SLOVENSKI GLASNIK Cena polletna 1 gld 35 kr. LepOznaiisko-poducen list Po pošti 1 gld 50 kr. Odgovoru! vređnik in izdajatelj : AiitoB Jaaežič. St. 3. V Celovcu 1. marca 1862. VIII. ZV. Pesme." (Zložil Gr. Krek.) Na boj. * Oj kviško, junaci! že tromba doni, V kervavo nas bitvo dolžnost zdaj budi; Le hitro, Slovani, od tukaj naprej, Naprej do nezvestih, sovražnih nam mej. Podajmo si k zvezi veselo roke, Saj bije nam v persih vsem vneto sercé, Sercé, ki je zvesto zmir bilo le nji, ^ Ki vragov ne straši se in ne boji. Nalijmo še čaše, da vince blišči, Da v udih junaških nam kri oživi, Napijmo zdaj materi Slavi sereno. Obljubi ljubezen ji vsakdo zvesto. Spet čuje se tromba, mogočno doni, In v bitvo kervavo nas kliče, budi; Hitimo, hitimo od todi naprej. Naprej do nezvestih, sovražnih nam mej. V mraku. Ko večerni mrak nastane, Vse mini se zveseli, V meni pa se serene rane, Skrivna žalost spet zbudi. Zdi se mi, da pomiluje Roža me, ki je ^ojim, Čutim, da z menoj žaluje, Ker zmir toliko terpim. In zakaj bi ne tožila, Saj gojim jo tak ljubo, Ak me smert bo pokosila, Stregel ji nihče ne bo. 82 Miloserčni zdravnik. (Konec.) IV. Spodobi sp, da se koj ali vsaj naslednji dan gospej Bravnovi,«li kakor se sama imenuje Niemovski, osebno za poslano darilo zahvalim ; pa ves zbegan ne vem, kaj bi storil ; več časa preide, preden sklenem, kaj naj storim ! Tretji dan se ji mislim pismeno zahvaliti, kar pa zopet kmalo overžem. Tega ne, tako ravnati ne gre pravičnemu in poštenemu človeku, hi če se prigodba na zadnje vendar le na dobro reši, tedaj se mi saj ne bo treba sramovati očitanja \ če se pa resnica skaže, pa bom pomnil, s kom sem se pečal. Saj stoji na perstanu napis : „Vid dostikrat goljufa!" Ali ne goljufa tudi tukaj? Pa naj bo, kakor hoče, vstanem in se napravim k Bravnovim. — Blizo hiše prišed se zavzamem viditi, da je osuta z zijalosto derhaljo, ktera se deloma vedčna po oknih ozira, deloma pa v pred veznimi vratmi stoječo policijsko stražo zija, ter se skupoma pogovarja. „Policaji so hotli nekega gospoda v luknjo vtakniti, ki je tukaj stanoval, piše se kakor pravijo „ßravn". „So ga li hotli? Pa ga morda niso dobili?* ,,Menim, da ne. Taki tiči se ne vsedajo radi na limance ; gnjezdo je prazno, že pretečeno noč so odleteli. Policija stikuje po zapuščenih hstih in enaki šari, pa menda figo dobi." Tako je vendar res, kakor sta hišni gospodar in njegova žena blela ! Kakor se sploh v malih mestih godi, pleše se tudi tukaj. Že tedne in tedne se od Bravnovega pobega govori; kar so jezične babure od njega čelestale, res je groza. Eni ga černijo s ponarejavci denarjev, drugi pravijo, da je ubežnik galejnik, in zopet drugi govore, da je velik tolovaj. Ker se je po celem mestu govorica raznesla, čivkali so jo skorej bi rekel tudi vrabci po strehah. Da sem k temu strašnemu človeku zahajal, postal sem zastran tega jaz prav mikaven, posebno ženslvo me je vedno popraševalo, kaj o Bravnovih vem. In ta govorica me je po celem mestu tako priporočila, da dokaj opravil dobim. Kake tri nedelje po ti piigodbi dobim iz „Havra" pismo, ki se glasi tako le : Dragi gospod dohtar! Ker misHm ravno Evropo zapustiti in v svobodnih deržavah severne Amerike si pribežališča iskati, pošiljam Vam, spoštovani gospod, 83 tole pismo za slovo. Posebne okoliščine so nas morale nentegaraa A. zapustiti, da nismo še časa imeli pri Vas posloviti se. Zato se poslavljamo danes. Vem, kako naglo prosti meščani — enake soderge nikjer ne manjka — človeka obsodijo, kteri se le kolikaj s policijo skavsa. Dobro vem, koliko sta nek šivar in rokovičar čez me debelih laž splela. 3Ialo ljudoznanstva, prijateljstva, kakor tudi malo pameti in previdnosti bi mogel imeti, če bi hotel svoje prosto življenje krivemu razlaganju nasproti zagovarjati. Vi, gospod dohlar, ste me gotovo do-velj poznali in ne boste verjeli ljudem, ki me obrekujejo in psovajo ; tem več sem prepričan, da se boste za moje poštenje po svoji moči poganjali, za kar se Vam naprej zahvaljujem. Iz Amerike Vam bom vse natanko pisal. Iz nai^nanil, ki jih Vam bom pošiljal, prepričali se hote, da sem, čeravno nisem prost vseh zmot, vreden čislave spoštovanih ljudi. Moja žena Vas jako jako spoštuje in Vas serčno pozdravlja. Ona bi Vam bila sama pisala, ko bi le ne bila nekoliko bolelina od strahu in težav, ki jih je poslednje dni prestala.—-Mala Jelica poprašuje pogostoma po Vas; pozdravlja in poljubuje Vas. Ni mi treba dalje v misel jemati, s kakošnim sercem jaz in gospa od dobrotnika, rešitelja in miloserčnega prijalla v sili govoriva. Razun tega tudi veste, s kakošno hvaležnostjo in ljubeznijo smo Vam udani. ,^ Z Bogom, dragi dohtar ! serčno Vas pozdravlja Vaš Robert Niemovski. Nekaj dni potem me tukajšna policija pred se pokliče in me pritiska na zapisnik povedati, kar od Niemovskega vem. Najbolj me pa stiska in napenja, da jej povem, s čem se je ukvarjal, dokler je bil v A., s kakošno tovaršijo se je pečal in kam jo je potegnil?—Na vse vprašanja sem odgovoril precej natanko; le vprašanja, kam jo je pobrisal in kje biva sedaj, nisem iskreno razložil ; rekel sem le, da ne vem. Izpraševavni policijski komisar me ostro pogleda in pravi: „Saj ste dobili včeraj pismo s poštnim napisom „Havre;" ali ni prišlo od Niemovskega ?" To vprašanje me res precej osupne, da švajcarski policaji svoje dolžnosti tako verlo in na tanko opravljajo. Ker pa nisem hotel naravnost ne lagati ne resnice povedati, kar bi bilo znalo Niemovskega v kako zadrego pripraviti, omenil sem le, da je pismo od nekega pri-jatla, kterega ime pa zamolčim. „Ze vemo," mi pravi, „kar smo holli vediti, tukaj je pero, podpišite zapisnik." In brez vsega besedovanja ga podpišem in odidem. Tako je bil konec zaslišbe in izpraševanja. 7* 84 V. Od zdaj pričakujem od mesca do mesca pisem iz Amerike, pa le zastonj. Ne preteke samo mesci, temveč leta, preden.sem le količkaj od Niemovskovih zvedil, da sem še tako na tanko na uho vlekel. Med tem časom sem se v Čirih preselil, kjer sem na velikih medicinskih šolah službo zdravilstva prevzel. V ti službi sem bil z mnogoverstnim delom tako obložen, da večkrat nisem vedil, kje mi glava stoji in pri tem sem skor popolnoma Niemovskega pozabil. Leto 1848 nastopi. Bilo je na vse plati jako jako nadležno. Ko pridem nekega večera mesca avgusta ravno iz šole, poda mi streže pisemce, ki ga je, kakor pravi, strežnik iz gostivnice „k jezeru" prinesel. Nič si nisem druzega mislil^ kakor da me kdo h kakemu bolniku kliče. List razpečatim, ter najdem k svojemu najvećemu začudenju podpis „Jenny Niemovska". Piše mi : m Predragi gospod dohtar! Akoravno je že blizo deset let, kar ne vemo eden od druzega, vendar misUm, da se še spominjate one družine, ktera Vam je še vedno veliko hvale dolžna. Zato se pa derznem Vas poprositi, da me obiščete v tukajšni gostivnici k jezeru, kamor sem se pred eno uro pripeljala. Kaj več