GLASILO BENEŠKIH SLOVENCEV
Lit. 25.—	VIDEM,	1. - 15. MAJA 1954.	Leto	V. — Štev. 88
UREDNIŠTVO ln UPRAVA via Mazzini, 10 - Videm-Udine	Naročnina:	letna	500.— lir, 6 mesečna 300.— lir.
Delo, podlaga
narodnega obstoja
že večkrat smo pisali, da sloni obstoj ntke narodne manjšine in njen kulturni razvoj predvsem na gospodarskih pogojih, v katerih živi. Narodna manjšina s trdno gospodarsko podlago nudi lahko mnogo večji odpor proti njenim raznaro. dovalcem. V Beneški Sloveniji so prav težke gospodarske prilike vplivale na narodno zavest ljudsva.
Koliko je n. pr. družin, ki pošiljajo svoje otroke v otroške vrtce, ne zato, ker bi hotele, da se naučijo tam italijanščine, ampak zaradi krožnika mineštre, ki jo otroci tam prejmejo; koliko je naših ljudi, ki gredo v službo k našim najhujšim sovražnikom proti skromni materialni pomoči; koliko je takih, ki proti svoji volji zatajijo svojo narodnost za tisti košček kruha, ki jim je nujno potreben za življenje.
Redki so tisti, ki lahko pri nas živijo od pridelka svoje lastne zemlje, še bolj redki so tisti, ki lahko dobijo doma zaposlitev, ki bi jim nudila za življenje potreben kos kruha. Večina mora v inozemstvo, in kar je še slabše, izseliti se morajo v daljne dežele, kjer so pogoji in življenje taki, da čestokrat spremenijo tloveka, ki tam pozabi na družino in na domovino. Na tisoče je naših izseljencev, hi se že desetletja več ne spominjajo svojih dragih in za mnoge se niti ne ve, kje se nahajajo. Marsikateri od njih je zapustil celo ženo in otroke. To je socialni Pojav, ki ima zelo težak učinek na raz-voj naše narodne manjšine.
Treba je torej trdo delati če hočemo izboljšati gospodarske pogoje v naši deželi. Boriti se moramo zato, da nam bo zajamčeno delo tukaj, na naši zemlji. Eolj kot narodni, je treba pri nas rešiti gospodarski problem. In v okviru takega gospodarskega problema se bo rešilo tudi narodni problem.
Z izseljevanjem ne rešimo ničesar, pač pa se z njim še bot; zaostrijo gospodarske težave naše dežele, zlasti kadar se naši tjudje izseljujejo v zapadne dežele, kjer so delovni in življenjski pogoji precej drugačni od naših.
Poskrbeti bi bilo treba, da se naši ljudje priučijo kakšne obrti, ker je morda Predvsem tu vzrok, ki jih sili k izseljevanju v daljne dežele, kjer se nudi le Možnost zaposlitve pri težaških delih, katerim se naš gorjan, že itak vajen težkemu življenju prilagodi. Pobuda, ki so 1° dale nekatere občinske uprave za te-doje za zidarje, je v<ekakor dobra. Po zidarjih vprašujejo povsod, tudi v naši deželi in večji del tistih, ki bodo naučili te obrti, bodo lahko našli delo doma, ne da bi jim bilo treba hoditi v tujino.
Naši predniki so skoraj vedno znali kakšno obrt in če so se izselili so šli le v bližnje dežele, kjer so bili delovni in ^tvijenjski pogoji precej podobni našim.
jeseni so se vračali domov, ne da bi ■ lh pokvarila tujina, kot se to dogaja v Sadnih deželah. Zimo so prebili v kro-(■'u svoje družine, kjer so opravljali doma-ia dela in olepšali svoj dom. Danes žali-^°g, ni več tako. In če bi nam ne zgraditi in olepšali naših domov naši predniki, bi morali mi še vedno bivati o hišah, ki bi bile pokrite s kamnitimi pio-žami, ali celo po jamah. pa še nekaj moramo pri tem omeniti, dandanes nc živimo več na me i nekda-ye Avstrije, kot smo živeli pred pričet-°m prve svetovne vojne. Danes smo v * iku z našimi brati, ki so svobodni in Neodvisni in sedaj obnavljajo svojo do-7,1ovino Jugoslavijo. Kadar se bodo siva-Tt normalizirale in bode odnosi med obe-’r'a sosednjima državama izboljšani, se J*0 tahko naša delovna sila izseljevala v ttžnjo Jugoslavijo. Naši delavci se tam T‘e bodo počutili na tujem, kot se počuti-|° v zapadnih deželah, ampak bodo de-ali tam, kot če bi bili doma; v Jugosla-
h
Zakaj diskriminacija proti Slovencem FVI|ove za |ZS8|"8V
Ko so leta 1945 narodne manjšiee, ki so bivale v moj ali italijanske kraljevine, postavile zahtevo po združitvi s svoji ni matičnimi narodi, je italijanska vlada takoj poskrbela, da bi dala državljanom drugega jezika vse njihove pravice. Tako je tedaj bila takoj podeljena avtonomija Valdaosti in Južni Tirolski, samo za furlansko deželo se je čakalo in se še vedno čaka.
Vendar pa je tedanji prefekt v Vidmu, odvetnik Candolini, po točnih navodilih, ki jih je prejel od vlade, brž poslal vsem županom in župnikom v Beneški Sloveniji naročilo, naj bedo mirni kar se tiče spoštovanja in zaščite njihovih narodnostnih pravic Tudi rimska vlada je v tej zadevi izdala posebno obvestilo, da bi nas pomirila.
To obvestilo je objavila časopisna agencija ANSA meseca julija 1945. Tu spodaj navajamo njegovo besedilo v italijanščini in v slovenskem prevodu. Vse pa je ostalo le na papirju, čeprav so bile pozneje v republiško ustavo sprejete točne določbe glede narodnih manjšin.
Take so bile obljube
i
Besedilo, ki ga je objavila ANSA je naslednje :
»U governo italiano riafferma il principio democratico dello stato che deve necessariamente comportare un complesso di speciali garanzie per i cittadini di lìngua diversa dalla lingua italiana. Sarà ammesso e garantito il libero uso della lingua non solo nelle relazioni private di commercio, nelle riunioni pubbliche, nell’esercizio del culto, nella stampa, ma anche net rapporti con le autorità politiche, amministrative e giudiziarie.
Nelle località dove risiedono in proporzione considerevole cittadini di lingua diversa dall’italiana, sarà garantito nelle scuole pubbliche l’insegnamento e l’uso della lingua materna.
Le particolari esigenze delle zone abitate da popolazione di lingua o tradizioni diverse, troveranno la loro tutela nel libero funzionamento di un appropriato regime di autonomia locale ecc.«
V slovenščini se glasi to obvestilo takole:
»Italijanska vlada ponovno poudarja demokratičen princip države, ki mora upoštevati celo vrsto posebnih jamstev za državljane drugačnega jezika od ita’ijan-ščine. Dovoljena in zajamčena bo svobodna uporaba jezika, ne samo v odnosih zasebne trgovine, na javnih zborovanjih, pri izvrševanju verskih obredov, v tisku, ampak tudi v odnosih s političnimi, upravnimi in sodnimi oblastmi.
V krajih, kjer prebivajo v večjem številu ljudje, ki govore drugačen jezik od italijanščine, bo zajamčen v javnih šolah pouk in raba materinskega jezika.
Posebne potrebe predelov, kjer prebiva prebivalstvo drugačnega jezika in običajev, bodo našle svojo zaščito v svobodnem poslovanju odgovarjajoče krajevne avtonomije itd.«
Taka pa so dejanja
Tako je bilo obvestilo ministrskega sveta, ki mu je takrat predsedoval Ferruccio Parri in v katerem je sedel tudi on. Scelba, ki je danes načelnik naša vlade. Lepe so besede, ki jih čitamo v
viji, ne samo da okolje ni drugačno od našega, ampak imamo z njimi tudi skupen jezik in šege. Na ta način Beneška Slovenija ne bo samo izboljšala svojih gospodarskih pogojev, ampak bo zopet dobila tisti svoj značaj, ki ga je izgubila v zadnjih 80 letih, ko ji nočejo priznati niti najosnovnejših narodnostnih pravic.
tem obvestilu ; toda dejanja, ki so mu sledila, so bila vsa drugačna. V istem času, ko so v Rimu izdelali to obvestilo, pa so se v Beneški Sloveniji organizirale oborožene tolpa, ki so povsod sejale strah in teror, ki so ubijale in zapirale vsakogar, ki bi se upal zahtevati to, kar je rimska vlada jamčila.
In kaj naj rečemo danes, po devetih letih in ko pri nas ne obstoja več vprašanje določitve državne meje. Kdor bi si upal zahtevati to, kar je vlada takrat obljubljala, ali kar nam jamči naša demokratična ustava, je antiitalijan, je protidržaven element. Kot takega ga zabeležijo na raznih policijskih uradih. Ce napravi človek, ki so ga označili kot protidržaven element kakšno prošnjo, ali zahteva kakršno koli drugo pravico, bo zelo težko kaj dosegel. Vsak si lahko predstavlja v kako težkem položaju se nahaja tak člcvek. Protidržavni element’ po tem merilu smo tukaj vsi tisti, ki zahtevamo naše manjšinske pravice, protidržavni so tudi duhovniki, ki pridigajo svojim vernikom v njihovem jeziku, skoraj bi lahko rekli, da so za nekatere na-c:onal-šovinistične italijanske kroge protidržavni vsi tisti, ki govore kakšen drug jezik razen italijanščine.
