Blaga hčerka :lid >.(, •i,..i.v. ,;j,$wffiB:). l!' • 'Mfrja 5p*tev«ftteost: je bila kriva,da se nisem veliko menila za svojo dobrotuico in sem' le tiste posle rada imela, ki me so hvalili, vse druge pa sem čertila in psovala. Z enakim ravnanjem pa sera naredila večkrat velike raapertije med domačimi posli in grofinja nie je večkrat zarad tega morala opomiujevati. Ali jaz nehvaležuka je nisein liotela ubogati. Mislila sein si, da me grofinja le aaniouje, ker sein nboga sirota brez očeta in matere. 0 zimskih večerih. je grofinja večkrat kako pošteno veselico naredila, h katerej sh je nanogo domačih iu tujih gostoyNzbralo; tudijazsem morala biti nazoča. Pa kfer sein se čez vse druge povzdigovala, naklonila sem si mavsfkatero sramoto: Grofinja me je o takej priložaosti vselej svarila in rekla: ,,Ljuba Boza! dekiiea, ki si boče pridobiti veljavo in spoštovaaje drugih ljudi, mora biti tiha in ponižna, enako vijolici v germovji. Deklica pa, ki se ljudem vsikijej dabijo hvalili ia slavili, zasluži pomilovanje iu zauičevanje." — Toda vse tebesede dobre grofinje Me sozamfliie le bob v steuo. Odsihmal sem jo le še- bolj. sovražiia. — 182 — ..Xo grofinja vidi, da je vse njeno opomiujevanje zastonj, jela me je zdaj še bolj ostro svariti. Pa tudi a tem nič ue opravi, kajti jaz sem. si mislila, da je nioja lepota muogo več vredna, nego njeno ime in bogastvo. Na spomlad, ko se je grofinja iz inesta zopefc ua svojo grajščiuo pover-nila, spremila sein jo nerada, kajti vedela sem, da na kmetih ne boiu iinela veselja, kakoršiio sem iiživala v mestu. Tudi grofiuja se je zdaj bolj merzlo obnašala proti meni, kakor drugekrati. Prijateljice iu posli so se me izogi-bali, ker so se bali, da bi tudi oni ne prišli v zamero pri dobrej gospej. Drugo zimo pridemo zopet v mesto. Seznauila sem se zdaj vpervič z neko žensko, katera me je pripravila v največo nesrečo. Ta ženska je bila inlada vdova, ki je po sinerti svojega moža vse premoženje zapravila pri veselicah; živela je zdaj le od milosti dobre grofinje. Bila je ta ženska prava kača, ki je našla pot v moje serce in ga napolnila s strupom. Vidši, da jaz hlepini le po svetnej slavi, hvalila rue je, kar se je dalo. Grofinjo je pa grajala in jo imenovala zapravljivko, ki vse svoje premožeiije trosi po nepo-trebnem med berače, uamesto da bi skerbela za mojo srečo in prihodujost, S •takim prilizovanjern in opravljanjem dobre inoje dobrotnice si je mlada vdova kinalu pridobila inoje zaupanje. Ko zapeljivka to vidi, smijala se je v pest in me le še bolj lovila v svoje mreže, rekši: ,;Za tako gospo-dičino, kakor si ti, ne spodobi se, da bi še doma v kotu sedela, anipak pokazati bi morala svetu svojo lepoto iii druge svoje lepe lastnosti, da bi je ljudje spoznali in te spodobno spoštovali. Ravno zategadelj pa te grofioja ne pusti med svet, ker se bojl, da bi jej potem bilo treba skerbeti za tvojo lepo prihodnjost." Priuesla mi je ta nova moja prijateljica tudi takih kujig, iz katerib. sem zajemala najhujsi strup v svoje uiiado serc^, da sem se popol-noma pohujšala. Prišel je nori predpust. Moja prijateljica uii jezdaj začela pripovedovati od pustuih veselic in plesov tako živo, da se berž unamo poželjenje do njih v mojem sercu. Rada bi bila jaz grofinjo, svojo