ustmeno. ^ , Da ste mi zdravi. Vas željno pričakuje ' *' Vaša . ponižna « V Cirihu 18. avgusta 1848. Jenny Niemovska. List prebravši se urno napravim in grem v imenovano gostiv-nico. Vratar jo že vedel, da imam priti, in ko ga v veži poprašam, če so gospa doma, pa mi pravi: „Vi ste gotovo dohtar M.". Gospa vas željno pričakuje in vas prosi, naravnost k nji iti. V drugem nadstropji stanuje v sobi Nr. 16; na desni roki gori je soba." Ko pred omenjeno sobo dospem in za zvonec prijeti hočem, pride mi deklica naproti, ki sem jo hišno mislil. oi „So tukaj gospa Niemovska?" jo pobaram. „Tukaj notri so, le notri stopite, željno vas že pričakujejo." Gospa moj govor zashšati, priteče mi naprot, ter mi vrata odpre. Znešena, lepa gospa stoji pred mano, za njo pa deklice okoli enajst let staro. „Ah gospod dohtar, veseli me, vas po dolgem času spel enkrat viditi !" S temi besedami mi roko poda. in me v sobo pelje, kjer se mi veli vsesti. „Vidiš Jelica," reče hčerki svoji, „to so oni dohtar, od kterih smo tolikrat govorili, ki so te otroka še tako radi pestovali, in nam toliko dobrega storili; pridi in pozdravi jih." Deklice se mi približa in mi po šegi angleški roko poljubi. 85'^ Jaz jo poljubim pa na čelo. Dekelce je bilo priljudno, zgovorno in zalo, z eno besedo : vsa mati. Moj pogled se ozira in išče še ene osebe. In gospa Nlemovska koj ugane, po kom se oziram, ter pravi : ^Go.-spod dohtar, ni ga tukaj mojega moža" in zdihne globoko, „le z Jelico sem tukaj sama. Bog ve, če ga bomo še kedaj vidili. Od kraja vam hočem vse povedati, kaj in kako, le poslušajte : Pred tremi tedni smo zopet v Evropo prišli, kjer nas ni bilo že deset let. V Homburgu, kjer smo se le malo časa mudili, ločili smo se eden od druzega. Moj mož jo potegne v Pariz, da bi s svojimi poprejšnimi tovaršj in prijalli v zvezo stopi! : meni je pa svetoval, da se z Jelico v Svajco podam, kjer se ni tako bcrzo punta bati. Sklenila sem bila tedaj na Badensko priti in v argavskem kantonu ostati, da bi se v ondašnjih toplicah kopala, posebno pa blizo miloserčnega prijatla bila". — Nato mi zopet roka poda, da bi ji z besedo in djanjem v tej in oni reči svete dajal. — „Zanašala sem se vedno, čeravno nisem toliko časa kaj sMšala od vas, da vas še živih najdem, in da ste mi še vedno tako prijazni, kakor ste mi bili pred 10 leti. Iz Badenskega sem vam mislila pisemce pisati in naznaniti, kje stanujem, pa želja me je gnala vas osebno viditi, zalo vam pisala nisem. Pri neki gospej iz Ar ave, ki se je v badenskih toplicah kopala, zvedila sem, da ste v Čirih prestavljeni. Danes zjutraj sem po pošti odrinila, in se popoldne lesem pripeljala; vse drugo veste pa sami. Med tem, ko mi je gospa Niemovska zgodovino razlagala, sem jo pazno ogledoval. V desetih letih, kar je videl nisem, premenila se ni veliko, čeravno je bila takrat dvajset let stara. Nje rože v obličji se mi pozdevajo žlahneje, rast imenitneja, gibanje priserčniše, z eno besedo : nežnost njena je sedaj do verlia dokipela. Skušnjo tukaj po-terjujem, od ktere sem se že drugej prepričal, da blage gospe vedno čedne ostanejo; kolikor jim starost natorne krasote odvzame, jim jo pa um nadomesti. — Zalo so pa ludi možje zdravega umn, ki po razumnih krasotah segajo, od ženstva bolj obrajlani, kakor od mladine. In terdim, da žena, če je in živi, kakor bi imela, čedna je tudi še v sivi starosti. „Gospod dohtar! vi pa že predeleč segate, nikar se nam tako ne prikupovajte. Tudi jez sem se v desetih letih močno premenila in postarala, če me ravno drugač sodile!" „Priliko imam ravno zdaj najlepšo, mila gospa, se vam zato poklonili; pa naj bo, jaz sicer nisem prijalel praznih poklonov. Vi sle kakor previdim zdravi, in to je za me prijalla in zdravnika najvažniša reč, in me v sercu veseli." Kakor vidim, sle še zmeram, kakor ste bili, miloserčni dohlar. — Jez sem pa bolj samoljubna, kakor ženslvo sploh, ker le od sebe govorim, — Naj pride versta tudi zdaj na vas, in povejte mi, kako ste se imeli teh deset let, kar se vidili nismo. Gotovo imate polno torbo mikavnih pripovest, ki me jih zvediti jako mika; odprite jo in povejte mi; Ste li oženjeni, koliko imate družine, težko da ste še samec? 86 Povem ji ob kratkem, kako se mi je minulih deset let godilo in okoliščine, kdaj sem se v Cinh preselil iu zdravniški profesor postal. Kar pa poslednje vprašanje zadeva, naravnost ji povem, da so bile do zdaj le učenosti moje neveste. Ali si bom in kedaj družico zberal, to razodene prihodnja osoda. „Kako je pa vendar le, da nam niste celi čas kar čerkice pisali?" „Kako sem vam hotel pisati, ker nisem vedil kam?" — Kakor sem iz pogovora zvedil, p'sal mi je bil gospod Niemovski spervič iz Njujorka, potlej pa iz Baltimora, pa mi ni nobeno pismo prišlo v roke. Dalji pogovor nama je okralil natakar, ki je prišel mizo za večerjo pogrinjat. „Dohtar!" mi Niemovska na to reče, nocoj ostanete pri večerji, po večerji bova govorila še dalje, povedati vam imam še dobij." Ostanem pri večerji in potem ko se Jelica v bližnji sobi v posteljo spravi, jame mi gospa prigodbo svojega moža pripovedovati, ki ti jo, dragi bravec, tukaj ob kratkem povem. VI. Rob ert Niemovski je bil sin poljskega žlahtnika, vvojniški šoli v Varšavi izrejen ravno takrat, ko se je punt na Poljskem pod velikim knezom Konstantinom 29. dan listopada 1830 vnel. Niemovski je bil med mladimi zarotniki eden najserčniših. Ko se je boj 2 Rusi prišel, stopi v topništvo in kmali je bil baterijni viši predstojnik, pogumno se je vedel pri več priložnostih, posebno pa pri Ostrolenki in Varšavi. In potem ko so Rusi Varšavo z naskokom premagali, umaknil se je z Bernom in drugimi zakletniki na Prajsovsko; s Prajsovskega gre pa na Angleško, kjer je dobil službo, da je v nekem zavodu matematiko učil, pri drugih gosposkih družinah pa mnogoverstne druge nauke. Na tem potu je prišel tudi v hišo Kar ola žl. G—, kjer je njegovega sina v vojaščini podučeval in ob enem se tudi s sestro svojega učenca, mlado gospodično Jenny, seznanil. Kmali se je prijaznost in ljubezen med njo in priljudnim Poljakom vnela in ju v Gretna Green *) na šotlanski meji k zakonski zvezi pripeljala. Zastonj se je nje ošabni oče poganjal, da bi svojo hčerko spet v pest dobil; pa mladi parček si je vedel že popred vodo na svoj mlin napeljati in zalezovavcu o pravem času pete odtegniti. Spolnim listom, na ime Bravn izdanim, ki si ga je Niemovski pred svojim pobegom preskerbel, prehodil je s svojo mlado ženo veliko •) Gretna (Grujtnaj) Green, vas v Šotlandii v diimfrizni knežii, glasovita ^ zastran sem pobegnjenih in tukaj poročenih zaljubljencev. Tis, 87 dežel. V Milanu, kjer sta precej dolgo ostala, je mati Jelico povila. In po porodu jame mati tako bolehati, da so ji zvedeni zdravniki homburške toplice nasvetovali. Tje jo Niemovski s svojo mlado gospo urno pobere. Ravno takrat je bil v Homburgu tudi njegov stric