Seveda se kaj takega dogaja samo pri nas v Beneški Sloveniji. Na Južnem Tirolskem in v Valdaosti tega ne bomo
opazili. Tam govore nek jezik, ki ni različen samo od italijanščine, ampak tudi od našega slovenskega jezika. Morda je znak prednosti v Italiji, govoriti kakšen drugi jezik ki ni italijanščina, ampak ta jezik ne sme biti slovenščina. Da, tako je, ker če bi mi Slovenci iz Beneške Slovenije govorili kak neitalijanski jezik, ki pa bi moral biti francoščina ali nemščina, bi nam prav gotovo ne očitali, da smo protidržavni elementi, ampak bi vživali tiste pravice, ki so jih deležne narodne manjšine Val d’Aoste in Južne Tirolske. Ali je torej greh biti Slovenec?
Pravijo, da naša govorica ni jezik, ampak samo narečje in da zaradi tega nimamo pravice postavljati svojih zahtev. Kaj pa v Valdaosti in na Južnem Tirolskem, ali ne govore tudi tam neko francosko, odnosno nerrško narečje? Brez dvoma je tudi naša govorica narečje, toda to narečje je slovensko na isti način kot so francoska in nemška narečja v zgoraj navedenih deželah.
Bil bi torej čas, da bi končno prenehali norčevati se iz nas. Ce nočejo dati našemu ljudstvu njegovih narodnih pravic, naj to povejo odkrito. Povedo naj, da ni zaradi tega ker je naša govorica narečje, da nam nočejo dati šol v našem materinskem jeziku in deželno avtonomijo, ampak da nam jih nočejo dati samo zato, ker smo Slovenci
i m i i i i i i « i «»i n i iiiii 111 in i • i ■ 11 i i n i i i i i n 1111 ni n m n n • i m 11111.. 1111111 n ■ 11111111111111 ■ 11
Benečani nisn odpadniki
Nek slovenski list, ki izhaja v Londonu, kjer ga izdaja neka skupina političnih beguncev iz Jugoslavije, se je pred kratkim prvič spomnil beneških Slovencev. V nekem svojem članku očita današnji Jugoslaviji, da ne zna ščititi koristi Slovencev, ki so ostali izven njenih meja. Istočasno pa očita beneškim Slovencem, da so oni sami krivi današnjega položaja v naši deželi. S tem v zvezi omenjajo plebiscit iz leta 1866, s katerim so se naši predniki izrekli za priključitev k Italiji.
Nismo imeli namena začeti polemiko z omenjenim listom, zlasti ker vemo čigavo glasilo je, vendar pa smatramo kljub temu za potrebno opomniti tiste gospode, da jim ta korak prav gotovo ne bo pomagal, da bi se rešili tiste izolacije, v kateri se nahajajo, ker v Beneški Sloveniji vsi prav dobro vedo, da če je bila kakšna jugoslovanska vlada, ki se je zanimala za svoje rojake povsod kjer so ostali izven državnih meja, je to prav današnja vlada. Nasprotno pa so DLl v stari Jugoslaviji na vladi ljudje, ki so nas smatrali za odpadnike, ter so nas prezirali morda še celo bolj kot pa Italijane. Pisec teh vrstic je izkusil na lastni koži sovraštvo, ki ga je gojila stara jugoslovanska vlada nasproti beneškim Slovencem.
Leta 1936 je neka skupina beneških Slovencev, ki se je hotela rešiti pred fašističnim preganjanjem, iskala zavetja v Jugoslaviji v upanju, da bo tam našla pcmoč in zatočišče. Ko so prišli v Logatec so jih ustavili in odpeljali na najbližjo orožniško postajo, kjer so jih pridržali dokler krajevne oblasti niso prejele navodil od svoje vlade, kaj naj počnejo z »Benečani«. Zahtevali so od njih krstni Ust, brez katerega da jih ne smejo pridržati. Ker so bili ti ljudje brez omenjene listine, so vso skupino odpeljali nazaj na mejo in jo izročili fašističnim oblastem v Postojni. Zaman so bile vse prošnje, nič niso pomagala vsa pojasnila o usodi, ki je čakala te naše rojake, če bi jih ponovno izročili fašističnim biričem. Za politikante, ki so vladali
v stari Jugoslaviji, so bili Benečani sa.r o odpadniki, ki so leta 1866 izbrali rajši Italijo kot pa Avstrijo. To pa ni bil samo en posamezen primer, ampak so se podobno stvari dogajale tudi prej in pezneje.
Omenjeno glasilo iz Londona, o katerem je znano, da ga izdajajo tisti stari krogi, ki so nekdaj vladali v Jugoslaviji, bi zato storilo mnogo bolje, če ti molčalo in bi ne očitalo niti našim prednikom plebiscita iz leta 1866, niti ne današnji Jugoslaviji, ki ni ob nobeni priliki zanemarjala svojih bratov, ki so ostali izven njenih meja, pa naj imajo ali ne krstni list, ali pa naj bodo rod Italijo od leta 1866, 1918 ali od 1945.
Odpadniki se nedvomno lahko najdejo povsod. Vendar pa Beneška Slovenija Italiji ni še dala nobenega Oberdanka.
ii iiiiiiiiiiiimi i n ii 11 mn m m im im m   m:, im
v Kanado ukinjene
Pretiran optimizem o izseljeniškem programu za leto 1954, ki so ga objavili kanadsko veleposlaništvo v Rimu in razne poluradne informacijske pisarne italijanskih izseljeniških krogov, so povzročile, da je prispelo v nekaj tednih na urad za vizum pri kanadskem veleposlaništvu preko 200.000 prošenj tistih delavcev, ki bi želeli oditi v Kanado.
Urad za vizume pri tem veleposlaništvu je zatorej ukinil sprejemanje takih prošenj. Italijanske in kanadske oblasti žn-libog še vedno proučujejo način za nadaljnji postopek pri izbiri delavcev, ki so se priglasili za izseiitev v Kanado.
Kot smo že javili, je samo 5.000 mest na razpolago za vse tiste, ki bi se v tekočem letu želeli izseliti v Kanado iz cele Italije. Zato ni nikake sile, da bi bilo treba sprejeti nagle odločitve za izseiitev v to deželo.
Ker se je že precejšnje število delavcev iz Beneške Slovenije vpisalo z upanjem, da se bodo lahko izselili v to državo, smatramo potrebno in koristno, našteti tu spodaj tiste poklice, za katero sprašuje o v Kanadi. Seznam je naslednji:
Kmečki delavci, gozdarji (izključeni prevozniki), drvarji za poseko in prevoz dreves, čevljarji, usnjarski delavci, ta-petniki in podobni, ebanisti in podobni, tesarji in mizarji, strojniki in popravljalci strojev za mizarje, kovače, strugarje, popravljalci industrijskih strojev, avtomobilski mehamki, monterji in popravljalci letalskih motorjev, delavci, ki imajo opravka z medenino in pločevino, kleparji, delavci za avtomobilske šasije, kotlarji, elektromonterji in elektricisti na splošno, monterji in popravljalci elektiič-rih in dinamo motorjev, kiparji, modelarji, kamnoseki, delavci s cementninami in mozaiki, zidarji, soboslikarji, delavci za gradbena dela pri železnicah in kanalizaciji, stroj arji in podobni, slaščičarji in podobni, delavci za pranje in čiščenje oblek, delavci za industrijsko proizvodnjo, družinski služabniki, kuharji, natakarji in podobni (izseljencem te kategorije izdajo vizum samo če dokažejo, da so izvežbani in imajo dovolj prakse).
Ce proučimo zgoraj navedene kategorije poklicov, ki jim je dovoljena izselitev v Kanado in če upoštevamo zelo omejeno število trstih, ki bodo lahko dobili vizum, potem se lahko vsakdo že naprej orientira, ne da bi si delal nepotrebne poti in stroške. Pri tem je treba upešte-vati tudi, da prosilce zavrnejo tudi zaradi najbolj neznatnih fizičnih napak, m 111 i i 111 i i i ■ ■ 1111111111 iiiiii i i i i i u 111 m i i i iii i 11 i m
Razgovor Dulles • Scelba
Na poti iz Ženeve v Washington se je ameriški državni tajnik John Foster Dulles za nekaj ur ustavil v Italiji in se razgovarjal z italijanskim ministrskim predsednikom Scelbo in z zunanjim ministrom Piccionijem.
Ob koncu razgovora je bilo izdano poročilo, ki pravi, da so »med prisrčnim razgovorom izvršili široko izmenjavo mnenj o mednarodnem položaju.« Poročilo nadaljuje: »Govorili so tudi o vprašanjih medsebojnega interesa s skupnim namenom, da se utrdita mir in varnost in ila se še bolj izboljša mednarodno sodelovanje. Foster Dulles, ki je prišel iz Ženeve, je izkoristil priložnost in obvestil ital. državnike o poteku konference.
Po končanih razgovorih je Scelba izrazil Dullesu hvaležnost, da je sprejel njegovo vabilo za sestanek v Italiji, in zadovoljstvo, da je lahko »z odličnim državnikom odkrito izmenjal misli« o raznih vprašanjih. Končno je še izrazil upanje, da se bo Dulles lahko kdaj dalj časa ustavil v Italiji.
Dulles je tudi izrazil zadovoljstvo, da
je lahko prišel v Italijo ter videl Scelbo in Piccionija. ki ga je spoznal nedavno v Parizu. Omenil je »koristno izmenjavo mnenj« in tudi on izrazil upanje, da bo lahko prišel za dalj časa v Italijo.
