• OB SEJI RADOVLJIŠKE
koordinacijske komisije
ZA SPREMLJANJE IZVAJANJA
USTAVE
Ni razvoja brez pospeškov
Radovljica daje videz umiijenega podežel-^ga mesteca, ki bi mu težko prisodili, daje središče zanimivega družbenopolitičnega do-pjanja. Razmišljajo o novih rešitvah, bi lah-na kratko dejali, in ne čakajo na preskusne recepte iz „velikih centrov11. Mislimo P^dvsem na rešitve v samoupravnem dogaja-“j«, rešitve in prijeme, za katere ne trdimo, Ba so zrastli izključno na radovoljiškem zel-“ftu, vendar so jasno povedali, da jih name-Svajo pripeljati do konca. Nekaj našega razbijanja ob dogajanju v Radovljici prina-n° na 3. strani.
Celje bo živelo s kongresom ZSS, ki bo 7. in 8. novembra!

Odbor za organizacijo 8. kongresa zveze sindikatov Slovenije pri občinskem sindikalnem svetu v Celju je na svoji torkovi seji sprejel program za oba kongresna dneva, 7. in 8. novembra. Po programu bo plenarno zasedanje potekalo v dvorani kina Union, komisije pa bodo zasedale v dvoranah Tehnomercatoija, Kovinotehne, Zavoda za zdravstveno varstvo in Skupščine občine Celje. Recepcijsko, informacijsko in tehnično službo bodo organizatorji uredili v prostorih doma JLA, kjer bosta tudi kongresna, pisarna in novinarski center. Poleg vsega bodo za nemoteno delo predstavnikov sedme sile napeljali v domu JLA še dve telefonski in teleprinterski liniji. Prireditelji bodo poskrbeli, da bodo vsi delegati in gostje dobili ob svojem prihodu načrt mesta Celja, komplet vodičev po kulturno-zgodovinskih in turističnih zani-

mivostih Celja in okolice, program vseh prireditev, ki bodo v kongresnih dneh itd. Ob koncu dela prvega dne kongresa bo 10 celjskih delovnih organizacij sprejelo skupine 50 delegatov, ki si bodo ob tej priložnosti ogledali proizvodnjo in se na družbenih srečanjih pogovorili s člani kolektivov. Sprejem za vse delegate kongresa pa je predviden 7. novembra v prostorih Narodnega doma. Poseben program pripravljajo organizatorji za goste iz Madžarske, Italije in Avstrije, ki bodo prisostvovali kongresu zveze sindikatov Slovenije.
Sicer pa bo Celje slavnostno okrašeno pozdravilo delegate in goste 8. kongresa ZSS. Na predvečer prvega kongresnega dne bo na gradu velik ognjemet, za prijetno vzdušje pa bodo poskrbele tudi gostinske delovne organizacije. Organizatorji so jim namreč predlagali, da bi
med kongresnimi dnevi podaljšali delovni čas, dlje kot običajno pa naj bi bile odprte tudi vse celjske trgovine. Vrsto kulturnih in zabavnih prireditev pripravljajo tudi nekatera kulturnO-umetniška društva.
Čeprav si Celjani prizadevajo, da bi poskrbeli za kar se da najboljšo organizacijo kongresa, pa jih krepko pesti problem namestitve delegatov in gostov. Mesto ob Savinji razpolaga trenutno namreč samo s 364 ležišči, zato bodo morali rešitev hočeš nočeš poiskati v hotelih v bližnji okolici. Problema sicer še niso rešili, vendar pa so že predlagali, da bi nekateri gostje in delegati bivali v hotelu Merx, novinarji in tehnično osebje v hotelu Evropa, za druge udeležence pa naj bi poskrbeli prenočišča v zdravilišču Dobrna.
-iv

21 IX. 1974 -ŠT. 37-L XXXI
* v JASNICI PRI KOČEVJU SO SE SEŠLI SLUŠATELJI DOSEDANJIH ■ZOBRAŽEVALNIH TEČAJEV
Minuli teden je začel z delom v Jasnici pri tefeviu že tretji dvomesečni izobraževalni ref Vah-' ki ga organizira Center za izobraže-VU J	RS zss skupaj z RK ZMS.