enacega imena, in tudi begun politiški, od kterega ni bilo nobene pridne slišati : svoje traparije je na druge nedolžne tako dolgo znal zvračati, dokler se je sum nanj obernil, da jih je sam uganjal, da so ga s popisnimi listi iskati jeli. Ker je bil pa po popisnem listu nekoliko gospodu Niemskomu podoben in oženjen, mislil je marsikdo po Imenu, da sta oba en mož, zato jo je pa Bravn nagloma iz Homburga pocedil, tem bolj pa, ker ga je zlatar za denar napenjal, in ker mu ga ne da, mu žuga, da ga ovadi in za poljskega zarotnika poHciji izda. In res kmali potem dobi od gosposke ukaz, naj v treh dneh mesto zaiiusti. Homburg zapu.stivši pride v Basel in od tukaj v Aravo, kjer sem se bil ž njim in gospo njegovo na zdravniškem potu soznanil. Da pa zvedo bravci „Glasnikovi', zakaj ga je policija morala Homlurg zapustiti, moram še to le naznaniti: Nemovski je bil, dokler se je na Angleškem deržal, eden najbolj vnetih budivcev tiste stranke, ktera si je vedno prizadevala, Poljce k novi prekuciji in puntu obuditi. Ravno \ak je ostal tudi pozneje v zvezi z glavarji puntarske derhali ; njegova žena pa ni tega nikakor čislala, prosila ga je neprenehoma, naj se temu nevarnemu poganjanju odpove, in le za se in družinico svojo živi Pa vse zastonj. Njegov stric je vedil za vse njegovo po-Htično ravaanje ; zato pa tudi njegova ovada ni bila brez vspeha. Niemavskova žena je mogla tudi dovelj druzih težav prenesti. O begu iz hiše svojega očeta je vse pobrala, kar je imela zlatnine in srebernint, denarja in denarne vrednosti. Pa čeravno je bilo premoženje njeno obilo, je vendar le prenaglo poteklo, in tem hitreje, ker nje mož cd doma skoraj ničesar ni imel. In ker tudi nje prošnje, v kterih je oce^a odpuščanja prosila, da bi jo z denarjem podpiral, uslišane bile niso, prišla sta sčasoma v hude denarne zadrege. Ravno takrat sta bila v naj huji sili, ko sem ju spoznal. Bila sla svojo zlatnino in srebernino deloma poprodala, deloma pa zastavila, celo zakonske persiane. In ?ospa Niemovska mi je odkritoserčno obstala, da je mislila, ko so bili v najhuji sili, že obupati, kar bi se bilo morda tudi zaredilo, da ni od mene pomoči dobila. Ravno ta dan, ko sem gospo Niemovskovo objokano naletel, bila je pismo z Angleškega dobila, po klerem je zvedila, da jej je oče za merludom umeri. Žalost in tolažba jo ob enem prevzamete! — Pa kmali se prevedri, ker zve, da ji očetova dedšina prikrajšana ne bo. S pismom vred je dobila tudi precej gotovega denarja, da je mogla meni posojenih 300 frankov verniti. Zapoved, da sefima Niemovski zasačili, bila jefod rusovskega vla-darstva, ki je bilo na sled prišlo jako nevarnemu načerlu poljskega punta, na načert, v kterega je bil Niemovski; kakor terdovraten za- 88 rotnik, ludi zapleten. In ko on omenjeno zapoved o pravem času zve, ni čakal, da bi bili prišli policaji po-nj in g-a v luknjo vtaknib, ampak jo je še ponoči z gospo in Jelico iz Ara v e pobral, in jo je bil, ko so sa na domu iskali, že čez mejo popihal. Iz Havra gre na Angleško. Gospa njegova dobi svoj neokrajšani del dedine po očetovi smerli. In ko sta popolnoma svoje opravila v red spravila, vdarita jo v Ameriko, kjer si blizo Baltimora velik grad kupita in Niemovski se poprime s posebnim veseljem kmetijstva. Sanjaril oživljenja poljske dežele se odpove in politične preku-cije v nemar pusti. Zdaj še le nastopijo srečni dnevi za Jenny Nie-movsko. Iz Baltimora mi pišeta in me vabita se v Ameriko preseliti; pa ne tega ne unega pisma iz Njujorka ne dobim, in ker od mene odgovora ne dobita, ne pišeta mi dalje. Leto 1848 nastopi in ž njim se prehude razne politične strasii, ki so v Niemovskovem oserčji še zmiram tlele. On se nadja, da je tudi napočila za poljsko deželo zaželjena samostojnost. Zato ga nima ostanka v Ameriki več. Vkljub vsem prošnjam in ugovorom svoje gospe proda posestvo in se verne v Evropo nazaj. Komaj pritie na evropejsko zemljo, stopi s svojimi starimi političnimi rogovileži, namreč z Bemom in veliko drugimi, v puntarsko zvezo. Razni razglasi ga klićt\jo v Pariz, gospo svojo z Jelico pošlje pa v Svajco, mislec, da bo ondi najbolj v miru prihodnjih dogodb pričakovala. Povest gospe N. mi je že predolgo terpela, rajlal sem jo od nje pobrati, pa me ni pustila. „Prav po volji mi je," pravi, ,da se enkrat popolnoiia izgovorim, kar se do zdaj s tako odkritoserčnosljo proti noben'^mu nisem. Toda ga pa tudi ne poznam eloveka, do kterega bi toliko zaupanja imela, kakor do vas. Se celo moj mož mi napravi velike žalosti, ker vidim, da me tako zvesto ne ljubi, kakor jaz njega; zakaj ko bi on zvesto ženo ljubil, gotovo bije v tem nevarnem času same »e popuščal in bi se v nevarnost ne podajal. Mene in svoje Jelice morda nikdar več vidil ne bo. Serce me boli, bojim se za-nj, da se uui ne pripeti kaj hudega". Tolažim jo, kar morem in pravim, da se mu nič hudega ne zgodi, dokler ostane v Parizu, ter se priporočim in odide«. Drugi dan jo spremljam po Cirihu in v okolici njegovi, da jo ogleda in tretji dan se verne na Badensko, od kodar mi večkrat pisati obljubi. vn. Da se dostikrat rado zgodi, česar se člavek najbolj boji, pripetilo se je tudi Niemovskovi gospej. Nje mož se da pregovoriti, gre z Bemom iz Pariza na Dunaj, in se spusti v boj zoper postavno vlado. Na neki barikadi pred aulo ga doleti kroglica iz sereaanove puške. 89^ Bern, tovarš njegov, srečno pele odnese in nekoliko verstio piše njegovi zapuščeni vdovi na Badensko. Ona pa meni svojo bridko žalost naznani. Na to se napravim in grem na Badensko prežalostne gospe tolažil.—Pa tudi najhuja žalost s časom pojenja. — Ravno tako tudi tukaj. 1. dan listopada 1849 stoji presrečen zakonski par z dvanajstletno gospodično pred veliko gostivnico v Cirihu pred vpreženo kočijo, v ktero je hišna zadnjo skalijo prinesla. „Mislim, da je vse v redu," reče gospod, čverst mož, okoli 35 let star, ,/ie stopimo noter". Pri leh besediih da mož ženi roko, in jo pelje v kočijo, za njo gre Jelica in potem pa gospod. Posliljon zatrobi, konja potegneta in kočija zderdra iz pred oči prijaznemu gostinčarju. Morda ti ne bo trebil praviti, dragi bravec, imen gospoda in gospe, ktera sta bila včeraj poročena, danes se pa peljeta po idiliški Svajci od mesta do mesta, dokler šolski prazniki še lerpé, in se raediciniške šole ne pričnejo, in gospod dohtar M. zopet učiti začne. .• J. Kosmač. i Priložaj sedanjega casa. (Spisal P. Ladislav.) " V slovenščini imamo za sedanji čas dva priložaja. Eden ima končnico o (oč, joc, eč), drugi ima e (é, aje). Mik lošič (III. §. 322.) je pokazal, da so razne oblike enega naklona in da imata oba priložaja podlago v staroslovenščini. Znano je tudi. da je slarosl. mT=č in naš é je=a, ki včasi namestuje h (Miki. asi. §. 134); in ker rabi sedanja slovenščina v prilogih razun nominativa skoz in skoz staro-slovensko sostavljeno obliko — definite Form — mesti nominalne (Met. p. 194. cf. Miki. III. §. 