O nenadnem sporočilu o Dullesovem obisku v Italiji je že dva dni precej ugibanja. Najbolj verjetna pa se zdi hipoteza, da je obisk ameriškega državnega tajnika, o katerega neuspehu v Ženevi se precej splošno govori, v zvezi z vprašanjem ratifikacije pogodbe o evropski obrambni skupnosti, morda pa tudi z željo, da dobi vsaj ruk;e popoln pristanek na svojo politiko. Italija je doslej svoje zunanjepolitične poglede zelo strumno uravnavala po ameriških, na drugi strani pa je v sedanjem položaju italijanska ratifikacija pogodbe o EOS za ZDA razmeroma važna kot sredstvo za pritisk na oklevajočo Francijo. Glavni Dullesov namen je torej verjetno bil pospešiti ratifikacijo v nalij i. S tem v zvezi utegne biti tudi dejstvo, da je bilo danes v italijanskem parlamentu razdeljeno besedilo zakona o ratifikaciji
ŠPJETAR
MODERNIZIRAL BOJU KAMUNSKI OFICIH
Kamuoski konsej je sklepu, de bo dau u kratkem modernizirati oficihe na ka-munu. Tisto djelo je rjes pptrjebno, ker takuó boju potlé buj komod djelal in> pjegadi an za tuo boju tud buj hitro ljudem ustrjegli u potrjebah.
Tud ejesto, ki neje skuoz Špeter so le-puó uredil. Nardil so dobre hodnike ob kraju an takuó odpravil težave., ki so jih imjel pešci, kar je biu daž.
BRIM»
Zakiiò prodajati komunski svjet ?
Zvjedali smo, k’ naš kumun e praodau več hektarieu kumunskega zemljišča. Ta svjet e bi kupjen od nekega Cullina iz Tera. Kaj te bo plačano to zemljišča, to se ne vje an zatuč judje no zlo morroo-rajo.
Stari fašistični podeštati so nam pruo-tìali uso host Tazuoron, anjelé so novi miništratorji začeli prodajati še svjet. Tuole to nje jušto. Kumunski svjet to njema beti potipamo. Ce kumun u mà kake debite za plačati, naj rajši nardi kak mutuo an počasu čemo žej plačati, če ve ne bomo revali mi, no če žej plačati r aši sincue.
POGOZDIMO NAŠE GQRSKE KRAJE
Nou lec za gorske kraje u nam daje velike možnosti za zbuojšati naš svjet. Usako djelo, k’ privatniki go boju nardi-Ji, to če beti plačano. Zatuó to ma profetati te okažjcni. Po senožetih, po njivah an pousode ejtu, k’ to se more, n ar dim o poti za morjeti z vozom pardjelke prevažati. U buj visoke kra.e pa pogozdi n o svjet. Host lo je ta, k’ na če nam najbpj pomati. Pogledejmo u druge kraje ejtu, k’ no majó host ar. bomo vidali kako r.o judje ljepo stoje, če so bli naši te stari naše ore pogozdili, mi nas bi ne mjeli bizunjo hoditi po svjetu za se kruh uó-dinjati. Zatuó merkejmo mi narditi tuo, k’ njeso oni nardili. če ne torrq tea mi žcldili, no če žolditi našje sinouje.
Kumun u bi ljepo naredu, če u se bo interesen. Nftši judje so pouni iniciative, ma po njemajo kadà an no ne zv.ajo usi riarditi ase te pratika za mjeti od governa pQ.T.ucc. Zatuó naj ta na kumune ležijo ped impjegada, ki u koj tuó judem razloži.
RAZLJUDENJE U NAŠIM KUMUNE
Usak mu to če inferesati kako u se n, š kurpup spraznuje j udi, zak to vero tuole kaže mizerjo, k’ na je par nas an k’ na usakp Jjeto biij narašča. Lieta 1911, kar so nsrdiij čensiment, so tu našim kumu-
IZ NAŠIH VASI
ne zledali 2942 judi, Ijetos po 43 ljetih e te numer spadu kar na 2197 judi. Ven-ča part so muorli jeti po svjetu ,zak’ tle par nas no njeso mjeli s čim se preži-viti. Autoritat na bi ne smjela te aie pozabiti an zatuó naj bi našim judem dala možnost živenja par svej kiši s postavitvijo kake fabrike. Saj par nas smo boati električnega toka, fabrike no bi tjele fuiicionati z manjšo špcžo kuj drugje, kjer no njemajo električnega toka.
GORJANI
Do nedaunega so tu Flipanu usi čeka-rali po slovejsko, anjelé pa so se te mladi uàrii usi na furlan, slovejski no čeka-rajo kuj te starji od 50 ljet oré. Ne moremo kapiti kako te tuo, k’ naši judje so oré uzeli to plejo. A to jim. je muortej vergonžja čekarati tu jeziku, k’ odkar so judje u Flipami so čekarali? An s f.r-lunom kam no kudajo priti te mladi? še tu Cento no ne boju paršli čez kako lje-
te ! S slovejskim jezikom pa čemo pou svjeta oledati brez interpreta, zatuó naj starši učijo slovejski svojim otrokam, saj talijan no če ještes se naučiti tu škuoli. Ne uzabita proverbja, k’ u pravi: tekaj jfzikou te znaš, tekaj može te vejaš!
AHTEN
STROKOUNA ŠUOLA ZA RISANJE
Pretekli tjedan so končali škuolo pro-fesjonal za dizenjo, ki so jo djelali u dveh korsah. U to škuolo je hodilo 48 mladih an ker so zaključili korse, so pokazali svoja djela. Usak školar je dau na mostro 50 dizenjou, ki so bli usi pohualjeni. Ljudje so zlo hualežni diretorju od škuol Filipiču, ki e se interesóu za horé lošti te kors. Dobró to bi tjelo beti organizati enake korse tu Subidu an tu Porčinju, zak u tjeh krajih to je dosti mladih, ki no bi tjeli se rado učiti, ma no njeso morii priti tu Ahten, zak to jim e blo maso deleč.
iiiiiiiiiiiiniiiiniiiìiiMiiiitMiM'M'i h m ii ■ ti 11 ii i iHMi n iiiiiii.m'iiiiiiuiri'ini'iiii il nnuiTi'H ■ 11 inrni ni 11 n i ni un i ni
TAJPANA
Nova električna centrala v načrtu
čez malo časa boju začeli djelat novo električno centralo u Karnahti. Uodo no če zaprjeti na kraju Starmohla an jo napejati tje pod Zapadnobardo, nato o io storti spasti blizu Etr.ukiče.a hljeva, na poti med Ravan an Debelež. Governo za to djelo e žej dau 22 milijonou lir akonta.
Kar na bo nareta ta električna centrala, no pravijo, ki ra na Ravne al par Debeležu ’na velika talij anska firma na če narditi ’no fabriko. To se ne yje še kuó no če tu njej narejati. Tu njej no bi muorli mjeti djelo neh 100 djelouceu.
NESREČA NE POČIVA
Dne 23. aprila so muorli pejati tu videmski špitau Gverii: a Buduliča iz Pro-srdda. Mož, ki u nosi pošto iz Tirane tu to vas, na poti med Pletiščami an Pro-snidom je padu an se potoču po strmini. Kar se je potoču se je močno udaru na glavo an tu petu. Se bo muoru zdraviti več časa.
INDUSTRI J ALEC MARZOTTO SE ZANIMA ZA NAŠE KRAJE
To nje dougo tega, ki e paršou tu naš kumun generalni administrator italijan. skega veleindustrijalca Marzotto. Tej k’
ini 1111111111 n | | 11 |ii i i umni! iti »Mi M11II11 Minili n 111111111 m 1111111111 ii 11 n 111111111111 m 111 m mi
SOVODNJE
an
S8
Dne 26. aprila je biu u čeplatiščah an Mašerah čedadski šindik .senator Pehz-zo, ki so ga spremljal inž. Tedesco, provincialni svetnik kolonel piivieri, domači šir-dik Franc Marko, vicešir.dik Anten Tripko an kamunski možje.
Najparvo so šli u Ceplatišče an si ogledal novo. zgradbo, kjer boju u kratkem odparli šuolo an otroški vartec CNAIR. Potlé so šli u Mašera. Tud tle so si ogledal šuolo a« takuó so iahko tisti gospodje na svoje oči vidli u kajšno šuolo rr.uorajo hodit naši otroc. Tle so sapio dve izbe za use otroke an še tiste so zlo slabe, umazane an banki polo njeni Senator Pelizzo je obljubu, de se bo interesu za popravit tisto šuolo, ker tar kuó ne muore iti naprej.
Kar so si tisti gospodje ogledal šuolo se nas je zbralo okuol njih več vašča-nou an smo jim povjedal kulk muoramo tarpjet, ker smo brez ejeste u Mašerah. Lieta 1917 so sudati začel djelat ejesto, ker tle par nas je bla blizu fronta, a takratne kamunske oblasti njeso dale temu nobedne važnosti an ostal smo brez ejeste še do c’onàs. Cjesta bi. muorla peja.t iz Jeronišča u Jelino, potlé u Duš an bi paršla u Mašera. Koštala bi približno 70 milijonou lir. Naš kamun sevjeda njema tekaj soudu, pa čeglih bi dala daržava kajšno pomuoč.
Zlo potrjebna bi nam bla cjesta, ki bi vezala Mašere, Sele, Vatač an čeplatišče, Za nardit tisto ejesto bi bluó trje-ba zapravit 30 milijonou lir. Kamun je že dau djelat prožet za nardit tisto ejesto.
Senator Pelizzo nam je objubu, da se
bo interesou par višjih oblasteh, de boju uslišane naše prošnje.
Za poškodovane kraje od plazov
U našim kamune je dosti kmetu, ki so tarpjel veliko škodo zavoj plazou, ki so se uderli u dažeunih časih. »Ente Econor mia Montana« u Vidme plačuje tisto škodo, zatuó naj bi domači kmetje se inte-resai an nardil prošnjo, de bi dobil po-mucA Tista ustanova je dala za škodo, kj so jo nardil plazovi u Karniji an Že-Ijeznem Kanalu 35 milijonou lir. Zatuó roislemo, de irnamo tud mi enako pravico do pomoči ku tisti iz Karnije.