dobrotaieo, prosila, da me pusti k takiin veselicam, pa si nisem upala, kajti njen pregovor je bil: ,,Vsaka dekiica je niilovauja vredna, katera išce na plesišči svoje sreče, in srepuo se siiie imeuovati, ako pride še nepokvarjeua uazaj.1' fiiiii^^sa oslepljena od svoje zapeljivke skleneui ueko noč se na tihem zmu-zati iz grajščine in iti na plesišče. Da bi grofinja nič ne zvedela od tega, uapvosila sem neko deklo in vratarja, da sta mi pri izhodu pomagala iu uie nista izdala. Dekla mi je pomagala obleko k pvijateljici odnesti in prijateljica je preskerbela voz, v katerem sem se ž njo na plesišče odpeljala. Midlila sem, da boni na plesišči uašla svojo srečo, pa zelo sem se motila. Prijateljicamepnpelje vprostomo dvorano, ki je bila krasno razsvitljena in polna našopirjeuih plesalcev in plesalk. Moje serce se je širilo veselja, ko vidiiu toliko uajlepse zabave. Mislila sem se v nebesib.; pa kako zel<5 sem se goljufala! Ker sem bila gostom popolnouia tuja in tudi bolj prosto oblečeua kot druge plesalke, uisem bila družbi nič kaj po volji. Začeli so nie od straui gledati in se niso dosti zoieuili zame. To obnašanje iae je jako razžalilo, - 183; — zato popuštfmdrorančrfif^rAa domii. — Med"^>6fcjŽ mirfeS^trioja^tfjaMJifeaT" ,,Zdaj si se, ljuba raoja, sama dovolj prepričala, da le taka dekleta kaj veljajo,' \ katera se lepo oblačijo in s svetnim veseljem pečajo. Grofinja lehko govoriiJi da je iiajVečja lepota mtadih deklet pobožfiost iu čistost serca, kajfci ona j&'' že' štara in je švetnega veselja že sita; toda s teboj, Ijuba moja, je to vse dragače. Ali si videla, kako So bila druga dekletanališpana? Oj jaz poznara gvofiujo dobro; pri njej ne boš ti nikoli sreSna!" Te sladke besede zapeljife moje prijato.ljice so mi se bolj zmošale mojo glavo. Še le ob dveb. čez polnoč pridem dornu in se prav tilio spravim v svojo spavnieo. ": Moje ponočevanje pa grofinji ni ostalo skrito. Drugo jutro prišla je dekla vsa pTestrašena v uiojo spavnico in mi pripoveduje, da je po noči, ko s&fA.,o'dšla,, ^foflnja prar na nagloma' zbolela in po mene poslala. Xer me pa iii bilo doma, prišlo je vse na dan. . ' Jaz se za vse to nisem v^Iiko zmenila. Po mojej glavi so veršele le bešfede rtioje prijateljice, ki inije' Teicla', da pri grofinji ne bodein nikoli prav srečna. Sklenila sem tedaj:, da; ako me bo grofinja svarila, jej boai kar naravnošt povedala, da so se rai še le zdaj oči odperle, in sem tudi pviprav-ljehd,' zapustiti njo in njeuo grajščiuo. ''Tretji dan po tein dogodku pošlje bolua grofinja po meue in me prar reSilo nagovori tako-le: ,,Ljuba Koza! pustila sem ti' dvra dui časa, das}-1 mogla svoj pregTešek natanko pvevdariti; ako pa še zdaj H3 spoznaš svojegi'1 . pfegrešica, spoztiala ga ne boš nikoli." Bvez vsega pomisleka jej naravnost 'odverneni: ,,Draga gospž! -vem, da vani'seto zeld na poti in damoraui dobrote, kateresem pri vas užilassvojo srečo plačevati; Zdaj spozuam iu vidiui, da za mojo prihodnjost uibče no6ei! skerbeti; da vas pa zanaprej ne bodem veC nadlegovala, hočem si iti pd'' svetu Barna svoje sreče iškat. Lepo se vam zahvalim za Tse, kar ste mf; dobrega sforili; §e danesgrem od vaj." Cfroiinja me žalostno pogleda iti;x reče1: ,,Če je res tako, te ne bodem priderževala, temuč stori