna agencija za r aziskovalno dejavnost republike Slovenije (ARRS) ter progr amske skupine P4-0015, ki jo fi nancir a ARRS. LITERA TURA IN VIRI LITERA TURE Altuzarr a, A., M or eno-Jimé nez, J. M ., & Salvador , M . (2007). A Baye- sian priorizati on pr ocedure for AHP-gr oup decision making. Eu- ropean Journal of O perati onal Research, 182(1), 367– 382. http://dx.doi.org/10.1016/j.ejor .2006.07.025 Esmaili, M ., & Fazeli, S. F. (2015). Surveying of importance of green marketi ng compared purchase budget and preferred brand when buying by AHP method. M editeranian journal of social sciences, 6 (4), 388– 394. Forman, E., & Peniwati , K. (1998). Aggregati ng individual judgments and prioriti es with the analyti c hierarchy process. European Journal of O perati onal Research, 108(1), 165– 169. http://dx.doi.org/10.1016/s0377-2217(97)00244-0 Groš elj, P., Pezdevš ek M alovrh, Š ., & Zadnik Sti rn, L. (2011). M et- hods based on data envelopment analysis for deriving group prioriti es in analyti c hier archy process. Centr al European Jour - nal of O per ati ons Research, 19(3), 267– 284. http://dx.doi.org/ 10.1007/s10100-011-0191-x Groš elj, P., Zadnik Sti rn, L., Ayrilmis, N., & Kitek Kuzman, M . (2015). Comparison of some aggregati on techniques using group ana- O blak, L., Jošt, M ., & Kropivš ek, J.: O cena mož nosti r azvoja in trženja proizvodov iz bukovine Les/W ood, Vol. 66, No. 1, June 2017 83 lyti c hier ar chy pr ocess. Expert Systems with Applicati ons, 42(4), 2198– 2204. http://dx.doi.org/10.1016/j.eswa.2014.09.060 Kotler , P. (1996). M arketi ng M anagement – Trženjsko upr avljanje: Analiza, nač rtovanje, izvajanje in nadzor . Ljubljana: Slovenska knjiga, 832 str . M oti k, D., Š egoti ć , K., & Jazbec, A. (2010). Applicati on of AHP model and survey results in deciding on a product line in furniture in- dustry. Drvna industrija, 61(2), 83– 87. O blak, L. (2012). Trženje lesnih izdelkov in storitev. Ljubljana: Bio- tehniš ka fakulteta, O ddelek za lesarstvo, 175 str . Potoč nik, V. (2002). Temelji trženja. Ljubljana: GV Založ ba, 531 str . Saaty, T. L. (1980). The Analyti c Hierarchy Process. N ew York: M cGr aw-Hill. Saaty, T. L. (2006). Fundamentals of decision making and priority theory with the Analyti c Hierarchy Process. Pittsburgh: RW S Publicati ons. Scholz, S. W ., & Decker , R. (2007). M easuring the impact of wood species on consumer preferences for wooden furniture by means of the Analyti c Hier archy Process. Forest Products Jour - nal, 57(3), 23– 28. Les/W ood, Vol. 66, No. 1, June 2017 84