Tud za planine, ki so ble u času uoj-ské poderte al zažgane, bi nam muorli dat kajšno pomuoč. Zavoj tistega tarpi dosti naših kmetu veliko škodo, ker ne muorejo več poljete gonit živino na pašo. Ker obstoja en lec, ki pravi, de ka-duor bo svojo planino obnoviu, mu bo daržava povamila stroške, je prou, de bi se zainteresirani kmetje interesal par kompetentnih oblasten. Za tole rječ se briga prou »Ente Economia Montana« u Vidme.
U TRČMUNU JE PREMAJHNO POKOPALIŠČE
Že več J jet ljudje iz Trčmuna prosijo, de bi nardil nou britof (pokopališče) a nardil ta starega buj velikega, ker je premajhan. Na naš britof pokopavajo marliče iz sedmih vasi, ker je edin u usej naši okuolici. Sada muoramo prekopavat grobove, ki dostikrat še njeso strohnjeni človješki ostanki an tuó ni nič prijetno an niti higijenično. Kamun bi muoru poskarbjet za uredit tisto rječ.
te se zvjedalo, zdi se, k’ Marzotto u bi móu namen kupiti ejele Buona za iz njih narditi no planino za krave pasti poljete. Marzotto, tej k’ te znano, u mà tu Portogruaro no veliko posestvo na ka-tjerem u redi 2000 krau mlekaric. Poljete u bi tóu je goniti h nam past.
Ljudje z njih krajam no njeso pa tuó za prodati njih svjet. Posebno Buona, kjer so najteljeuše senožeti. Zatuč to če beti težko, k’ u Marzotto naredi tle par nas kak afar.
Ne stuojta prodajati svjeta
Usaki oan r.o hodijo iz Laškega marče-danti an mešetarji kupuvat svjet par nas. Najbuj u jim djela golo te svjet, ki u se obrenče eku Debeleža, Ravna an Karnahte. Zanj no ponujajo še liepe soute an dosti ljudi so tega mnenja za ga prodati.
Pozivamo pa, use ljudi, ki no ne stuojta prodajati sveta, ker no če priti časi, ki par nas svjet u če vejati desat an še večkrat koj juó, ki no anjelé ponujajo. Tle par nas, kar 110 boju nardili novo ejesto skuoz Karnajsko dolino an ki no boju nardili umetno jezero tu Loščiču, to če priti dosti foreštih na letovanje. Težje, ki no boju mjeli njih svjet blizu ejeste an blizu tega jezera no če morjeti ga Šfrutati za turistične namjene. Bal to bi ne bo itako, Lahi no bi ne hodih k nam svjet kupuvat.
BRANIMO RIBOLOU
Voda Karnahta ne bà simpri zlo bogata rib, a kar so začeli jih pobijat s klorom an z bombami to jih nje škuažej vidati. Ta to je na velika škoda, ker ribe so predstavljale par nas veliko bogastvo. H nam so hodil poleg domačinou še dosti foreštih ribičeu, ker postrvi je zlo malo tu naši provinciji an jih na targu zatuó ne prodajajo. Prou to bi tjelo beti, de bi »Consorzio Ittico« zasjau ribe, ki bi. se hitro zaredile. Sevjeda bi tjelo beti tu uni o še guardijana, zak no ne metaj-ta klora an bomb tu vodo.
NEME
ZA DIBANT SO KUDALI NAS JETI TU KAMBO
Pred kratkem so paršli tu černejo dva funkcionarja od »Coltivatori Diretti« an našo ljudi prepričevali naj se upišejo tu to organizacijo. Majedan >d naših kon-tadinou o nje tóu se upisati. Ljepo so nardili! Ta to nje na organizacija, ki na brani interese kontadinou, ma na bi tje-la.se od njih koj tar vij ati. Tej k’ to je znano »Coltivatori Diretti« to je organizacija od demokristjane, kaj dobrega so parnesli demokristjani tu našo vas ve usi vjemó. So nas dan bot jeli u kambo, kar ne venčpart naših ljudi votala zanje. Anjelé, k’ smo jih spoznali an provali ne bomo več se storli ulačiti.
* * *
Pretekli tjedan so šli s tretuham za kruham pio svjetu 26 emigrar,lou iz našega lcumuna. Venčpart so šli tu Franct-io. Tale to je še dan dokaz kako no za nas pensajo autoritadi.
POJDA
Gorjani no majò se sami narditi ejesto
Cjeste za naše gorske vasi jih djelajo domači djelouci, ki no lovijo 500-600 lir na dan. Ta to je na malenkost, s katje-ro naši ljudje njeso mogli še južine se uóainjati. Ma ker to šlo Ga ejesto, ki na té vezati njih vasi z dolino an takc-Viš te finilo maltranje z nošenjem usjeh reči ta na harbatu, ljudje so šli usednó na djelo,
To nje itako pa s ejesto, ki no majó šjorji se po njej uóziti z automobiliem. Cjesta, ki od Fojde na poje tu Videm na primer za te šjorate ne bà maso pol-verouzna an zatuo to koventà jo asfaltati. Za to djelo so šobit obrjetli soute, saj naš kumun o čč dati za tuó 20 milijonou lir, ki no majó še našje ljudje, ki no stoje tu noràh pomati plačati. Djelouci, ki no boju djelali ta na tej c jesti, ro ne boju lovili 500-600 lir na dan, ma no če mjeti njih sindikalno plačo.
A to se uàm zdi jušto tuole? Ne djemo neé, ki no ašfaltajta ejesto, saj progre : e itako parnesu, ma to nje jušto, ki mi ve djelejmo našo ejesto škuažej za di-bant medtjim, ki ejeste dou po Laškem no so narete od djelouceu, ki so plačani. Frej kuj k’ o kumun uzdarži no tako veliko špežo za asfaltati ejesto Fojda-Vi-dem e muoru narditi s temi souti tuó, ki to koventà Snjé pat nas narditi. Saj ejeste, ki smo mi žej nardili, tej k’ smo povjedali, škuažej zadebant, r.o majó bizunjo beti ir.glerjane, drugač čemo spek reštati tej prej. Salvo, k’ r.o ne mejta ta na kumune tu glavi nam storti še glerjo za debant posuti.
SV. LENART SLOVENOV
JAZBECI DJELAJO VELIKO ŠKODO
Naši ljudje ne puomnejo, de bi bluó u šentljenarski okuolici tarkaj jazbeceu ku ljetošnjo pomlad. Napravili so pouno škode po puojah. Razril so njive kjer je biu krompir usajen an zatuó so muorli oekatjeri kmetje še enkrat sadit. U J r>-njedu so jazbeci celo udrli u hišo Lahovega Feliksa. Gospodinja usa prestrašena je mislila, de so tatje, a kar je paršla gledat, je vidla ejeu trcp jazbeceu.
Zavoj tega je dala videmska prefektura posebno dovoljenje usem domačim ja-gerjem, de lahko streljajo jazbece, čeglih je jaga zaprta. Troštamo se, de boju ja-gerji uničil al pa usaj pregnal to divjačino.
U JAGNJEDU IMAJO SLABO CJESTO
Ljudje iz Tagnjeda so že večkrat zaprosil, de naj se jim pot postroji. Ta je ta-narbuj visoka vas našega kamuna an u ljetošnjem dažeunem vremenu je pot rafala skoraj neuporabna. Jame so tarkaj velike, de kolo od voza kar not obstane. Trjeba bi jo bluó najparvo dobro popravit, potlé pa nasut pieska. Kamun naj poskarbi de se pot, ki peje u Jagnjed spravi u red. prej ku se muore.
TATJE SO ŽEJNI VINA
Neznani tatje so u noči c-d 26. do 27. aprila uderli u kljet oštjerja Oviščaka iz Hrastovja an ukradli dva hektolitra vina. Drugo noč pa so šli u kljet domačina Žnidarja an tud njemu ukradli precej vina. Karabinerji so preča začel preiskavo djelat, a še njeso zasledil tistih ta-tou, ki so žejni vina.
NESREČA PAR DJELU
Kar je nomagu u hljevu kravi, ki se je odtalila, se je Rukin Ivan iz Hrastovja udaru u harbat an so ga muorli zavoj tega pejat u špitau. U špitalu se je zdra-vu en rojesac an še nimar ni za djelo. Mož je zaprosu za imjet zavarovalnino, ker se je udaru par djelu, a zavarovalnica mu tega nejče priznat.
mini m 111 mi 111111111111111 n 11111 n 11 m 11 n 1111 n mn 111 n 111111111111 ■ ii nn 111 iiiiniiii 1111111 mn
REZIJA
100 milijonov lir za aslalliranje ceste
Na zadnji občinski .seji se je mnogo razpravljalo o vprašanju asfaltiranja ceste, ki vodi iz Rezijute v Ravenco. Kakor smo v preteklosti omenili, namerava ožji občinski odbor te ceste razširiti in asfaltirati. Cesta je dolga osem kilome-tiov in celotni stroški za to delo bi znašali 100 milijonov lir. Večji del teh stroškov bi morala kriti naša občina. Seveda s tem niso zadovoljni nekateri občinski svetniki, ker bi s tem morali preveč obtežiti naše davkoplačevalce. Poleg tega bi bilo mnogo bolj potrebno, da bi se rešili preje drugi bolj važni problemi v občini. Na primer Učja (Beli potok) nima ceste, ki bi vodila v Rezijansko dolino in nima niti električne luči. Enako je tudi v Koritah. Torej imajo le prav nekateri oočinski svetniki. Vendar se s tem še ne sme zavreči načrt za asfaltiranje omenjene ceste, ampak naj se najprvo poskrbi za potrebe onih vasi, ki nimajo tistih ugodnosti, ki jih imajo Raver.ca in Sy. Jurij in ki bi bile sedaj povezane z asfaltirano cesto.