■ ■>« ed^'
u! »rili1
ioH,£l
. K«1
.a f av^. Ijivj rni^ z flJ' nje ,vz»J

“v
b
ed tem pa so se 13. in 14. septembra
J
ainikoV' se jih je zbralo 70. Ponovno sre-
Zbraii
na dvodnevni seminar slušatelji obeh tečajev. Od skupno 97 nekdanjih
t'Je tečajnikov sodi k dogovorjenemu delu za izobraževanje, ki ima namen, da stikati vzdržujejo stalne in neposredne ,2 Vserni, ki so obiskovali tečaje, da pre-2 njihovo znanje in da ga dopolnjujejo Prečiščevanjem novih, aktualnih vprašanj. u^no so se zbrali tudi z namenom, da Khl-V90 koristnost tečajev za delo v praksi. ‘fe/o 50 P0Z°ii tečajnikov za družbeno si>o; v njihovi sredini, kako izpopolnjujejo bol Znanje in kaj še pričakujejo od centra v kveJjč O teh vprašanjih so med tečajniki ‘ tudi posebno anketo, ki bo služila za
Minulo nedeljo je bilo na območju Nove Gorice več slovesnosti: v središču Nove Gorice so slovesno odkrili spomenik Francetu Bevku, v Anhovem pa je sekretar IK CK ZKS Franc Šetinc položil temeljni kamen za novo cementarno in odprl nov most čez Sočo. Slovesnosti v Novi Gorici in v Anhovem so se udeležili številni zastopniki gospodarskega in javnega življenja v republiki. Nova cementarna Salonita Anhovo šteje med največje investicijske projekte v Sloveniji, tako po vrednosti naprav in objektov kot tudi po vrednosti letne proizvodnje. Ko bo cementarna začela delati s polno zmogljivostjo, bo znašala letna proizvodnja klinkerja 725 tisoč ton, iz katerega bo izdelal kolektiv blizu milijon ton cementa letno! (Foto: A. Ul.)
‘k,
PONOVNO SREČANJE
n^i^anje programa naslednjih tečajev. osugU dan seminarja so v Jasnici skušali bolj U‘ in ponovno razčistiti nekatera naj-'^bej^tnembna poglavja iz tečaja. Še po-b0 pSo govoriti o tistih problemih, o katerih Slol^avljal 8. kongres Zveze sindikatov ral«1«- V razgovoru s pomočnikom gene-^ainik- sekretarja Ivanom Migličem so te-Ptaktj1- Etično zastavljali vprašanja, ki so Praktf11 °draz' njihove angažiranosti v
K :
dfuzb^ ,so govorili o premajhni skrbi za ° Potili^*1 sPlošno izobraževanje delavcev, nagrajevanja in o osebnih do-Urt
avnil U v ^katerih podjetjih-prevladuje iiirni -	’ v drugih pa so razponi med naj-
m najvišjimi preveliki Vprašanja, ki
so jih zastavljali tečajniki, so zadevala tudi povečevanje socialnih razlik in probleme, ki se zaostrujejo, ker naša družba premalo razširja sistem kontrole nad družbeno potrošnjo. Govorili so tudi o delavskih stanovanjih in o porabi sredstev solidarnostnih skladov.
Obdelane rezultate ankete o delu tečajnikov v praksi bomo objavili v eni prihodnjih številk DE. Danes pa zabeležimo le razgovor z Lojzetom Lihtenvalnerjem in njegove pripombe na dvomesečni tečaj.
Lojze Lihtenvalner je komercialist v Ljubljanskih mlakarnah. Po tečaju je bil izvoljen za predsednika občinskega odbora sindikata delavcev v kmetijstvu, živilski in tobačni industriji občine Ljubljana-Bežigrad.
„Moram reči, da mi je tečaj zelo koristil, saj sem, na primer, laže sodeloval pri izdelavi programa dela našega občinskega odbora.“
. Tovariš Lihtenvalner meni, da bi morali tečajniki svoje izobraževanje nadaljevati v podobnih tečajih in da bi ob zaključku izobraževalnega ciklusa, seveda v sporazumu z Zavodom za šolstvo, dobili pismena priznanja določene izobrazbe.