316.), podoba je nekako, da se naslanja raba našega priložaja s končnico č na taisti način. Kdaj pa imamo pisati oč, joč, eč in kdaj é, aje, to določiti gre oblikoslovju, poskusiti hočemo tu le, se li da ali ne najti syntakticni razloček teh dveh oblik. Vidili bomo, da imajo nekleri priložaji obedve obliki, toda v raznem pomenu, nekleri pa le eno samo in sccr ne iz pomanjkljivosti jezikove, ampak ker raba zahteva le eno obliko: kajti česar raba ne potrebuje, jezik ni izrazil. Da nam bode razviden razloček med pomenom obeh oblik, poglejmo, kako rabi sedanja pisava priložaje ter si vzemimo v pregled Slavke, ki imajo priložaje s končnicami e in č. A. é, aje- 1) Naj nam bodo v prevdarek na priliko laki le stavki: P remisije v aje (dum cogitai) življenje svoje in poslednje reči, zasliši 90 ropot v pervi izbi. Navr. Zajec zmerja levico zavolj tistih besedi, ki jih je momo gredé (praeleriens) slišal. Met. To govore (ea di-cens) nasloni svojo glavo na njegove junaške persi. Glasn. — Tu imamo v enem stavku dvoje djanje ; glavno djanje se godi med drugim, ki je v priložaju in priložaj naznačuje le čas glavnega djanja, ker namreč pove, kdaj se je godilo glavno djanje. Tu vselej lahko pristaviš takrat — ko, med tem — ko. Ta priložaj imenujmo tempo r a 1 n i. Primeri še te le: Potovaje (iter faciens) pride v veliko hosto in gredé po nji (silvam peragrans) najde sivo staro deklino pod germom, kjer spi. Se bolj je ranila Frideriku serce žalostna novica, da mu je umeri v ječi brat, ki je bil ž njim vred vjet, boj e vaj e se (in pugna) za njega. Toliko je upal Ludovik Frideriku, da mu je hotel, spravljajo se (aruia illafurus) nad Pruse, izročiti vso moč. Ver. Begaj e (in fuga) je prišel z nekim drugim imenitnim vojvodom v roke Albancem. Ver. Čez mestni prag s t o p a je (dum) izroča se Bogu. Cegn. Ženska gredé (in via) nitko slini in svedra. Nov, Ne zamerite, gredé (discedens) od vas, poprej gospo sem prašal. Ga nisem vidil, moj gospod, ne tje, ne les gredé (rediens). Kos. Prav mi je, reče košuta umirajo (agonizans), ker sem se nad svojo zavetnico pregrešila. Met. Končaj e (dum perorat) roke dvigne in stisne dlan na dlan. Kos. 2) Drugačnega pomena je priložaj, ki naznanja djanje med glavnim djanjem, in ki služi le zato, da glavno djanje bolj naznači, n, pr. : Kako uro se pomenkovata pri bokalu, barantaje (negotian-tes) in nar o če vaje si eden drugemu to in uno kupiti. Terd. Vlr-giljeve Ekloge je nekdo pikal govore (his verbis) : Die mihi Da-moeta etc. Ver. Sestradan volk vse kr:tje obleze živeža is kaj e (quaerens). Met. Vstane, odpre skrinjo denarjev in začne metati po izbi zgoli cekine, govore (clamans) : Kakor meni danes idr. Ver.— Tudi tukaj imamo dvoje djanj, toda priložaj je le pridjan, da glavno djanje bolj opiše in pokaže ah njega namen, ali način, kako se godi, ali pa ga dalje izpelje ter pove, v čem glavno djanje obstoji in kaj se še vmes godi. Taki stavki se dajo vselej razkrojiti na posamezne oddelke, n. pr, : volk oblazi vse kraje, da bi si živeža dobil; je napadal Ekloge s tem, da je djal; sta se pomenkovala in njih govor je bil o barantanju; je meta! cekine, in vmes je govoril to in to. Marjeta je pogledovala proti nebu, sama nevede zakaj, (pa ni vedla — ohne zu wissen w^arum). Ta priložaj bi znali imenovati d o d j a v n i priložaj (ergänzendes Particip.) ker dodene način, namen, namero, zapopadek glavnega djanja. V to verslo gredo stavki s priložaji, ki so kakor v teh : Voda se šume (cum sonitu) razgerne pod njima. Nov. Sprehaja se po bregu p regi e do vaje (lustrans), ali je vse dobro popravljeno, po- 91 praševaje za to in uno, in ukaz o va je brodnikom za drugi dan. Prašam Simna, ali ima zdaj kako pravico, pa mi reče krohotaje se (slomachans) : kako pa da! Nekteri so šli po svetu radovoljno p reselo v aje se iz vasi do vasi po raznih službah. Turki so po deželi razsajali sožigaje (igne vastantes), česar seje iskra lotila, pokon-č e vaj e in more, kar se je le gibalo. Terd. Vse se puskrije in pozapre svoje hiše, č a k a j e (ut viderent), kaj bo iz tega. Vert, Ris zalezuje plen po mačje, mahaj e po malem z repom (cauda ludens). Br. Poje (canentes) gredo serčni vojaki nad sovražnika v boj. Nov. In zapre se grad škripajo. Za njim pritisne Ijud kri-č a j e (cum clnniore), shodiša krog n a p o 1 n o v a j e. Do neba b r i z g aj e se megla kadi. In pride — vrisk aje (exultans) ga truma ospe. Na peč k a za je v strašen plam sta rekla: Tega sva shranila. To čuje imeniten knez — smeje pristavi: Škoda res idr. Čuj! vihar donečih glasov bliža se v er vr aje. Kos. K temu oddelku spadajo tudi tisti priložaji, ki kaž(^"o telesne razmere ali pa dušne občulljeje osebe med djanjem — Zustand — n, p. Kleče je očeta za zamero in za odpušanje prosil. In še dolgo se pogovarjata za mizo sede. Lenuh leže je. Zdelan človek stoje spi. In tak molče slojiva si nasprot. Krokodil na suhom počiva in leži zijaje. Že spet prirentači žena z zobmi škripaje. To so, mu odgovori lesica trepet aje, moje tri želje. Jo k a je lesica kuri toži, kakošna se ji prigodila. In žena vsa ponižana je zdihovaje klicala idr. To premišljevaje zapustim ves otožen kerčmo. Tako je venel lepi Friderik žalo v aje in k e saj e se. 3) Dalje je versta priložajev, ki imajo v sebi vzrok glavnega djanja : „Vedé (cum sciret) da je za slov. jezikoznanstvo največ po-močkov v dvorni bukvarnici, zaprosi Kopitar službe v nji, Navr. Pečaj e se (cum versaretur) vedno z jedrom našega naroda, je Vodnik spoznal, kaj mu pridi. Nov, Vide (cum vidisset) kako je Hanibal oslabil rimsko vojsko, ni htel iti Fabij na ravnico. Preveč v svojo hrabrost u p aje (cum confiderent) so se križovci neprevidno razkropili. Ver. Mehkužnost tak glas z an i če v aje (cum repudiet) bi rada, da bi se ji vse vklanjalo. Vert, Človek sili dalje in dalje, vedno hrepene (ker hrepeni) po višjem in višjem. Terd, Tak rekli ste, sirovi, brez prevdarka, sls erbe (ker skerbite) le za sé in za meso svoje. Kos. U p aje sreči svoji in nadjaje se (ker je upal in se nadjal) pomoči, počne nepremagani junak spet sam vojskovati se. — Vsak tak priložaj lahko spremenimo v celotni stavek z besedico ker, ter naredimo iz enega stavka dva. Beseda k er ima ravno tak pomen, kakor v latinskem cum causale. Toraj tak priložaj po pravici imenovati smemo kausalni (vzročni) priložaj. Mnogokrat pa nastopi v enacih stavkih absolutni Infinitiv, posebno takrat rad, kader je priložaj ob enem temporalni in kausalni, pa vendar takošen, da temporalni pomen bolj preva^uje. Ta'Infinitiv se slo- 92 venskemu jeziku lepo pristije, n. pr.: Ptujec viditi (ko-ker vidi) nas otroke plahe, hitro reče: Ne bojte se me. Vem, da je moral gospoda smertni strah prepadati, viditi (ko-ker je vidil) da močna stroga čolnič v smertni prepad naglo ženo. Žabe te silne naprave ugledati (ko-ker), se močno