Koristi, ki bi jih imele vasi, izvzemši Ravenca in Sv. Jurij, z asfaltirano cetto, so ničeve, a zaradi tega bi bili obdavčeni vsi občani enako.
Pri tem pa je treba pomisliti še na nekaj drugega. Pravijo, da ne bo dolgo, ko bodo pričeli graditi novo avtomobilsko cesto, ki bo vezala Furlanijo z Avstrijo. Ta cesta bo šla preko Cente v Tersko dolino in Muzac, potem bo šla skozi predor (galerijo) in bo prišla na dan med Ravenco in Sv. Jurijem, od tu na bo nadaljevala im Rezijanski dolini in Železnem Kanalu (Canal dal Fiar) v Avstrijo.
Prav zaradi tega ne bi bilo pametno, da bi si danes nakopala občina take stroške, ker ne bo dolgo, ko bo potekala dobra avtomobilska cesta prav po dolini, kjer nameravajo sedaj asfaltirati casto. Bolje bi bilo torej, da bi zaenkrat pieložili to delo in če ima občina sredstva, naj reši nujne probleme nekaterih vasi naše doline in doline Učje.
VELIK GOZDNI POŽAR
V torek po veliki noči je nastal pri nas velik požar v gozdu na gori Kiki, ki
je občinska last. Kakor pravijo, so tisti
dan otroci kurili ogenj v bližini gozda in plameni so potem zajeli še smolnata drevesa in v kratkem času je bil velik del gozda v plamenih. Na srečo so ljudje takoj opazili požar in v kratkem čpsu je bilo na licu mesta dosti domačinov, ki so gasili ogenj. Potem so prišli na pomoč še gasilci iz Pontafla, karabinerji iz Rezjute in Možnice, gozdni čuvaji iz Možnice in proti večeru še gasilci iz Vidma. Delo je bilo zelo težavno, ker je prav takrat pihal hud veter, poleg tega pa so bili gasilci tudi v nevarnosti, ker je zaradi hude vročine začela pokati in se rušiti nesca velika skala na ooLočju gora. Pri gašenju so bili nekateri ranjeni, a na srečo ne hudo.
Požar je trejal vso noč in šele proti jutru se je posrečilo neumornim gasilcem pogasiti zadnje plamene. Občina je utrpela zelo veliko škodo.
DREKA
DJELAT MUORAMO ROBOTU
Naš kamun se darži še tajšnih lecou an navad, ki so jih nucal u starih časih. Za postrojit naše ejeste muora usaka družina poskarbjet, de djela 4 dni. Če u hiš njemajo nobednega djelouca, muora-jo pa plačat urjednost djela adnegà dje-Icuca za 4 dni. Lansko ljeto smo dal use družine u dreškim kamune 2 dni djela, ljetos pa muoramo djelat še tiste dva dni, ki njesmo lansko ljeto djelal.
Tuó ni prou. Mislemo, de plačuvamo zadost visoke dajatve, de bi kamun lahko plaču djelouce za ejeste postrojit. Zakl muoramo prou mi djelat roboto, ku jo u nobednem drugem kraju ne djelajo. Tist lec, ki pravi, de kamun lahko kliče ljudi na robotu za ejeste posi rojit, je biu naret še Ijeta 1884 an sadà ni več u veljavi, ker nova italijanska kostitucjon le-puó pravi, de usako djelo nuora bit plačano po sindikalnih tarifah. Ce pa kamun njema soudu za d.elouce plačat, naj zaprosi državo pomuoč, takuó kot djelajo drugi kamuni. Drugje modernizirajo m jesta an asfaltirajo ejeste, par r.cs pa za imjet postrojeno ejesto muoramo pa roboto djelat. Al njesmo usi glih?
odnton'pjCU/JscL
      * *11        1,1111     *               "      """'M   lil'1"
SVETAL ZGLED IZ PRETEKLOSTI
Drobtinice iz starih časov
Kadar govorimo o tistih naših možeh, ki so z odločnostjo in vztrajnostjo branili pravice našega ljudstva, njihov jezik in njihovo življenje, moramo omeniti tudi Antona Pavša. Bil je rojen v prijazni gorski vasici Oborče (občina Prapetno) v Idrijski dolini, dne 29. novembra 1854. Njegovi starši so bili precej premožni in ker je bil mali Tonček zelo bistre glave, so ga poslali v šolo. Razume se, da je moral vse šole od prvega razreda naprej dovršiti v italijanskem jeziku. Po končani gimnaziji je vstopil v videmsko semenišče, kjer je bilo med bogoslovci tudi precej beneških Slovencev. Šele tu se je Anton Pavša prav zavedel svoje narodnosti in je začel gojiti svoj materin jezik. Duhovniško službo je opravljal najprej nekaj let v nemškem naselju Sapa-da v Karniji, nato pa je bil prestavljen v slovensko vas Prosnid (občina Tipana). -Prave družbe si tu ni mogel najti, zato je imel mnogo prilike za razmišljanje o krivicah, ki so jih trpeli rojaki. Beneški Slovenci so bili izročeni na milost in nemilost državi, ki je bila sestavljena n <, Podlagi narodnostnega načela in ni hotela že takrat priznati slovenske narodnosti svojih državljanov v Beneški Sloveniji. Slovenščina ni imela ne v šolah, he v uradih nikake pravice, še najbolj pa je Pavšo bolelo, 'ko je videl, da so za raznarodovalno delo vneti tudi cerkveni krogi v videmski vladikovini: v mnogih cerkvah zapadne Beneške Slovenije so v Prvin 20. letih po priključitvi k Italiji odpravili slovensko pridigo in jo nadomestili s furlansko ali italijansko. Ogorčen nad tem početjem je leta 1391 napisal v Novo Sočo, ki je izhajala v Gorici, članek »Slovenski jezik v cerkvah po Beneški Sloveniji«. V tem članku je Pavša pokazal kako je bila iz cerkva pregna-
na slovenščina in vpeljana furlanščina, ki je ljudstvo večinoma n,e razume.
Sestavek je vzdignil preoej prahu. Du-hovska oblast v Vidmu je poizvedovala, kdo je bil avtor. Celo avstrijski časopisi so pisali o članku, največ pa seveda gorički italijanski »Corriere«, ki ie pisal, da ie Pavša (imenujejo ga Pauscini!) »....il capo dei combattenti contro l’ita-lianizzamento degli Sloveni rimasti nel Veneto« (Vodja borcev proti poitalijančevanju Slovencev, ki so ostali v Benečiji). 2al je bil Pavša tedaj že bolan, sicer bi znal zavrniti vse zlobne napade.
Imel je polno lepih načrtov, a jih ni mogel izvesti do konca zaradi mučne bolezni in zgodnje smrti. Z veliko vnemo je širil med ljudstvom, posebno v Prosnidu,
knjige Družbe sv. Mohorja. Za časa njegovega službovanja v Prosnidu se je nepismenost v tej vasi znatno znižala, kajti Pavša je poleg svojega duhovniškega poklica učil v župnišču domače ljudstvo brati in pisati v materinščini. Toda zaradi bolezni, ki je slutil, da bo smrtna, je moral zapustiti službeno mesto v Prosnidu in se preseliti v furlansko vas Klavjan (Clauiano), od tu pa kmalu nato v rojstno vas Oborče, kjer je tudi umrl dne 26. junija 1892, star komaj 38 let.
Dolgo vrsto let je minulo odkar je odšel Pavša k večnemu počitku, toda beneški Slovenci ga niso pozabili, ampak ga še vedno omenjajo kot svetal zgled slovenskega duhovnika.
V srednjem veku so bili oglejski patriarhi mogočni gospodje. Podložne so jim bile mnoge cerkve tudi po slovenskih deželah. Na njih je še danes videti oglejski znak: na zvoniku križ z dvema prečkama.
Ni čudno, da so se tisti čas v Ogleju često mudili duhovniki tudi iz slovenskih kiajev. Enega teh, grofa Udalrika Otem-burškega, ki je bil oglejski arhidiakon, so izvolili celo za patriarha. Papež pa ni hotel potrditi njegove izvolitve, ampak je vsilil za patriarha rajši Italiana Pellegrina. Udalrikus Ortemburški je užaljen zapustil svojo službo v Ogleju in šel v samostan v Rozacu (Rosazzo) med Čedadom in Krminom. S svojim premoženjem je sezidal cerkev sv. Egidija in bolnišnico za siromake in gobavce, za katere bi moral skrbeti samostan.
■ i il i im 111 ninnimi n i n n i n n n n 11 m 111 ni im min i mn ni n in 11 mirimi in in n n ni i n n ni i nnnninnn ii n i ii nn 11 m 11111 n n ■ n innn n n nun n nini
iz zsodomne Beneških Slovencev
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniimiiiiiiniMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii.
Znamenitega langobardskega 'zgodovinarja Pavla Diakona lahko imenujemo tudi furlanskega in slovenskega zgodovinarja, ker le iz njegove »His oria Longo-bardorum« (8. štrlet,e) izvemo natanko, kdaj so se Slovenci naselili v sed njo Beneško Sloveni, o-Langobardi so navalili na Furlanijo meseca maja leta 569 po Kr., pod komando kralja Alboina. Zdi se, da so prišli po Nadiški dolini, rotem ko se je Alboin til nagledal lepe Furlanske ravnine iz vrha našega Matajurja »mons regis«, Furlanija, z glavnim mestom Čedadom, se ni mogla braniti proti novim »barbarom«, ker je bila že leta 452 po Kr. tako strašno pomandrarta od divjih Hunov kralja Atile, da kakor pravi pravljica, »skozi tri leta se ni slišalo petelina pe-
ALOJZ GRADNIK:
CUJNJAK
Cunjar stari, sivolasi se prikazal je 7ia vasi.