kakor veš itf^ znaš, dabode zatfe hajboljše." Ul " ' 'Vefeela, da šmem 'iti, :pDspTavim še tisti dan vso svojo obleko v majbfld^ škfihjico ter najraem voz, kateri m'e' odpelje k mojej prijateljici. Niliče iii'" zaderževal mojega podvzetja, marveč so se tisti posli, katerim sem veokrat1' kljubovala, zdaj najumejši bili pri pospravljanji mojih reči, ker so koinaf čakali, da jim odidem z glave. . ¦¦ ¦ m- ¦ Vsa iz sebe od velikega veselja, da se mi je tako srečno izversiFin^J' sklep, pripeljem se k prijateljici ter jej pravim:' ,,Tukaj meimaš,- draga nioja,. Ti ediua si uii prijateljica, kakoršne srih si že davno željela. Gro-flnja mi je očitala, da sem bila na plesišči'; jaz pa reseia, da se vni poauja'" taka' Kpa^prilika jo zapustiti, zalivalim se jej ža njene dobrote in odidera, rekši, da bodern posknšala si sama -svojo srečo poiskati." Toda moja pri-jateijica me ni tako1 sprejela, kakor sein si mislila. Neroljna, da je grofinja zvedela o ihbjein prfnočevauji, zategne obraž in me vpraša: ,,Ali pa tudi groftuja ve, s kom si šla na plesišče iaali irna§ kaj deuarja?" Ko joj po-vem, da nii grofinja od uje ni nič oinenila in da imam tudi deuarja in 12* - 184 - dragotin dovolj pvi sebi, katere sem še po svojih rajnih staršik podedovala, postala je moja prijateljica nekako bolj vesela. Al vendar jej to §e ai bilo zadosti. Hotela je namreč vedeti, koliko so moje dragotine in denarji vredai. Ko jej jaz vso svojo imovino razkažem in tudi deuavje preštejem, oberue se zopet od mene k pravi: ,,Ljuba moja! kaj hočeš s teua denarjein?. To vsps te more le kaka dva meseca prežireti, — potem pa si boš morala pomagati z delom. Te zadnje besede ranile so moje serce tako, da nii je kar beseda na jeziku zastala. Na večer še tistega dne, peljala nie je moja prijateljica v gledišče in potetn zopet na plesišče, kjer je bilo vse polno nališpanih deklet in mladih gospodov. Take zabave so mi bile doslej še ueznane, in le težko sem se pvivadila vesele družbe. — Tako je minulo uekaj dni. Knialu ini je pa začelo tesno prihajati pri serci; kajti videla sein, da me je moja prijateljica goljufala. Sklenila sem se podati uazaj k svojej dobrotnici in jo za odpuš-čenje prositi, — pa moja prevzetnost mi tega ni dopustila. Hotla sem tedaj prijateljico prositi, da bi uri ona sprosila odpuščenje pri grofiuji, ali prijateljiice ta dan kakor nalašč ni bilo dolgo doraii. Šla je že zjutraj zgodaj iz doma in obljubila, da se kmalu nazaj poverne, prišla pa je še le pozno po uoči nazaj. Po prijateljsko sem jo nagovorila, al prijateljica se huduje nad inenoj in mi pravi, da sem jo jaz s svojo lehkomiselnostjo in svojo ošabuo obnašo pri grofinji pripravila v zamero. Takega očitaiija sejaz od prijateljice nisem nadejala. Prestrašila sem se, ko mi na dalje pripoveduje, da je grofinja zvedela, da me je ona zapeljala, in da je zategadelj pri grofiuji vso pvijaznost ia pomoč izgubila. Jaz jo tolažiin in jej obekm, da bom šla sama h gro-fioji in bom za obe odpuščenja prosila; toda prijateljica me ne pusti govoriti, marveč upije in. razsaja uad ineuoj ia pravi, da je zdaj že vse prepozno, kajti grofinja jej je rekla, da se ne sme nikoli več v njeno grajščiuo poka-zati, ako lioče, da je ne bodo hlapci s silo skozi vrata pognali. Te zadnje