„Tako bi bilo, po mojem, zanimanje za take tečaje še večje. Sicer pa se mi zdi, da je dva meseca, kolikor tečaj nepretrgoma traja, skorajda predolga doba za odsotnost iz delovne organizacije. To človek občuti, ko se zopet vrne, pa tudi podjetje nerado in težko pogreša delavca dva meseca skupaj. “
A. A.
Osnutek dobro ocenjen
O osnutku samoupravnega sporazuma o združevanju grafične in papirne industrije je doslej razpravljalo že več OZD časopisne, založniške in grafične dejavnosti. Po njihovi sodbi je osnutek dober, zato bo lahko služil kot osnova za vse nadaljnje razprave. Prve pripombe nanj naj bi dobili do konca tega meseca, ko bodo končali z razpravami še v ostalih OZD grafične in papirne industrije. Zato bo mogoče dati podrobnejšo oceno o integracijskih procesih v tej panogi šele 17. oktobra, ko se bo sestala republiška sindikalna konferenca delavcev grafične in papirne industrije Slovenije. Tako je menilo predsedstvo te konference, ko je minuli četrtek obravnavalo informacijo o združevanju v slovenski grafični m papirni industriji Med drugim je sklenilo imenovati posebno komisijo za samoupravljanje, ki bo spremljala integracijske procese v grafični in papirni industriji in o svojem delu poročala na oktobrski seji republiške sindikalne konference delavcev grafične in papirne industrije.
V SREDIŠČU POZORNOSTI
UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA • UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA • UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA + UGOTOVITVE
JOŽE SINTIČ:
Na sindikatih sodimo, da je osnova povezovanja dela in sredstev v tekstilni industriji združevanje v sestavljene organizacije združenega dela, katerih naj hi po našem mnenju ustanovili v Sloveniji štiri ali pet. Ne zavračamo pa niti drugih možnih oblik povezovanja, če bodo omogočale hkratno ali kasnejše povezovanje v SOZD.
mo.
Potreben je skupen
program
Tekstilna industrija je tako po številu zaposlenih kot po številu delovnih organizacij ena najpomembnejših proizvodnih dejavnosti v naši republiki. Vendar je ta dejavnost sila razdrobljena - saj je 50.000 delavcev zaposlenih kar v 72 organizacijah združenega dela in v večnih gospodarskih težavah. Zategadelj je presenetljivo, da tekstilna industrija še vedno ni med seboj tesneje povezana, razen v poslovnih združenjih. Letos je akcija za združevanje dela in sredstev bolj živo stekla, tudi po veliki zaslugi slovenskih sindikatov. Minuli teden je predsedstvo republiške sindikalne konference delavcev tekstilne in usnjarske industrije Slovenije razpravljalo o konceptu združevanja tekstilne industrije in zavzelo nekatera stališča. O tem, kako je potekala razprava in kakšna so stališča predsedstva te republiške sindikalne konference, smo povprašali Jožeta Sintiča, v. d. sekretarja konference.
JANEZ KUČAN: Samoupravnih sporazumov in drugih aktov ne analiziramo zato, da se gremo nepotrebno pisarjenje, pač pa zato, da dobimo pravo in celovito podobo o uveljavljanju novih samoupravnih odnosov in da na osnovi teh analiz s politično akcijo pomanjkljivosti odpravi-
FRANJO PETERNEL:
Na kongres smo se dobro pripravili. Naj-irej se bodo v prihodnjih Ineh sestali člani sekre-ariata konference aktivov niadih delavcev, ki bodo iroučili kongresno gradi-/o in dali nanj svoje pri-tombe in predloge, za koteč meseca pa pripravlja-no v EMO zbor delavske nladine. Na njem bomo trez zadržkov razgrnili /se težave mladih v naši lelovni skupnosti, dovolj lasni pa bomo tudi takrat, ko bomo govorili pred >sta!imi, kaj pričakujemo mlakli delavci po našem kongresu.
*
..Predsedstvo je ocenilo, da delovno gradivo o izhodiščih za razpravo o povezovanju tekstilne industrije še ni zrelo za javno razpravo v kolektivih," je začel Jože Sintič. ,.Treba ga bo še v marsičem izboljšati, zlasti pa jasno opredeliti cilje in funkcijo združevanja, količinsko prikazati ekonomske učinke povezovanja, določiti kriterije in osnove združevanja tekstilnih kolektivov v različne organizacijske oblike, bolj določno razmejiti vsebino in smisel povezovanja v SOZD in poslovno skupnost itd."