Star in suhonog osliček vprežen mu je HI v voziček.
Na vozičku lončenino vozil je in cunj starino.
»Cunjar! Cunjar! na vsa grla otročad se je zadrla.
Zenske, ki so prale, pekle, brž pred hiše so pritekle.
»Če kaj cunj in cap imate, gospodinje lepe, zlate,
dajte mi za piskre, sklede, vaj kupčija bo brez krede!«.
vabil jih Rezjan je stari.
Brž po stari so omari
krpe, sukna in flanele premetavati začele,
pretaknile vse so skrinje in vse kašče gospodinje.
me še danes —
solza iz oči mi
Tudi paglavci mi mali nismo križem rok držali,
komaj smo prišli do sape iz vseh kotov cunje, cape,
kar ni snedla še podgana, smo privlekli pred Rezjana.
Nam pa ni bilo za lonce: cunjar na vozičku zvonce
iz prelepe, tine gline je. imel za nas fantine.
O presladki ti spomini!
Še te vidim v vsej jasnini,
še te vidim, draga mati, tam na pragu v zmedi stati:
zadnje dala si petice iz predala za kozice
in očetu si prikrila, da za cunje — mi od ila
male zvonce smo dobili.
Kar storila si ti v sili,
ko da teče — peče.
ti« in je bila zato le redko naseljena.
Ker je bil namen Langobardov polastiti se Italije, se oni niso brigali za zemljo, ki so jo pustili za seboj, čutili pa so potrebo zavarovati si hrbet in zato je Alboin ustanovil v Čedadu prvo langobardsko vojvodino (Ducato), ki jo je izročil svojemu vnuku Gisulfu.
Takoj za Langobardi so se prikazali nia mejah Italije slovenski pastirji, ki so brez ovir zasedli vse hribe in neobljudene doline do vrat Čedada. Seveda, tudi njim so tekle sline po Furlanski ravnini, a na poti so jim bili močnejši Langobardi. V ta namen so se Slovenci združili z divjimi Obri (Avari) in skupaj so začeli napadati Langobarde.
Zgodovino vojske z Langobardi najdemo v »Historia Longobardorum«, kjer Pavel Diakon opisuje hrabrost branečih se Langobardov in indirektno tudi hrabrost napadajočih Slovencev in Obrov.
Vojna med Slovenci-Obri in Langobar-d' se je začela okoli 610 po Kr., kadar so Slovenci vdrli globoko v Furlanijo in so po hudih bitkah bili potisnjeni zopet v hribe.
Leta 663. so Slovenci in Obri zopet vdrli v Furlanijo, prebrodili so reko Til-ment in prišli do Pordenona, pa tudi to pot so bili zopet vrženi nazaj. Po tej vojni so se Slovenci ločili od divjih Obrov in jih zapodili čez hribe, oni pa so se borili z Langobardi na svojo roko.
Med leti 665—670, so Langobardi, pod komando vojvode Vektarja, vdrli v Na-diško dolino, nenadoma napadli slovensko vojsko pri Briščah, 11 kilometrov nad Čedadom, ini jo razgnali. Ta bitka je marala biti res strašna, če je res kar pravi Pavel Diakon, da je bilo pobitih 5000 Slovencev. To število pobitih se zdi neverjetno in mogoče, da je pomotoma bila Položena kaka 0 od prepisova’cev.
Vsekakor so si ta r.oraz Slovenci dobro zapomnili, se reorganizirali in že leta 700 so preš i v napad. Vtaborili so se na hribu nad Čedadom, verjetno na Karkošu. Vojvoda Ferdulf se jim je zoperstavil z izbranimi vojaki in jih je drzno napadel. Langobardi so bili popol-
noma poraženi, tako da so v tej bitki ostali vsi furlanski plemiči pobiti.
Zopet leta 725. so Slovenci zmagoslavno vdrli v Furlanijo, a so končno bili le premagani pri Lavarjanu od vojvode Pe-ma. Kljub temu, da so bili S ovenci poraženi, je njih moč, njih bojevitost in njih hrabrost tako imponirala vojvoai Pemu, da je sklenil časten mir in prijateljstvo, tako da so se Slovenci povrnili v svoje hribe in doline nad Čedadom in od takrat so večinoma živeli v prijateljskih odnošajih s Furlani, trgovali z njimi in jim večkrat, v sili, tudi priskočili na pomoč, živeli so s Furlani v najiep-šem prijateljstvu, tako da so se po dogovoru Slovenci posamezno in mirno naseljevali na zapuščene in neobdelane ravnine v nižji Furlaniji in ob Tilmen-tu; pozimi so smeh s svojimi čredami na določene kraje Furlanije, medtem ko so poleti Furlani smeli s svojimi konji in voli na določene slovenske planine. Sledovi tako lepih navad so trajali do Avstrijske okupacije, po polomu Beneške Republike.
Langobardski kraljevini so napravili konec frankovski kralj, Karel Veliki (Carlo Magno) in njegovi nasledniki. Pod obiastjo Frankov so prišli na površje oglejski patriarhi, skoraj vsi nemškega rodu : cesarji so jim dali toliko privilegijev, da je Furlanska Marka dejansko prešla v njih oblast.
V tem času so nastali v vsej Furlaniji gradovi z nemškimi graščaki in Furlani so bili tako rekoč, zasužnjeni od njih. Na etnični meji med Slovenci in Furlani od Ibane do Rezije, je nastala gosta veriga utrjenih gradov; Ib aha, Grounberg (Karkoški grad), Urusberg nad Senčjur-jem, čukula nad Čedadom, Soffumberg med Čedadom in Fojdo, Partistein med Fojdo in Ahtom, Attems v Ahtnu, Čet-nejski grad pri Nemah, Zavornjan ob Teru, čenta, Rtin, Humin, Vencon ob Tilmer.tu.
Nad to črto, na slovenskih tleh, ne najdemo nobenega gradu, razen gradiča v Bijačah, ki je služil kot ječa »Landar-ske Banke«.
Strašno bolezen gobavost so takrat, prinašali v Evropo križarji, ki so se hodili vojskovat na Jutrovo z mohamedanci. Pred gobavci so ljudje bežali, da se ne bi okužili. Zato so morali ti nesrečniki s posebnimi oblačili, klicanjem ali zvončkom ljudi opozarjati, naj se jim ne ptibližajo. Za vzdrževanje teh izvržencev iz človeške družbe je dal torej Udalrikus Ortemburški dohodke svojih posestev, med drugim tudi mirnopeško faro pri Novem mestu in dva dragocena oblačila, ki si jih je bil kupil, ko je bil izvoljen za oglejskega patriarha.
Leta 1298 je prišel v rozaški samostan Majnhard Ortemburški s svojim stricem, goriškim grofom Albertom, da bi pogledal, kako menihi skrbe za uboge in gobavce v bolnišnici. Plemiča sta stopila pred opata Johanesa in menihe in Majnhard jim je dejal: »Moj oče me je poslal sem, da vidim cerkev sv. Egidija in bolnišnico, ki jo je sezidal arhidiakon akvilejske cerkve Udalrikus, ki je bil grof iz naše ortemburške hiše.«
Opat in menihi so se v zadregi opravičevali, da ne morejo podpirati ubožcev in ne vzdrževati gobavcev v bolnišnici zato, ker so ubogim in gobavim namenjene dohodke papežu dali.
Grofa Albert in Majnhard sta nejevoljno rekla: »Nismo dali svojega imetja in svojih posesti rimskemu papežu, ampak za vzdrževanje ubožnih in gobavih.« fatare listine pravijo, da sta jezna vstala in da je goriški grof zagrozil: »Jaz in meji vnuki bomo samostanu vzeli vse, kar so mu naši starši in družina podarili po naročilu arhidiakona, ortembur-škega grofa Udalrika« Nato sta plemiča razjarjena zapustila samostan.
Opat Johanes in menihi so se zelo ustrašili. H konkordiiškemu škofu Jakobu so poslali odposlance vprašat, kaj naj store, škof Jakob jim je dejal: »štrof sem in poznam zakone. Cesto sem bil pri rimskem papežu zavoljo oglejske cerkve in v zadevah zoper goriškega grofa Alberta.... Svetujem Vam, da vzdržujete ubož-ne in gobavce v bolnišnici.... če tega namreč ne boste storili, vam bodo goriški in ortemburški grofje vzeli posesti in nihče ne bo mogel zoper nje pomagati, ker so premogočni, in bo samostan uničen.«
SLOVENSKA PESEM V TUJINI
»Slovenski oktet« je imel v Holandiji šestnajst koncertov, od teh dva v Amsterdamu, ki so vsi odlično uspeli, Holandci so bili hvaležni in tudi njih časopisje je bilo polno hvale o veliki umetniški višini slovenskih pevcev. Izraze prijateljstva in simpatije, ki so spremljali oktet na njegovem potovanju na Holandskem je prekosil sprejem pri slovenskih rojakih - izseljencih v Heerlenu. Oktet ie tam nastopil dvakrat in ganljivo je bilo videti, kako so se ljudem, ki so odšli iz domevine v Holandijo za kruhom, orosile oči pri pesmih, ki se jih še vedno spominjajo: »Triglav moj dom«, »Nmau čez izaro« itd.
*'RANCE BEVK:
PASTIRCI
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Lenart si je mislil:	kaj,	če vstopim.