besede moje prijateljice so me hudo zadele, kajti poznala sem grofinjo dobro, in nisem mogla verjeti, da bi bila grofinja kaj takega rekla. Jela sem godevnjati iu hudovati se uad grofinjo, pa moja prijateljica me ne posluša, ruarveč jezno se nad menoj zadere, da uaj grem spat, in da taka sirota, kakor sem jaz, ne sme biti tako prevzetna in ošabna. Pristavila je še, da odslej se ne bode več z menoj pečala, iii vse kar mi more še storiti je to, da mi bode diugi dan dobila sobo v najem, v katerej si naj s pridnitn ši-vanjem služim vsakdanji kruh. Preskerbela mi je res to majhno izbico, v katerej že štiri mesece prebivam. Še tisti daD, ko sem se pveselila v svoje novo stanovauje, pride k meui neko deklč, ki je bilo euo leto starejše od meae, ia ko vidi moj žalostni stan, obljubi mi pomagati. Meni je bila njeua obljuba zel<5 vseč, in vesela, da sein našla drugo in boljšo prijateljico, razložimjej natanko svoje uadloge. r Dekle mi je obljubilo pri nekej gospodičiiii službo dobiti. Ta obljuba mi je bila jako všeč, iu komaj sem piičakovala onega srečnega dne, da me moja nova prijateljica popelje k obljubljenej gospodičini. Toda gospodičiua, pyi katevej bi bila iiuela službo dobiti, bila je vavno nekaj bolehna in morala - 185 — sem še n&kaj dni čakati. Ker me je bilo srara po mestu hoditi, dala sem vsak dau prijateljici nekoliko denavjev, da mi je živeža preskerbela. Pa joj meni ubogi revi, kako slabo je skerbela prijateljica zaioe; le takrat, kedar je za moje denavje svojim tovarišicain gostije napravljala, sem tudi jazkaj boljšega užila. Vabila me je večkrat ua veselice, pa odrekla sem jej vselej. Bog vč, v kako aesrečo bi me bila še lehko zapeljala! Eekla sein jej, da tako dolgo ne grem v nobeno družbo, dokler ne dobim kake službe, da se bom mogla zopet po gosposki obnašati. Izposodila si je pa prijateljica moj denar iu dragotine, ter mi rekla, da je po nepreridnosti prišla v zadrege iu mi hoče zopet vse lepo in hvaležno poverniti. Ko je pa meni začelo denarjev in obleke primanjkovati, je pri-jateljica i mojitni rečmi ušla. Zginila je Bog ve kam, in ker jo tudi jaz nisem nikoli vpraŠala, od kod in kaj je, bilo je vse moje popraševanje po njej zastonj. Pozneje enkrat sein vendat toliko zvedela, da je v ravno tej hiši stanovala, kakor jaz, pa da je tudi mnogo drugili deklet za denarje i-ii obleko ogoljufala. Odsihdob sem živela le ob saineui kruhu iu vodi, pa še tega že dva dni nisem imela. Kar mi pošlje ljubi Bog vašo blago hcerko Katarinko, da me reši hiidega terpljonja. Spoinnila sem se takrat besed svoje rajne umtere, ki so nii večkrat rekli: Ko je nadloga najhuja iu nas že vsi prija-telji zapust^, nain pošlje ljubi Bog pomoč iz nebes. -ia To, draga gospa! kar sem vana povedala, je gola resnica. Spovedala sein se svojih pregreh iu upam, da mi je Ijubi Bog odpustil. Prosim vas, ne sodite me preostro in podpirajte me s svojim blagim sovetom, potem u-pam, da boin s pomoejo božjo zopet hodila po pvavem potu, katerega mi je pokazala vaša blaga hčerka. Ker sem še inlada, hočera pridno delati in ši tako svoj kruh služiti. Prosim vas tedaj še enkrat, ne odtegnite mi zaslužka, da bom mogla zopet pošteno živeti. Na zirao, ko se bo grofinja pveselila v mesto, hočem se zopet k njej poverniti in