„Kaj je še pokazala razprava na predsedstvu? “
,.Kritično smo ocenili vse pojave neusklajenosti in necelovitosti konceptov o združevanju, kar povzroča tudi nenačrtnost in premajhno učinkovitost akcije povezovanja. Ocenili smo, da bodo morali delavci v kolektivih združiti vse strokovne, samoupravne in politične sile za izdelavo skupnega koncepta združevanja in da bodo morali obsoditi vsak poskus, ki ne pelje k temu cilju. Odločno smo tudi politično odklonih zapi-■ ranje organizacijskih oblik povezovanja v lokalne , okvire ožjega ali širšega značaja, če tega ne dovoljujeta ali zahtevata ekonomska nuja in samoupravna logika."
„Med tekstilci krožijo razne inačice predloga, koliko sestavljenih organizacij združenega dela bi bilo smotrno ustanavljati. Kakšno stališče ste do tega vprašanja zavzeli na predsedstvu? “ ..Odklonili smo zbornično stališče, da bi bilo najbolj smotrno ustanoviti 10 SOZD, kajti menimo, da tolikšno število SOZD razbija tehnološko celovitost posameznih proizvodnih grupacij. Mnoge med predlaganimi SOZD so po našem mnenju občinske ali regionalne tvorbe, opazno pa je tudi grupiranje po logiki vehkih, malih, bogatih, revnih organizacij združenega dela. Po našem mnenju bi bilo ob upoštevanju vseh možnih meril najbolj smotrno ustanoviti štiri ali pet SOZD. Seveda pa je takšno stališče treba še strokovno podrobno ovrednotiti."
..Tekstilci predlagajo tudi možnost, da bi se najprej povezali v poslovno interesno skupnost .. .“
..Sodimo, da je osnovno in najbolj bistveno za uspešno povezovanje tekstilne industrije povezovanje njenih OZD oziroma TOZD v sestavljene organizacije združenega dela. Vendar predsedstvo ni zavrnilo možnosti, da se še pred dokončno ustanovitvijo SOZD delovne organizacije povežejo v poslovno interesno skupnost. V takšnem primeru bi le-ta na osnovi programa organizacijsko, kadrovsko in samoupravno zagotovila hkratno ali poznejše nastajanje SOZD, v samoupravnem sporazumu o združevanju v poslovno skupnost pa bi natančneje opredelili merila za povezovanje v SOZD. Poudarili pa smo tudi, da nikakršni dogovori o povezovanju v tekstilni industriji ne 'smejo zaiti v kasnejšo dvotimost pri reševanju nalog."
„Kakšen naj bi bil položaj specializirane trgovine v novi organiziranosti tekstilne industrije? “
..Predlog, ki ga podajamo, terja samouprvno povezanost specializirane tekstilne trgovine z njenim proizvodnim zaledjem. Proizvodnja in trgovina morata v okviru SOZD združiti svoja sredstva in delo kot enakopravna partnerja, s skupnimi razvojnimi programi ter skupnimi poslovnimi riziki. To pa vključuje smeri nadaljnjega povezovanja specializirane tekstilne trgovine med seboj, zaradi nadaljnje delitve dela v maloprodajni mreži. Predsedstvo podpira tovrstne iniciative, ki so začete v ljubljanskih občinah, če sočasno prispevajo k uresničevanju celovitega koncepta odnosov med proizvodnjo in trgovino."
„Kaj storiti za boljšo organiziranost in usklajenost nadaljnje akcije? “
„Eden izmed ukrepov bi bil oživitev dela nekdanje' zbornične komisije za integracije s tem, da bi njen sestav razširili s predstavniki samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij. Nadaljevati bi bilo treba tudi prejšnje delo strokovnih skupin. Nujno pa bi morali kajpada izboljšati sodelovanje med zvezo komunistov, zbornico, sindikati in tekstilno industrijo.‘ R. B.