prestrašijo. To slišati (ko-ker) se vzdigne turški paša še to leto. Nov. 4) Imamo priložajev, ki zapopadajo fo, s čemur se godi glavno djanje, kakor so ti le: Kobilice skušajo plavajo (natando) se rešiti. Z rožički tipaje čutijo nekteri merčesi. Kuretnina po zimi nima priložnosti, da bi zemljo razkopaje in razgrebaje po živalski piči stikovala. Nov. Srečno dete, kteremu so mati, pa tudi pervi učeniki lepo govore (pronuntiando) in vmes pri p o ve d o v aj e (narrando) dopovedal!, kako treba lepo pripovedovati. Le slišaje in poslušaje (audiendo) se vadimo lepo govoriti. Prebirajo (legendo) dobre spise in jih glasno govore (recitando) na pamet si pripravljamo pisavo. Ver. Učilo se je čisto po nemški slovnici ne razlagajo (explicando) samo nalagajo. Terd Oznani ljudstvu Fridolin Ivenkljaje glasno ta spomin. Kos. — V tacih stavkih naznanja priložaj djanje, s kterim se glavno djanje doversi. Če rečem, na priliko : Prestavljajo se bodo učenci misliti naučili, je prestavljaje pripomoček k cilju, kakor bi rekel s prestavljanjem, s tem da prestavljajo, se bodo misliti učili. In tak priložaj pomenja ravno to, kar latinski abl. gerund. instr. toraj tudi mi imenujmo to obliko instrumentalni priložaj. Kajti zvati ga gerundium bi bilo preobširno,^ ker le en oddelek latinskega gerundia obsega. 5) Se sta dva priložaja, ki jih ni lahko uverstiti za gotovo v ta ali uni red, ker imata v eni in isti obliki razne pomene, ta dva sta pa namreč hoté-nehoté in glede. a. Hoté-nehoté. Ako si vzamemo na premishk stavke, ka-koršen je ta le: Eni služijo hote ali nehote Napoleonu (Nov.), de-nemo lahko ta priložaj ad Nr. 2. ker meri na dušni stan (GemUths-stimmung) ter naznanja v kakošni razmeri duha se godi glavno djanje, — Ah brati je večkrat stavkov, kot : Ime kobilice izrekši, mislimo nehote na kobilo. Nehote ostermi, ko zagleda mertvaško lice mladenča. Nov. Tu lakko spremenimo priložaj v celotni stavek ter rečemo: akoravno neče — pa vendar; etiamsi non —. Tu ti ima priložaj tak pomen, kakor v latinskem cum concessivum=wäh-rend. Priložaj v tem pomenu bi znali imenovati, koncesivni priložaj. b. Glede ima včasi čisto adverbialni pomen in je =v oziru ter zahteva genitiv (Genit. der Berührung), postavim: Gledé (in Betreff) mlinskih pravic se bode deržati sedanjih zapovedi. — Včasi pa je nekako hypoteticnega pomena in se da razvezati tako, da narediš stavek iž njega, n. pr. Gledé na majhen dobiček, bi se bil travnika rad tudi zastonj znebil, to je, ko bi gledal na dobiček, ki idr \ 93 G lede na dušne moči ima človek nektere zmožnosti tako doversene, da nobena žival tako, to je, ako pogledamo na — vidimo da ima idr. — V tem zmislu naj bo to hypoteticni priložaj; toda razun glede menda ni druzega nobenega, ker v slov. ni navada hyp. stavkov kerčiti, kakor tudi dobra latinska proza svojega s i nikdar ne izpušča. Kot resultai iz te razdelitve naj nam bode tale : a. Vsak stavek s priložajem na končnico e, aje ima zraven glavnega djanja še drugo djanje ali pa stanje (Zustand), ki je izobražen s priložajem, to je, dvoje djanje je v enem stavku. b. Priložaj opisuje in naznačuje vselej le djanje, nikdar osebe ter pove kedaj — kako, v kakem stanji — zakaj — s čem — se godi glavno djanje. C. Priložaj se ozko naslanja na glavno djanje in služi le k temu, da ga bolj opiše in napolni (vervollständigt), zato mu je vselej sub-ordiniran, in za sé nima popolnega pomena. d. Biti mora eden subjekt, edt-n čas, eden kraj. e. Subjekt je vselej djaven (activ) in opravlja ob enem dvoje djanj ali pa eno iz vzroka — v stanji, ki ravno tisti čas bivata, zato imenujemo ta priložaj priložaj priložaj sedanjega časa tudi tisti-krat, kader je govorjenje od preteklih reči, ker naznanjamo s tem le enočasnost (Gleichzeitigkeit). f. Ta priložaj smemo rabiti le takrat, kader je subjekt glavnega stavka v nominativu, ker je djaven (thätig) za oba glagola. g. Tu je vendar pomniti, da nastopi včasi mesti personalnega glagola neutralni (verba neutra) ter pomakne subjekt iz nominativa v kak drugi sklon. Ker pa subjekt ostane vender le subjekt, in tak glagol pomen personalnega glagola ima, sklada (construirt) slovenščina po notranjem logičnem zaumenu ter rabi tudi tu prilož. sedan. časa, n. pr. : Poslušaje ga se mi zdi (= menim), da se mu mora verjeti. Prebi raj e kaj lepega v nemškem ali kakem drugem jeziku jih mika (= želijo) to na svoj jezik prestaviti. Terd. Nepravilno je rabiti tak priložaj v stavkih, v kterih bi imela priložaj in finalni glagol razne subjekte, n. pr. : Pregledovaje okrog in okrog znani in neznani svet, me naenkrat iz mojega premišljevanja zbudijo debele kaplje dežja, .t. j. ko sem pregledoval — so me kaplje zbudile. Nepravilno je rabiti ta priložaj tam, kjer bi imeli opisovati osebo ali reč ne pa djanja, n. pr. : Hočejo nas li osrečiti z omikavnimi apostoli drugega omikanejšega naroda, je treba skerbeti, da se odpošljejo vede jezik onega ljudstva, kamor nameravajo omiko nesli.—-V tem stavku kaže vede lastnost oseb—laki, ki vej o v ed e č i. Tu mora biti ali adjektiv ali pa nanašavni stavek. — Ob steni stoji stara nizka omara, vsa s cervi razjedena in na gibaj e se na stran. — Tu je očividno reč opisana, ker je nagibajo zraven adjekt. razjedena, in kaže kakošnost omare. 94 Kar se pa lice nazova (Benennung) tega naklona, ločiti je med pomenom in obliko. Metelko (p. 137) ga imenuje „gerundium", toda to ime je preobširno in preozko ; „gerundium" je laslnija samo latinskega jezika, ki zaznamuje sklone glagolove, t. j. kader sklanja glagol kot ime (deutsch: Verbal-Substantiva); lat. gerund. gre po vseh sklonih, naš naklon s končnico é, aje, se pa vjema le z abl. gerund. instrum. toraj je ime „gerundium" preobširno; in preozko je zato, ker obsega le en oddelek našega naklona s končnico é, aje, namreč Nro. 4. kajti kar je rečenoga lam, izrazil bi Latinec s svojim Abl. gerund. ker je znano, da ona rabi Ahl. gerund. le kot Abl. instrum. ali pa s predlogi (praep.) a, ex, in, de. — Iz tega je razvidno, da ime „gerundium" za nas ni, zato sem pa tudi pridjal zgoraj lat. pomen, da pokažem, da to ni vselej gerundium. — Miklošič (III. §, 322.) je izrekel, da je to particip, in ga imenuje „versteinertes Neutrum" in to je v resnici starosl. particip, neutr. po obliki. Ker pa rabimo mi sedaj to obliko za particip za vse te tri spole in za vse tri števila, določiti nam je le še to, kako naj bi imenovali ta particip v syntak-tičnem obziru. Jaz menim, ker namesluje celi stavek ter ima ravno tisti pomen, kot latinski „Participium verbale" (das Particip als Verbale), smeli bi ga pač nazivati „Priložaj glagolnega pomena" ali „glagolni priložaj," k razločku adjektivnega priložaja. (Konec prihodnjič.) n%'\!ihirr-" \ ^ / ___-_•_-__ • • O mavrici ali božjem stolcu. I* (Spisal Dav. Tersteujak.) _ . . .