jo prositi, da mi odpusti." To odkritoserčno spoznanje je mater in Katarinko tako genilo, da ste jej ob^ svojo pomoč obljubile. Mati jej pa še rek(5: ,,Ljuba moja! odslej ue bo§ več tukaj stanovala. Pojdi z nama, pri nas boš imela vsega dovolj, da boš poštflno živela. Dopade mi, da rada delaš; mlado dekle si tnora z delom svojih rok kruh služiti, ne pa od miloščine živeti. Dela, ne pa miloščine ti bomo dajali, in Katarinka ti bo zvesta prijateljica." Katarinka pri teh besedah matpri rok6 poljubi in reče: ,,Bog vam po-verni stotero, Ijuba mati, to dobroto, ki jo boste ubogej Rozi storili! Nekakor prijateljico, arapak kakor svojo lastno sestro hočem Eozoljubiti: tudi ilašemu strijcu bo to gotovo všeč." Veselo pospravi Koza svoje malenkosti ia gre ž njima. Doma poved6 mati strijcu vse, kar se je dogodilo in'mu pokažejo Eozo, katero tudi on prav prijazno sprejrae. — Roza si je s svojo pvidnostjo in lepo obnašo ktnalu ljubezen vseh pridobila. Vsak dan je šla s Katarinko v hišo ubožDih ljudi, kateriin je donašala dari od bogatega strijca. Pa tudi naBoganipozabila, ter semujevedno zahvaljevala, dajojerešil gotovepogube. .—,-m - rjfc- -Tako je minulo poletje v veselih urah, kakoršnik Roza doslej še ni »poznala. Ko se je pa jela merzla zima približevati, ila je vsaki dan memo poslopja, v katereni je navadao grofinja prebivala. Toda to zimo grofinja dolgo ne pride v mesto ia Roza se je že jela bati, da bi nje up ne splaval po vodi. — Nekega dae, ko je začelo že terdo zirierzovati, gre Roza po na-vadi memo omenjenega poslopja ter se ozira po okuih, ia oj veselje! — ugleda grofinjo. Urno kiti domii in povč dobrotnicaraa, ter ju prosi, da bi jo tje spremile in pri grofinji za njo pvosile. Toda Katariakina mati zma-jejo z glavo in pravijo: ,,Ljuba Roza, to ne gre tako naglo. Najpred mora grofinja vede.ti, da ti res obžaluješ svojo ošabnost in aehvaležaost; nadalja mora tudi vedeti, da si bila le po prijateljicab. še bolj zapeljana, katere so te tako daleč zvodile, da si zapustila svojo blago dobrotnico. Vedeti tudi mora, da si se že takrat mislila nazaj po?erniti, pa hudobna prijateljica te je zaderževala to storiti. Jaz imam prijateljico tukaj v mestu, katera je z grofinjo znana in mi je tudi obljubila, da bo zate pri grofinji prosila." n( Roza se serčno zahvali svojej dobvotnici za ta blagi nasvet in pomoč, ter s težkim sercem pričakuje dneva, da bo sinela zopet pred grofinjo priti in jo za odpuščenje prositi. . .[• *»;¦ Nekega dnž potem poklicejo Katarmkina mati Rozo in jej rečejo: ,,Ljuba moja! zabvaliti se moraš Bogu, da ti je toliko niilost skazal ia je omečil serce blage grofinje. Vse je v redu. Govorila sein sama z grofinjo, katora mi je rekla, da bi te jutri zjutraj k njej pripeljala. Tudi mojo hčer Kata-rinko bi grofinja rada poznala. Šle booio tedaj jutri zjutraj najpred v cerkev, da se ljubemuBogu zahvalimo zaveliko milost, in potem bomo šle b. grofinji." Veselje, katero je pri teb. besedah občutila Roza, se ne da popisati. Vegelja jokaje oklene se svojih dobrotnic in reče: ,,Le Bog v flebesih vama more .poveraiti ljubezen, ki-jo imate do mene uboge sirote. Terdao upam, da mi bo grofinja odpustila ia me zopet nazaj vzela!" .qos nigoca «M sb Drugo jutro gredo vse tri v cerkev. Eoza, polna hvaležnosti flo Boga, poklekae pred podobo matere božje in moli tako pobožno, kakor še nikoli poprej. Solze veselja in zahvale jej tečejo po licih. — Iz cerkve gredo h grofinji, ktera jih prav prijazno sprejme. B.oza pade pred grofinjo na kolena in jokaje pravi: ,,Oj draga rnoja dobrotnica! odpustite in pozabite mojo gerdo nehvaležnost in vžemite me zopet nazaj, da vain bodem vsaj nekoliko mogla poreraiti dobrota,: ii ste je meni ia mojira rajnim staršem storili."