Nalog je seveda dosti, vendar pa je v tem trenutku naše glavno zanimanje usmerjeno na uveljavljanje novih samoupravnih odnosov, utrjevanje delegatskega sistema ter uresničevanje tistih določil ustave, ki zadevajo organizacije združenega dela pri oblikovanju ter ustanavljanju samoupravnih interesnih skupnosti, samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja itd. Ob tem je seveda enako pomembno tudi uresničevanje sindikalne liste, reševanje spornih vprašanj v delovnih organizacijah ter organiziranje osnovnih organizacij sindikata v TOZD. Učinkovita organiziranost ter usposobljenost osnovnih sindikalnih organizacij je seveda tista osnova, ki bo omogočila realizacijo vseh nalog, ki smo si jih zadali v naši občini. To seveda ni lahka naloga, saj imamo 98 osnovnih sindikalnih organizacij ter 9 občinskih sindikalnih konferenc.
Na prvem mestu v vašem programu dela je uveljavljanje novih samoupravnih odnosov. Ali gre to prepočasi?	1
— Ravno sedaj zaključujemo analize samoupravnih sporazumov o združevanju v organizacije združenega dela, analiziramo druge samoupravne akte in tudi gibanja, ki se pojavljajo pri uresničevanju novih samoupravnih odnosov.
Uspo-
sabljanje
delegatov
Pred osnovnimi in občinskimi organizacijami Zveze sindikatov Slovenije stojijo pomembne in niti malo lahke naloge, ki so poleg priprav na kongres povezane tudi z uresničevanjem zaključkov zveznega in republiškega kongresa Zveze komunistov, kakor tudi z izvajanjem nove ustave. S čim se v tem trenutku ukvarjajo sindikalne organizacije ter občinski sindikalni svet v Murski Soboti ter kako uresničujejo sprejete naloge, smo se pogovarjali s predsednikom občinskega sindikalnega sveta tovarišem Janezom Kučanom.
Tega ne delamo zato, da bi komur koli naložili neko nepotrebno pisarjenje, pač pa zavoljo tega, da osnovne sindikalne organizacije, kakor tudi občinski svet dobe pravo in celovito podobo, da bi se lahko z utemeljenimi zahtevami pogovarjali povsod tam, kjer so te stvari urejali le formalno in kjer duh nove ustave ni dovolj prisoten v sporazumih in v praksi. Kjer stvari niso urejene, moramo s politično akcijo stvari / preokreniti. Te analize so torej za nas pomembno orožje v borbi za uveljavljanje novih odnosov v vseh sredinah:
„Zdi se mi, da je bilo z našo reorganizacijo ( laže. Veliko bolj smo morali mladi v EMO popT1’ ■ takrat, ko smo pripravljali program svojega dela, imel pred športom in rekreacijo zadnja leta P\ dujoče mesto v naših delovnih načrtih. Že lanM sebno pa letos, smo dali prednost izobraževalni!® . jam, reševanju stanovanjske problematike delaj mladine, skratka vsem tistim vprašanjem, za smo smatrali, da terjajo sprotno reševanje in H nuirano akcijo. Vendar pa ne bi želel, da bi flfj pačno razumeli... S programom, ki smo ga spreJ, ga že tudi uresničujemo, še zdaleč ne mislim0 1 mariti tudi našega dela na ostalih področjih drtiz
Odločna
beseda
mladih

%
ik^
%
mm
la aktive mladih delavcev, ^ so v zadnjih mesecih zaživeli v Sl®; veniji, lahko trdimo, da so uspe11 razbiti dosedanjo tako značilno tO' prtost mladinske organizacije v d®' lovnih skupnostih. Mladi v temelj' nih in drugih organizacijah združe nega dela se namreč zavedajo, je njihova usmerjenost v delovanj^ samoupravnih organov, osnovni!1 organizacij sindikata in družben®' političnih organizacij v kolektivni podlaga za dejansko uresničevanj* samoupravnih odnosov v vsak®' dnevni praksi.
To so spoznali tudi mladinci * celjskem podjetju EMO, kjer že n®' kaj mesecev delujejo aktivi mladij delavcev v vseh sedmih temeljni'1 Jo, organizacijah združenega dela. 1*'^ jemo je le delovna skupnost skupV'š nih služb, kjer zaenkrat še nimojJP aktiva, vendar že mislijo na nj®'^1 govo ustanovitev. Tako je torej novo samoupravno organizacijo f 5 eni izmed največjih celjskih delo''' i nih organizacij steklo tudi delo ml®'^li dih. Kakšen pa je delovni progra^fce
Inriih A? hln
ki
%
teh res vzornih aktivov mladih d®' S lovcev v EMO? 0 njem je stekel n®s pogovor s Franjom Peternelol11, ^ predsednikom tovarniške konfereJV ce mladih delavcev, ki je sicer z® J poslen kot analitik študije časa ^ oddiha.	A
-------------------------------------------
političnega življenja v tovarni Že zato ne, 1^|y
doslej v EMO tako vodstvo podjetja, kot ZK, sjnf samoupravni organi in družbenopolitični
vedno upoštevali glas mladih.