„^ Ako pogledamo, kako mavrica z neba pohaja in se na zemljo opira, lahko zapopademo, zakaj je bila starodavnemu svetu veznica med bogovi in ljudmi. V Genesi (I. Mos. IX, 13) je mavrica znamenje božje zaveze z Noahom in njegovimi nasledniki, in starodavni Gerki imeli so jo za poslanico bogov in znanivko njih volje. Tako jo pošilja (Ilias 2, 786.) Zen k Trojancem, k Hektoru (11, 186), k Thetidi v morje (24, 77); ona prinaša molitve Ahilejeve v palačo vetrov (23,201); zato se veli Iris po Welckeru (Griech. Götterl. I. 690) od epsco, reči, napovedati: napovedovavka, po Potlu (Etymolog, Forsch. I, 218) iz korenike i s prilikhno : ra, toraj: idoča, po Döderleinu (Hom. Gloss 2, 72) od dp „der Himmelsgang, den die Botin macht". Tudi pri starih Indih se mavrica veli : devajas panthas=Deorum pons — bogov pot (VTebcr, Indische Studien 396). Po Ovidju (Metamorph. I, 270) stopa Jupiter po mavrici z neba na zemljo. Enako predstavo tudi nahajamo pri Slovenih, ker mavrico imenujejo božji 95 stole C, ako ni to vzeto iz kerščanskega vidokroga, ker na bizantinskih in sredovečnih miniaturah vidimo Krista kot sodnika sveta na božjem stolcu sedečega ali pa z mavrico obdanega. Ker ima podobo loka, veli se pri Korošcih tudi: božji lok, nebeški lok, pri Litevcih : kilpinnis dangas — lok nebeški in ravno tako jo imenujejo Finci : Taivancaari, t. j. nebeški lok. Tudi pri Litevcih je mavrica poslanica bogov, in kot tako jo imenujejo: Links m ine, to je: vesela, od liksmas, vesel, vergnügt, links-minti, trösten (Mielcke, Litth. Wörterb. s. v.) Pri Letih pa se veli: uro rykste ;*) Luftruthe, zračna šiba, tudi : warra vvaksne, silna bukev, der gewaltige Buchbaum. Bukev je pri Litevcih in Letih podoba zračnega neba, kakor pri Nemcih jesen Yggdrasil! (Gylfag. 17). Ena korenina tega jesena sega v nebesa, pravijo nordiške povesti, in do njega se prihaja po mostu Bifrostu, to je: po božjem loku (obširniše pri Mannhardtu : Germ. Myth. 543 itd.) Skandinavci toraj nebeški lok imenujejo B ifr o s t - m os t, primeri inrliško : devajas panthas, Deorum pons. Znamenovanje lok za mavrico rabilo je tudi starim Indom, ki so jo imenovali mavrico : Idra dhanus, Indrov lok, Indra judha, Indrovo orodje, ker so mislili, da Indra, bog groma in bliska, svoje strele s silnim lokom izstrelja, in po dokončanem boju se ljudem kot lok nebeški prikazuje (Bohlen, das alte Indien II, 273.) S tim lokom suši Indra iz neba kapajoči dež (Ardžunas Rückkehr VII, 12). Tudi Slovenci pripovedajo, da drevo, trava, mesto itd. v ktero se mavrica opre, posuši se do čistega. Indi božji s t ole C tudi imenujejo Gandiva, in pravijo, da ga morski bogovi v svojih valovih hranijo. V slovanskem basenstvu nahajamo mythicno vodno bitje Gudelka, ktero bi se vtegnilo vjemati z imenom Gandiva. Veli se še pri Slovencih mavrica: doga, pri Hervatih: duga, dugača. Nekteri jezikoslovci so ime izpeljevali iz dóga, duga, Fassdaube, ktera ima loku slično podobo, vendar je zoper to izpeljavo več pomisHkov, rajši primerjam: doga, duga litev : dangus nebo, sansk. d an h za dangh, lucere, litev ; deginti, splendere, slov. degnoti, aufleuchten, toraj dóga, duga, dugač a s vetle č a prikazen. Ni še dognano, kaj bi pomenjala beseda m avra, mavrica, kakor se na Kranjskem lok nebeški, božji stolec veli. Učeni Kuhn je mislil na besedo mavra, cerna krava, in je primerjal nižezemsko poznamovanje za mavrico: ,;Kaup at" = Kuhpfad. On razlaga to poznamovanje tako le: Stari arjanski narodi so si rodovitne dežonosne megle mislili kot dojivne krave, koze itd. Kedar so bile krave podojene, to je, ko so se megle dežja znebile, nastopa lepo vreme (glej obširniše Kuhn die Namen der Milchstrasse v II. zvezku Vitti r litevseini pomenja: Luft, primeri »lov. hudournik, ßturmwina. 96 njegove: Ze'*schrift für vergi. Sprachf. 1853 in pa Mannhardt Germ. Myth. slr. 63 in 391). Vendar se ni izpričano, da je beseda m a vrabcema krava. Jaz še ponujam koreniko mar, ruski mariti, glühen, toraj: mar va = žareča prikazen, in m avra je vtegnilo nastati po prestavi glasnika v pred r, primeri: kavra, k a vrač. Tudi se sme misliti na sansk. koreniko murv, Hgare, maurvi, nervus arcuum, die Bogensehne. Slovenske narodne povesti pravijo, da bo drugi dan zopet deževalo, kedar se mavra prikaže, ker m avra, pre, vodo, ki je z neba padla, sopet popiva in požira, ah pa se v reke in morje o^MČi in jo srebajo napeljuje naztj v oblake; zato se na Kranjskem po Dalmatinu tudi veli; pijavka, na Slajarskem pa: požerč. Po Dalmatinu (Register k sv. pismu) se mavra pri bezjaških Horvatih tudi veh d onda. V slovenščini pomenja donda, dunda, močno ploščato in sisato deklusino, primeri česk. dunda ti, säugen goth. daddjan, säugen, starovisokonemšk : dutto, toraj donda pijavka, požerč — sisajoča. Razun pojemov tukaj navedenih še nahajamo pojemo pasa pri poznamovanju ma vre, donde, doge. Tako se po Dalmatinu pri Horvatih veh trakuča, od trak, Band, Streifen, pri ogerskih Slovencih v gjurski škofiji: kan i ca, primeri serbsk. k a n i c a , Gürtel, Schärpe, pri Litevcih : Laumesjusta, to je: Laume pas. Lau m e je bila hlevska boginja nebeške vlage Bajesl, Kalend. 164). Ime kani C a bi jaz izpeljeval iz sansk. kan, splendere, kanaka, zlato, kaninaka, devica ; toraj kaninaka iz kan, splendere, kakor devica, divica iz div, splendere. Poznamovanje za pas je vtegnilo nastali po bliščeči tvarini, iz ktere je pri Slovanih pas večidel narejen. Tukaj sopet nagodimo na prikazen, da kaninaka ne pomenja samo dekleta, device, tudi punčico, v pomenu dvojnem: Mädchen in pa Augapfel, primeri še gerško: Iris, mavra, in pa: Regenbogenhaut im Auge. Iris se tudi veh rod lelje z sladkodišečim korenom; iris germanica = Schwertlilie, slovanski in serbsk. perunika v znamnje, da je ta lelja tudi v slovanskem mythu bila v zavezi s častjem boga groma in bliska Peruna, kakor Iris z častjem Zenovim. O dogi Serbi mislijo, da more spol tistega, kteri pod božjim lokom stoji ali skoz sijo stopi, spremeniti. **) Ta vera opominja na sta- *) Hervati še imajo besedo p o ga za mavro. Pomen ni znan. **) Litevske povesti pripovedajo, da je najviše božanstvo Pramžimas iz povodni rešenemu eloveejemu para, ktera zavoljo starosti nista imela več upanja, naslednikov dobiti, in sta prav žalostna bila, komu hi dala svoje blago za vžitek in svoje trupla za pokop — poslal mavrico Linksmine = tola-žiteljco, razveseliteljco, naj njima svetuje črez kosti zemlje skočiti. Iz njunih devet skokov je nastalo devet parov — prededov deveterih litevskih plemen, (Glej Narbutt Dzieje staroiytn© uarođu Litewskiego, Wilna 1838i I, 2.) 