- Hotela je Roza še dalje govoriti, pa grofinja^jo ljubeznjivo vzdigne in pravi: ,,Bog ti je odpustil, zato ti pa tudi jaz rada odpustkn, ako je resna tvoja volja, da se poboljšaš. Pridi tedaj sem na nioje serce, moja ljuba Roza. Za svojo lehkomiselnost si se zadosti pokorila. Bogu se zahvali, da te je po svojej neskoučnej previdnosti rešil iz velike pogube. Naučila si se tudi koliko se more človek na svoje prijatelje zanesti in kako previden mora biti, kedar si je izbira. Da boa pa spoznala, kakšna kača je bila tvoja prijateljica, in da bo§ zanaprej bolj previdno ravuala, predea kouia kaj za-upaš, povedala ti boni kako mi je tvoja hudobaa prijateljiea večkrat od tebe — 187 — govorila. Rekla je: ,,Vaša Roza je vendar preveč nečimurua in prevzetna. Kaj bo iz tako ošabne deklice, če joj vi, draga gospa, danes ali jutri umer-jete? Vsaj bi vendar imela pomisliti, da je uboga sirota, katera bi brez va§e milostne podpore ne mogla živeti." Tako tvoja prijateljica. A jaz sem dobro poznala tvoje serce, pa tudi tvoja želja, da želiš ljudem dopasti, ui mi bila prikrita. Kam te je vse to pripeljalo, lehko vidiš zdaj sama. Upala sem pa vendar še zmiraj, da se boš zmodrila in se podala prej ali pozneje zopet nazaj na pravi pot čednosti in sreče. Zato sern pa tudi tvojo prijateljico večkrat zavernila in jej rekla: Kaj je tebi mar za srečo moje Koze. Odločila sem jej že davno dvanajst tisoč goldinarjev za užitek injo priporočila svojej hčeri in njenemu možu v skerb. — Tukaj ljubaRoza! vzeini list, v katerega sem ti sporoček zapisala. Ko sem bila takrat zvedela, da te je prijateljica na plesisoe odpeljala, okregala sein jo bila in jej djala, da je zapeljivka nedolžne rnladine. Nisefli jej pa bila prepovedala svoje hiše, marveč sem jej bila naročila, naj tebe zopet k pravemu spoznanju in k meni nazaj pripelje. Toda na vse to mi je odgovorila, da ti za mone prav nič več ne maraš, ker se sama lehko živiš. Od te d5be je tudi ni bilo več nazaj k meai in zvedela sem pozneje, da mi je za vse moje dobrote zelt5 nehvaležna. — ,,Tebe pa, draga Katarinka," pravi grofinja dalje, ,.je Bog poslal mojej zgubljenej Rozi v rešitev. Bodi jej todi zanaprej zvesta tovarišiea. Če Bog da, bomo se kmalu še bolj spo-znali in v družbi tvoje blage matere l>orao imele dokaj prijotnih in sladkih uv." V čistej ljubezni živele ste Katariuka in Roza, iu bile ste si odkrito-serčni prijateljici do smerti. Obe ste učakale sivo starost in Bog ju je obilo blagoslovil. IŠe pozno v starosti je Roza pripovedovala svoje življenje ne-skuaenej mladini, ter jo svarila pred lehkomiseluostjo in slavohlepnostjo, ki ste že dokaj mladih deklic pnpeljale v nesrečo. Vselej pa je pristavila in rekla: Mladine najveoja lepota je ta: Ponižno življenje in čistost serea. _^™^, P. Gros .