■Lratje in sestrice ga bodo začudeno posedali. Oče ga bo vprašal:	»Kaj pa ti
°b tej uri?« Povedal mu bo. A oče: »Hi-nazaj, sicer te ženem s palico!« če k* ne bilo očeta, bi si mati morda dala dopovedati. Tako pa je bilo brezupno.
Povesil je glavo. Bilo mu je grenko. ^Poznal je, da mora astati pri Kolkarju.
da mora goniti vsak dan ovce na Pašo. Prenašati sramoteče besede in po-Stedc. Ni bilo druge poti.
Vračal se je s počasnimi koraki. Lotlej je bil navrhan užaljenosti in Sramovanja. Za mržnio skoraj ni bilo Prostora v njegovem srcu. Tedaj pa je *ačei Ferjunča sovražiti, če bi stal pred PJiin, bi pobral kamen in mu ga zalučal te>o. v mislih so se mu porajala najdrznejša maščevanja Ni se zdrizal ob Pjih.
Bil je že blizu Kolkarja, ko je iznenada obstal sredi klanca. Tako mu je bilo, kakor da je nekaj temnega stopilo k njemu in mu navdahnilo neko zlo misel. Zavrgel jo je. Pa je bilo tisto temr.o že zopet ob njem. Zdaj mu je pošepetalo. Nič! Pošepetalo mu je vnovič....
Prišel je do Kolkarja. Tedaj je zla mir sel že visela v njem ko obleka na robidi. Ni je mogel več odgnati.
X.
Poncči mu je bila misel pobledala. Gnal je ovce na gmajno, še po poti mu ni bila tako jasna kot prejšnjega večera. Toda ko jo zagledal Ferjanča mu je zopet oživela. Bila je ko ogenj v slamnati strehi.
Ferjanč je bil nekam spremenjen. Tako za čudo miren, kakor ni bila njegova navada. Držal se je ko čemerika, zamiš-
ljeno je srepel pred se. Lenart je pričakoval, da se bo smejal in ga dražil. Nič. Kazalo je, da je za Ferjanča zadeva že pozabljena.
Za Lenarta ni bila pozabljena. Fer-jar.č, Terezka, grm, v katerem se je skrival, vse mu je živo predočevalo dogodek prejšnjega dne.
Sedel je na obronku in razbijal s palico po travi. Tako razbija mačka z repom, kadar je razjarjena.
čez nekaj časa se mu je približala Terezka.
»Ali hočeš medeno hruško?«
Lenart je poškilil nanjo. Kaj mu hoče? Prilizuje se mu, kot se ie prej prilizovala Ferjanču. Ali se zaveda, da je ona kriva zdražbe med tovarišema in končno tudi njegove sramote? Morebiti se ji smili od prejšnjega dne. Lenarta je tudi sočutje le dražilo. Res, ona se mu ni smejala, zato ji je bil tudi hvaležen. Toda ni je maral. Bila mu je v napotje »Nečem,« se je namrdnil.
Terezka je razočarana vzdihnila. Oddaljila se je.
Lenart pa je po strani opazoval Ferjanča. Vznemirila ga je vsaka njegova
kretnja Bal se je, da že pojde h gugalnici. Da pojde, je vedel, posebno ta dan, ko je bil tako osamljen. Lenart je želel, da bi še počakal. Srce mu je razbijalo.
Ferjanč je lučal kamenje. Zadeti je hotel vrh macesna, a mu ni uspelo. Potem je nekaj časa ležal na hrbtu in žvižgal. Hodil je po rokah, a se je tudi tega naveličal. Prinesel je drv in zakuril. Vzel je iz malhe krompir in ga. zagrebel v žerjavico.
Tedaj se je Lenart pomuznil za grmovje. Vedel je, da se zdaj Ferjanč ne bo oddaljil od ognja. Terezka je bila vzšla iz malhe kos kruha, ga drobila na predpasniku in jedla. Lenart se je plazil po plitki grapi, ki so jo cbraščala gesta drevesa. Hodil je prihuljeno, z upognjenim hrbtom kot tat. Pri tem je. neprestano obračal glavo. Ferjanč in Terezka sta mu bila že izginila izpred oči.
Dcsegel je plot, ki se je vlekel nad strmino in prepadi. Ob njem se je splazil do Feriančeve gugalnice. V glavi mu je šumelo, srce mu ie razbijalo, kakor oi mu kladvece trkalo ob prsi. Pozabil je na vse drugo, vedila ga je misel, ki mu jo je bil prejšnji večer navdahnil zlodej. In ta misel je bila močnejša, zmeraj
bolj omamna. Tako velika, da mu je za-temnjevala sonce. Mrak se mu je delal pred očmi.
Splezal je na plot in potegnil zaklepno nožičko iz žepa. Odprl jo je in pogledal nizdol. Pod njim so ležale bele skale, pod katerimi je šumela voda. Za trenutek sta mu zastala srce in roka. Nato se je naglo oprijel gugalnice in jo je zarezal na dveh mestih. Les je bil trd, no žička ie škripala. Bilo mu je, kakor da mu je kri zastala v žilah in mu ne bije več srce. Pačil se je v usta in v obraz.
Delo je bilo storjeno. Zaprl je nožičko, io vtaknil v žep in poskočil s plota na tla. Paclel je na roke, a se je naglo pobral in se čudno zarežal. Bilo mu je, kakor da mu je nekaj temnega palo raz dušo. Hkrati mu je narahlo, prav narahlo nekaj drugega, gnusnega nalegalo na srce.
Previdno se je ozrl okoli sebe. Ali ga je kdo videi? Nihče. Le drevesa in grmovje, modro nebo in beli oblaki. In vendar se je upognjen, nizko pri tleh plazil med drmi.
Tako se je plazil Kajn, ko je ubil Abela.
(Nadaljevanje sledi)
Stran 4
»MATAJUR«
■Štev. 88
ZA NAŠE D
Djelo u sadounjaku
Tale mjesac drevje odcvete an zatuó je trjeba začet s parvim pomladskim Škropljenjem. Mjesac maj je narbuj važen mjesac Ijetnega škroplenja sadnega drevja. Kar drevje cvete an kar odcvete pridejo škodliuci an boljezni, ki djelajo veliko škodo. Kar buoste škropil ni no-trjebno čakat, de odcvete prou zadnji cvet. Nucajte kombinirane preparate, kot je bordoška al kalifornijska brozga, ka-tjeri dodaste še arzenske preparate. Lahko bi posebej škropil pruot boljezni z bordoško al kalifornijsko brozgo an posebej pruot škodliucem, ki razjedajo zelene kraje rastlin, Pruot tajšnim škodliucem, ki razjedajo zelenje se nuca preparate arzena, nikotinske preparate al piretrinske preparate. Buj praktično pa je, če nucate kombinirano škropilo, s katjerim se unič boljezni an škodliucs naenkrat..
U tjem mjescu se parkažejo tud listne uši. Tiste se uniči z nikotinskimi preparati.
Poleg kemičnega uničevanja škodliuoeu je trjeba nucat tud mehanični sistem uničevanja. Tuo se nardi takuole:	Zju-
traj pogamite pod drevo plahte an drevje potresite, škodliuci padejo na tla, ka-tjere muorate pobrat an uničit z ognjem.
Na debla parvežite lepljive pasove, de se boju lovil čarvi. Use sade, ki gnijejo poberite, zažgite al globoko zakopajte.
Kakud odpravite uši par prašičkih?
če imajo prašički uši jih umivajte u kreolinski raztopini (na 1 liter vode 2 žlici kreolina). Tisto djelo nardite kar je gorkuó, de se prašički prej posušijo an se ne prehladijo. Gledejte pa, de glava ne pride u raztopino. Dober za uničit uši je tud DDT prašek (polver), ki ga je trjeba natrosit med dlako.
Prehod od zimskega na poljetno fuotranje
Preča bomo prešli od zimskega suhega fuotra k poljetnemu zelenemu fuoru. živinorejec muora gledat, de bo živino po-čas an u pravim času odvadu suhega an jo počas navadu na zelen fuotar. Zelen fuotar ima u sebi več vode, je buj obsežen (voluminoso) an buj lahko prebav-ljiu kakor seno. U zelenem fuotru so redilne sostance buj rjedke, u senu buj zgoščene, živina muora pojest dosti več zelenega fuotra kakor sena, de je sita. Zatuó se prebavila (želodec, črevesje) u tjem času zlo raztegnejo. Ker je zelen fuotar buj lahek za prebavit, se muorajo tud prebauni sokovi navadit na novo sestavo fuotra. Prehod od sena na zelen fuotar muora trajat almanj 14 dni. Zatuó začnite le nomalo dajat živini zelen
lini mn niMii n iniiiiitiiiin nitiini im mn Milim Hum n m n n hihuiimimim i iia ii.iiii it rini
Piščeta rastejo
Kar so piščeta stara 10 dni, rastejo kar vidno. Takrat jim je trjeba začet dajat dosti dobrega fuotra, de se nimar dobro najedo. Dajajte jim tud nimar za-dost zelenja an živalskih beljakovin. Če se piščeta ne pasejo, jim muorate dajat mljeko, ker so u mljeku beljakovine. Dajajte jim gliste (dežeuniki), a jih muora-to prej cprat. Zadost je, če ušafa usako pišče po 'dno glisto. Zlo dobre so tud jajca od mravelj an čarvi.