97 roarjansko predstavo, da je segalo drevo sveta, iz kterega dajo mythione povesti perva človeka priti, v nebesa, iz kterih mavra izhaja. Na Koroškem pripovedajo : če veržeš klobuk čez božji lok, pade ti z zlatom napolnjen nazaj. Pravijo tudi Slovenci, da se tam, kjer se mavra opre, najde zlata skledčka. Ena noč na Kumu. (Konec.) , Nebo je bilo jasno, zrak miren in topel, le v koščatih visocih bukvah je včasih zašumelo listje. Pesmi, ki so se razlegale od sosednih ognjev, bile so večidel pobožne; romarji, moški in ženske, vsi v praznični obleki, stali so ali sedeli okoli ognja, vse je pa rudečil nemirni plamen. Zakaj ne znam malati, mislil sem si sam pri sebi ! Predmet je gotovo vreden mojslerske roke. Prijatel je ostal pri ognju, jaz sem se pa sprehajal po kotlu od ognja do ognja. Na tem potu pridem spet v kuhinjski tabor; vse kavarne — sit venia verbo — bile so napolnjene in mnogo gostov je čakalo in prezalo na vsako izpraznjeno mestico. Okoli žganjarja se je pa zbral kolobar bolj postarnih mož, vsi so ga pokali iz kratkih pipic in se razgovarjali od nekdanjih dobrih časov, ko je bil funt mesa po grošu, vino pa toHko da ne zastonj. „Ko bi žganjča ne bilo, ne vem kako bi prebil" povzame star mož, ki se je v dve gubi deržal. „To vem, da bi trava že davnej po meni rasila. Ta kapljica še nekako veže dušo in telo, saj drugo je vse vkup, da se Bogu smili." „Ali to je pa tudi roba, da ji ni kmalo para. Not iz Gorice sem ga sam prinesel. Celi Kumski svet ga ne premore takega. Jurček iz Rateč naj se le skrije s svojim smerdljivcem." Natoči si ga malo kupico in ga serkne. „No, kaj pa ti praviš, Tine?* ,,Jaz pa pravim, vino je le vino. Včasih ne rečem, da bi ga na tešče ne izpil en požirek, ali več pa tudi ne. Ljudje, ki tudi niso na glavo padli, pa pravijo, da je strup, ki poprej ali poznej človeka konča." je gola resnica, da ga nihče od nas do sodnega dneva ne bo pil. Če bi bil to strup, kdaj bi me bili že cervi snedH ! To si gotovo od gospod kaplana slišal. Kaj misliš, saj mi tudi nismo, kar si bodi. Mešiček, kaj pa ti na to praviš?" „Kaj bom rekel? Petdeset let ga že serkam od svojega dvajsetega leta, pa sem prišel danas na sveti Kum in, če je božja volja, nisem zadnjikrat. Le ne vem, kaj imajo mladi gospodje loHko proti Glasnik Vm. . 8 98 žganju. Ranjki^ svibenški gospod, Bog jim daj dobro, so pa vse dru-gač govorili. Šli srno na zajce, tri ure sva stala na preži, ali hlapca s torbo ni bilo od nobene strani. Gospod so jeli že pešati. Ponudim jim mojo čutarico, od konca so se branili, ah ko sva okoli poldne prišla k drušini, bila je čutarica prazna, in ne bom lagal, ako rečem, da sem je sam komaj polovico izpil. Od tistega dne gospod niso mogli prehvahti žgane kapljice, posebno za v gore. Se ve, da preveč nobene reči ni dobro." Žganjar natoči Mešičku in mu migne, češ, le pij ! ta je zastonj, ker si me tako lepo zagovarjal. Tudi drugi možje so poterdili Me-šičkove besede in večina parlamenta je bila na žganjarjevi strani. Kavarne so se bile nekoliko izpraznile, pri eni mizi dobim dva znanca, ki sta čakala na kavo. Žena je bila kaj postrežljiva, tudi mene je toliko časa vabila, da sem se udal, posebno ker je obljubila, da ga bo posebej skuhala in da bo kupico poprej oprala. Iz tega bi človek lahko sodil, da so ljudje nesnažni, ali to ni tako. Treba je vediti, da vode na Kumu ni, in uro daleč, kakor so mi pripovedovali jo morajo vkreber nositi. Ko izpijem, plačam ter se vernem k prijatlu. Ko grem memo sosednega ognja, pride od druge strani majhen, lepo rejen mož srednje starosti, za njim hiti drugi z obezanO glavo. „Dober večer, ali bolje dobro jutro", nagovori pervi mož družino. „Bog ga daj !" odgovore mu. „Hudo je, če človek nima kaj jesti, še huje je pa, če ima, pa ne more ; to vsak in vsaka ve, ki so ga ah ki so jo kdaj zobje boleli. Toraj iz čeljusti vse škerbine in votline, zdaj le imate zlato priliko, da znabiti ne bo kmalo take. Ko bi mignil, vergei ga bom iz čeljusti in prav nič ne bo bolelo. Pet in dvajset sem jih nocoj že pometal, pa ne eden še hca skremžil ni, ali res, da ne bom lagal, eno deklice je malo zacvililo, pa je bilo koj dobro. Če meni ne verjamete, pa tega le vprašajte, ravno kar sem mu potrebil tri zastarane kočnike. — Mož z obezano glavo vse poterdi in vedno z glavo prikimuje. — Še povedati mi ni treba, kteri da je, jaz ga bom sam našel. To rečem, vsak se bo kesal, kdor bo šel jutri z bolnim zobom domu, da mu bo znabiti celo leto nagajal. Zdaj je pa taka priložnost, da nikoli take in samo en groš velja." Od konca ni nihče imel bolnega zobu, ali ker je tako sladko govoriti znal, jele so babe glave stikati in med sabo šepetati. Zdaj si vzame neka ženska korajžo in reče : „Jaz imam enega gnjilega, pa zdaj me že dolgo ne boh. Ženska to komaj izgovori, že je on s kleščami pri rokah in res, ko bi trenil, potegnil ga je iz čeljusti. Žena se je malo nakremžila, pa se je kmalo spet nasmejala. „Šmentaj, ta je bil pa hud", reče klešman in ogleduje zob pri ognju, „tri korenine ima in kako so zakrivljene". Vsi so ogledovali in občudovali zob in ker so vidili, da je mož res pripraven, dobili so ljudje korajžo. Eden za drugim so mu molili čeljusti in kot bi orehe hruslal, leteli 99 so zobje iz ust. Enemu možu je izruval dva, eni ženi celo tri. Ko je vse opravil, spravil je zaslužene groše in se poslovil rekoč : „Srečno ! če bomo živi in zdravi, ob letu se spet vidimo." Tako je šel od ognja do ognja. Mož si je zaslužil lepe krajcarje. Ko pridem k našemu ognju nazaj, so se možje živo razgovarjali o novem vinskem davku, ki je bil ravno pred nekoliko tedni oglašen. Jaz nisem sicer vsega razumel, kar so možje govorili o vinstvu, ali to vem, da marsiktera ostra beseda je letela na gospode, ki so ta davek izmislili. Ko bi se bili gospodje poprej posvetovali z zvedenimi možmi, ^znabiti bi ne bili brali po časopisih, kako so se ljudje posebno na Stajarskem ustavljali temu davku, da so morali vojaki krotiti razdražene gornike. Pri nas bi bila menda ravno taka, ko bi vlada sama ne bila po nekterih krajih odložila tega davka. Možje so bili ravno v naj boljem pogovoru, kar stojita dva žan-darja in eden berič, ki je imel pa gosposko suknjo, med nami. „Kdo vam je dal pravico tu kuriti ? zareži pervi žandar v spačcni slovenščini na mladega kmeta, ki je ravno svojo pipico pri ognju prižigal. Mladi mož se je tako prestrašil, da mu je pipica iz rok v ogenj padla in ne besede ni vedil odgovoriti. Cela drušina je umolknila in nihče se ni upal čerhniti. Žandar še enkrat zagermi na prestrašenega kmeta in buti s puško ob bukovo korenino, da je po celi bukvi votlo zadonelo. Zdaj si vendar prederzne star mož pregovoriti : „Ne zamerite, gospodje ! Dovoljenja za ogenj res nimamo, ali kar je božja pot na sveti Kum, je tudi navada, da^ se romarji, ki neinajo kam pod streho, grejejo po noči pri ognjih. Skoda se tudi ne godi. Starega lesa, ki bi sicer sognjil, povsod dosti leži, in ognji so vsi na kraju gozda, tako da za les ni nobene nevarnosti. Jaz sicer nisem zakuril, aU če je prepovedano, naj bi gospodje na prižnici oznanili in ljudje bi se vedili ravnati." „Kako se pišeš?" se zadere žandar nad našim zagovornikom, „in od kod si?" Mož se enmalo obotavlja, ali žandar še ostreje za-rohni; mož mu pove in žandar vse zapiše v svojo listnico. „Ti si mi porok, da bo ogenj zjutraj pogašen in da ne bo več žive iskre v pepelu." Moj prijalel je hotel nekaj zagovarjati, aH žandar ga popraša za legitimacijo; k sreči jo je imel pri sebi in je molčal. — Ko so žan-darji odšli, ustalo je mnogo kmetov in šlo od ognja ; kar jih je ostalo, bili so tihi. Med tem se je približevalo jutro, v zvoniku so neprenehoma zvonili, skor vsacih pet minut je udaril zvon desetkrat in prav neredno, ne vem, kaj je pomenilo to bengljanje. Zdaj sva se tudi mi dva poslovila od male drušine, ki je še ostala pri ognju, in sva šla na verh k cerkvi, da bi vidila solnčni vzhod. Dolgo sva čakala, da se je jelo obzorje rumeniti in rudečiti in na zadnje je izplavalo sonce za polovico vece, nego se nam vidi po dnevi. Nizko po dolinah je ležala 8* 100 gosta siva megla, da bi človek lahko mislil, da je jezero. Skor dve uri sva sedela na plosnati skali in sva gledala po dolenskih in štajar-skih gorah in po savski dohni. Čez dalje živeje je prihajalo v kotlu, kavarne so bile spet prenapolnjene, vse je mergolelo, kot v mravljišču in po stezah so od vseh strani še prihajah novi romarji k pervi službi božji. Tudi naju so gnale želodceve sile v kuhinjski tabor in to naravnost v veliki „Hotel". Ah tu sva morala dolgo čakati, da je na naju versta prišla. „Hotel" je bil v sredi po dolgem pregrajen. ,Un-kraj pregraje je bilo ognjišče in vinski sod, takraj je bila pa dolga ozka klop, na kteri so morali gosti čakati. Na gornji strani se je rezalo in delilo kuhano meso, in ko so naj bližnji dobili, kar so plačali, morah so se prec umakniti unim, ki so za njimi sedeli. Tudi mi dva se usedeva na to dolgo klop nasproti egiptovskim loncem. Kakor so sprednji gosti s kosom mesa v roci odhajali, pomikovala sva se midva naprej in drugi so spet zasedh naji mesta. Tako je šlo vse v najlepšem redu. Meso, ki sva ga midva dobila, bilo je terdo in žilavo, da skor ni bilo za jesti, ali kaj češ, pomagaj si, če si moreš. Mi dva sva se tolažila z narodno pesmico : Lisica, lisjak Sta pila tobak-, Tobaka ni b'lo, Sta pila vodo. Ah še bolj kot ta pesmica naju je tolažila misel, da naju opoldne v Šentjurskem farovžu čaka dobro kosilo. Med tem je prišel čas službe božje, ktera se, kakor sem kmah od konca povedal, pod milim nebom opravlja. Po pervem delu maše je bila prav lepa pridiga od svetih gora. O Kumska vila ! daj mojemu slabemu peresu moč, da spodobno predstavim bravcem svojim dva junaka, ki vem, da sta se oba rodila na podnožju tvojih gora. Komaj je gospod pridigar stopil s prižnice, spravi se nanjo šest oseb — si lahko misliš, da ni majhina — ena ženska in pet moških. Štiri so imeli muzikalno orodje, na tem sem spoznal, da so godci; peti brez orodja je bil velikan in še zelo debel. On se je postavil spred, kot bi hotel pridigovati, toda je molčal, da je prišla njegova ura. Zdaj mašnik spet pristopi in godci eno urežejo. Ko so prenehali, potrese se ceh kotel, velikan je začel peti in prav sam od svete Neže. Mi dva sva vsaj 200 korakov od prižnice stala, pa sva vsako besedo razumela, glas je bil pa tak, da se je zemlja tresla, se ve, da je možu pot curkoma s čela tekel. Ko je en stavek izpel, obrisal si je potno lice in godci so jeli gosti. Zdaj sem imel priložnost druzega junaka spoznati. Kapelmajster so bili oče z basom, ali bas jim ni dal toliko truda, kot godec s frulo. Frular ni bil več mlad, ali je imel veliko preveč umetniškega ognja in fantazije, toraj ga je moral oče bas vedno z očmi krotiti. Ko so 101 uni trije že odrezali akord, imel je on še polno frulo in polne usta naj lepših figur in ko bi očeta basa ne bilo, igral bi bil sam znabiti pozno do večera. Ko pa ugleda očeta, ki mu z obervmi miga in žuga, preplaši se in spusti vse glasove v tako čudnih kadencah, da človek ne ve, ali je to vrisk navdušene in prevzetne umetniške duše ali je zdihlej zamorjenega genija. Včasih sred igre se spozabi, pa zarezgeta in poskoči, kot mladi konj, ki še vojnic ne pozna. .Extremm auftollen und jucheen", te besede nekega pesničona, podajajo se našemu frularju, kot bi bile njemu pomerjene. Kumski pevec ! posebno pa ti frular ! vaji ne bom pozabil, dokler mi bo živ spomin. Po končani službi božji, spustiva se v dol. Romarji, ki grejo s sv. Kuma, imajo navado petdeset korakov ali koj pod cerkvijo poklekniti, se proti cerkvi oberniti in moliti. Novinci, ki gredo pervikrat na Kum, pa zasajajo blizo verha male drevesca ali veje, ktere so si v dolini odrezali. Da si ravno smo šU vedno z brega navdol, bilo je nam vendar strašno vroče, ker je bila velika soparica. Kmalo so se jeli tudi sivi oblaki zbirati in ravno so jele perve debele kaplje padati, ko sva stopila o poldne pod streho gostoljubnega šentjurskega župnika. Bojmir. (Konec.) V. Kako Metulum se Avgustu brani. W «laN* ffWi*^ ;r*i^m#'} ! Za celo leto so plačali: 61. Dr. J. Hladnik, c. k. svetovavec dež. sodnije v Ljubljani. ^62. Kramberger Fel., korar v Voravi. 63. Svetličič Fr., fajraošter v Sorici. 64. Golnik Dom., posestnik na Dervanji. 65. Stermšek Franc, učenik v Kozjem, 66. O. Ljud, Bile, svešč. kapucinsk. reda na Reci. 67. Klavžar Franc, kaplan na Remšniku. 68. Teran Franc, kaplan na Munah, 69. Ferenc Jož., kapi. v št. Janžu. 70. Trampuš Janez, kaplan pri sv. Antonu. 71. Petan Fr., kaplan pri sv, Jakopu. 72. Močnik Anton, gimn. učenec v novem mestu. 73. Dr. Vogrin Lovre, kanonik v Mariboru. 74. Krušič Ivan, gimn. učitelj in katehet v Celji. 7.5. Sohler Jož., mestni kapi, v Celju. 76. Janežič Fr., katehet v Celju. 77. Rabič Simon, kaplan v Predvoru. 78. Kunšič Ant., učitelj v Predvoru. 79. Dr. Vojska Andr., c, k. kom. svetovavec v Ijjubljani. 80. Repić Fr., kaplan v Sušnjevici. 81. Svarc Fr., kapi. v Artičah. 82. Dr. Muršec Jož., učitelj in katebet v Gradcu. 83. Dr. Razlag Radosl, v Gradcu. 84. Kolednik Jakop, kaplan pri sv. Andreju. 85. Rozman Jož., dub. pri sv. Antonu v Terstu. 86. Lilek Jan., kapi. v nemšk. Podčetertkn. 87. Pušl Anton, šolski vodja v Belaku. 88. Lesjak Bal., mestni kaplan v Belaku. 89. Katarina Florian v Kranju. 90. Švab Miha, korar v Terstu. (Dalje.) liistnica. G. O. G. P. Nič ne de ; g. J. G, Prihodnjič ; dana ni bilo mogoče, ker je prepozno došel, da bi se mu bil potrebni prostor odmeril; g. J. N—i v B. nič ne vemo o imenovanem delu; g. J. B. Ravno kar smo prejeli; porabiti smo mogli dans samo konec zanimivega dopisa. — Proti sredi t. m. izide 3. vezek (perve verste drugi snopič) „Cvetja iz dom. in tuj. log", ki obsega nadaljevanje „Viljema Telia"; 2. vezek (druge verste pervi snopič) izide pa perve dni mesca aprila; rokopis je sicer gotov, samo zavoljo nekoliko poprav v rokopisu moral se je 3. vezek pred v natis dati. — Za nove naročnike imamo še pripravljeno nekoliko iztisov „slov. Glasnika".^_ _ Natisnil Janez Leon v Celovcu,