Dobro buoste nardil, če buoste že sa-dà začel počas vadit piščeta na mehak fuotar. Narježejte zelenjavo — koprive, djeteljo, radič, mlado travo — nastar-gajte korenja an u tuó zmješajte malo sjerkove moke an malo otrobou. Piščeta boju rada jedla. Od časa do časa dodajte še zriezane čebule an česna, ker tuó jim pomaga par prebavi. Piščeta ne boju ušafala drisko, če jim buoste dal usak tekaj časa malo kuasa. Tud drobnega pjeska an zdrobljenega uógja jim dajajte, de se črevesja buj čistijo. Učasih jim
dajte kak košček kuhanega krompirja al kak kos polente. Gledejta pa, de ne boju piščeta jedla mastnih al preveč slanih ostankou jedi. Kuhinjske odpadke jim dajajte šele, kar so piščeta stara almanj 6 tiednu. A tud takrat ne smijejo bit preveč mastni al preveč slani.
Piščeta naj se gibajo na ajarju an soncu! če ni vjetra, so piščeta po dveh, tjednih starosti lahko kar ves dan na odpartim. Sevjeda muorajo bit dobro zavarovana pred souražniki (maček itd.), če imajo kločo. jih bo ona vodila an h njej se boju zatjekal tud kar je preveč gorkuó. če njemajo kloče, muorate po-skarbjet za varstvo — pred soncam an« pred nagobarnostim. Nardite male hišice, de boju piščeta šla notar kar pride daž.
Skarbite za piščeta pred mokruoto, ker drugač poginejo. Piščeta, ki jih premoči daž, hitro poginejo, če jih u pravim času ne osušite an pregrejete.
fuotar u jasla al pa jim miešajte med seno nimar več zelenega fuotra.
Par prehodu k zelenemu fuotranju muorate skarbjet, de ušafa usaka živau u novem fuotru nezmanjšano kuantiteto redilnih sostane, posebno beljakovin.
Bouhači an stenice na zeju
Tuó so majhni temnoplavi hroščki, ki kakor bouhe skačejo po zeju an prejedajo listje. Djelajo veliko škodo, posebno kadar je suha ura. Hroščki, ki preženejo zimo djelajo u tjelem mjescu veliko škodo, julija mjesca pa se bo parkazu drugi zarod hroščkou u še bui velikim številu. De bi odvarnili bouhače od zejà, po-
Itllll l l.l lil 1111 I I l i l IJ lllllllll 1:1 llllll.llllllllltlillll I I llitl I I IIII l:l lil:ll lill l.l.I lil.l l:l I lili 1 III 11 I I l I I l i l lil 11
Puščanje lubja pri sadnemu drevju
tresite po rastlinah tobačni prah, japno u prahu, ljesni pepeu al pjesak. Uničite jih pa tud, če poškropite rastline s kajš-nim nikotinskim preparatom, ki ga ušar fate na agrariji. Dobar je poksin u 1% vodni raztopini, tobačni izvleček (estratto di tabacco) pa u 3% raztopini. Na-mjesto nikotinskih lahko nucate tud ar-zenikove preparate. Svinčeni arzeniat (arseniato di piombo), ki ga narbuj lahko parpravite u 0,4% vodeni raztopini (na 10 litru vode 4 dkg svinčenega arze-r.iata.)
Tud stenice žeja al šuoštarji djelajo u tjem času škodo na zeju s tjem, de mu sesajo sokove. Stenice so ploščate 6 do 8 mm douge živopisane živalice. Ce ni stenic preveč, jih poberite z roko z žeja an poparite al zmečkajte, če je pa dosti tistih živalic, pa škropite z nikotinskimi preparati kakor pruot bouha-čem.
Kup na debelo
ŽIVINA ZA ZAKOL
Večkrat se zgodi, de se drevesni varh prau dobro razvija, deblo pa zaostaja u razvoju. Takuó imamo drevesa z Ijepim, košatim varhom an slabotnim deblom. Vid se, de je koža na deblu zgubila prožnost (elasticità), zatuó se deblo ne muore debelit. Tajšno drevje lahko vjetar polomi an tud manj sadja rodi. Tisto napa-
fcla. Zatuó par čerješnjah djelejte pre-targane rezi al pa križe, kot kaže slika.
Kar puščate kožo, muorate gledat, de ne poškodujete lesa. Gledejte, de prerje-žete samo kožo, les pa muora ostat nepoškodovan.
Rana, ki ste jo nardil na koži debla, se hitro zaceli (obraste). Deblo se bo hitro debelilo an bo ostalo rodovitno. Več kot dveh zarjez na deblu ni potrjebno naidit.
Use rane muorate, prej ku morete, obr-jezat z ostrim nuožam. Okuol večjih ran je dobro, de puščate kožo s petimi al šestimi zarjezami. Zarjeze naj mierijo kaj-šnih 20 centimetru an naj pridejo do rane. Zarjeze okuol ran muorajo iti glih z deblom. Večje rane muorate namazat s cepilnim voskom (čera) al z drevesnim karbolineiem. Zlo nagobarne so tiste rane, ki pridejo zavoj drgnenja. Tajšne rane muorate dobro obrjezat do zdravega, dižinfetat an zavit, ker drugač pride rad kankar.
ko se lahko odpravi z majhno operacijo kože na deblu — s puščanjem kože.
U začetku maja puščajte kožo na severni strani debla. Prerježejte kožo z ostrim nuožam od najbuj nizke veje do tal. Namjesto ene rezi lahko napravite po več kajšnih 20 cm dougih zarjezou, eno na čamparno, drugo na desno, tretjo čampamo an takuó naprej do tal. Eno rez na deblu od varha do tal ni parpo-ročliivo nardit par čerješnjah, ker par tjem sadju lubje močno odstop od de-
Farbanje blaga z domačimi preparati
Znano je, de so listi od čebul zlo dobro farbilo. če čete pofarbat zavese, prte al drugo blaguó u arjavo farbo, dejte u vodo, u katieri kuhate reči, ki jih Seté farbat, še liste od čebule.
Svilo lahko pofarbate s pomarančnim sokom. Kafe al čaj dajo ljepo armeno-rjavo farbo, žafran (zafferano) da živo armeno farbo.
Za farbanje vounenega an bombažnega blaga ušafate ljepo farbo, če skuhate zelene olupke an listje orehou. čaj od ka-momile da ljepo armeno farbo. Ljepo armeno farbo se ušafa tud od rabarbare, če kuhate nekaj časa 100 gramu korenin od rabarbare u pou litra vode. Tisto vodo potlé nucate kot farbo.
		po kg.
Krave	L.	180 do 200
Voli	»	220 » 235
Jenice	»	235 » 250
Teleta	»	360 » 370
Ovce	»	150 » 160
Koze	»	90 » 100
Jagnjeta	»	350 » 403
Kczliči	»	450 » 500
Prešiči	»	355 » 385
ŽIVINA ZA REJO		
		Po glavi
Krave mlekarice	L. 120000 do 170000	
Jenice breje	» 140000 » 175000	
Prešiči do 20 kg	»	222 » 441
PERUTNINA — ZAJCI		- JAJCA
		Po kg.
Kokoši	L.	575 do 625
Piščanci	»	700 » 750
Race	»	450 » 500
Purani (dindje)	»	525 » 550
Zajci	»	265 » 290
Jajca (usako)	»	19 » 21
ŽITARICE		
		Po kuintalu
Fšenica	L.	7100 do 7300
Sjerak	»	4200 » 4300
Fšenična moka (0)	»	9600 » 9703
Sjerkova moka	»	5100 » 5400
Otrobi	»	2350 » 2500
GRADBENI LES		
	Po	kubičnem m.
Bukovi hlodi	L.	15000 do 17000
Orjehovi hlodi	»	18500 » 21500
čerješnjovi hlcdi	»	17000 » 19000
Smrekovi hlcdi	»	17000 » 18500
Jesenovi hlodi	»	19000 » 20500
DRVA IN	OGLJE	
		Po kuintalu
Bukova suhe	L.	750 do 830
Druga mehka drva	»	600 » 650
Oglje	»	2950 » 3100
SADJE IN ZELENJAVA		
		Po kg.
Jabolka	L.	70 do 90
Krompir	»	45 » 50
Fižol	»	250 » 270
Solata	»	20 » 35
Radič	»	50 » 80
SER AN	MASLO	
		Po kg.
Sir do 2 mjesca star	L.	450 do 500
Sir čez 2 mjersca star »		600 » 720
Mlekarniško maslo	»	925 » 950
Doma izdelano maslo	»	800 » 850
MENJAVA DENARJA		
Zlata Sterlina		L. 6.050
Napoleon		» 4.650
Dolar		» 632
Sterlina karta		» 1675
Švicarski frank		» 147.50
Belgijski frank		» 12,30
Francoski frank		» 1,68
Odgovorni urednik: Tedoldl Vojmir Dovoljenje videmskega sodišča štev. 47 z dnem 26.7.1950 Tiska: Tiskarna L. Lucchesi - Gorica
Čjudska	prauca:VaŠki	SOÒIlik Ìli fTlUha
Bila je revna mo kokoš in ta
žena, ki je imela eno sa-ji je vsak dan znesla jaj-
ce. Vsak dan si je spekla cvrtje za kosilo in tako je srečno živela v svoji hišici.
Nekega dne je postavila komaj pečeno cvrtje na okno, da bi se ohladilo. A glej,
je ponvica prazna, je muha že odletela
ni vse cvrtje. Ko je žena zagledala, da in zato je ni mogla kaznovati. Kaj stori-
4
I
£
m -
ti! Odpravila se je k vaškemu sodniku,	vedala svojo nesrečo, ii je dal sodnik de-	V tistem trenutku je priletela muha in	udarila po sodnikovem nosu in tako	k a-	belo buško na
da bi kaznoval tatico. Ko mu je žena po-	belo palico, rekoč ji, naj muho pretepe,	sedla prav na sodnikov nos. žena je brž	znovala muho. Sodnik se je zgrudil z	de-	veselo smejala,
nosu na tla, žena se je Pft ker je muho kaznovala.