IU	giua liiiauui.	jj
Omenili ste nekatera osnovna področljS
’i,;7r rnln/tih i’	rtplnvni sJfunnnStL
lovanja mladih v vaši delovni skupnosti
s katerimi problemi se trv pc
malo pa bi nas,
EMO najpogostje srečujete?
In kakšna je angažiranost sindikatov ob drugih nalogah?
„Zahteva po gradnji cenejših, vendar ne manj kvalitetnih stanovanj, kot to zahtevajo današnji pogoji, je v sindikatih še vedno prisotna. Menimo, da je treba v to akcijo v večji meri ter odgovorno vključiti urbaniste ter projektante. Vsekakor je za občane naše občine, dijake in delavce zelo pomembno, da bomo po večletnih prizadevanjih sindikata dobili obrat družbene prehrane, prav tako pa smo tudi tik pred ustanovitvijo počitniške skupnosti v občini. Le-ta mora zelo hitro realizirati izgradnjo počitniškega naselja v Rovinju ter morebitno obnovitev počitniškega doma na Pohorju. Ob tem se bodo morale naše sindikalne organizacije še bolj potruditi, da izpeljemo akcijo, za katero smo se odločili ob sprejemanju sindikalne liste, da vse delovne organizacije namenijo za to več sredstev. Nalog je seveda še mnogo.“
viu najpogosi/e srevujeie:	.av i,
„V našem podjetju je med 3500 zaposlen*^) n 1200 mladih ali dobra tretjina vseh delavcev. j
nas je organiziranih tudi v aktivih mladih -.um - j Razumljivo je, da se pri tako velikem številu V j mladine vedno znova pojavljajo problemi, ki Atfcg v večini primerov za nas življenjskega pomena. A . bi želel opozoriti na izredno perečo stanovanj5*, fN blematiko mladih družin. Poglejte, EMO ni 0JN 1970 do lani - to je tri leta - z lastnimi 5 zgradilo v Celju za potrebe svojih delavcev e<? samega stanovanja! Za takšno stanje pa kljub J ^ moremo obtoževati vodstva podjetja, sam°u^ ^ organe, sindikat in družbenopolitičine org®11 ./ Mogoče temu ne boste verjeli, vendar jim je z®s” /?e/,
n®5/-
reševanje stanovanjskih problemov ne samo
dih, marveč vseh zaposlenih, kratko malo
’ ~'~n , f s,
časa". Dobro namreč veste, da smo bili dolg0 j'jr zelo težkem gospodarskem položaju in da 5 pred dobrim letom, ko smo spet postali likvid®* z reševanjem stanovanjske problematike. , . lani vselilo v stanovanja, zgrajena s sredstvi 'zkjjAa nostnega sklada in našega podjetja, 18 delav5 0i
o/-k	o +	♦llHl	M*
med katerimi so dobile streho tudi 111
družine. To je sicer za nas mlade v EMO kap!)® p '
Kaj je razen delovne vneme še potrebno, da bodo sindikati program nalog izpolnili?
„Čim več znanja! Usposabljanju člnastva ter vodstev sindikalnih organizacij bomo morali nameniti še večjo pozornost. Tudi to sodi v priprave na kongres. Ob koncu bi morda lahko povedal le še to, da smo z vzpostavitvijo delegatskega sistema v skupščinah, sindikatih ter organih upravljanja v delovnih organizacijah dosegli zelo dobre kadrovske rešitve, saj je struktura enaka strukturi zaposlenih, zavzetost pri delu pa skoraj stoodstotna. Z dosedanjim izobraževanjem smo delegate le delno pripravili na naloge, ki jih čakajo. Organizirati moramo stalen proces izpopolnjevanja in to je velika naloga, ki stoji pred nami.“
M. HORVAT
potreb, vendar je spodbudno že spoznanj6’ zadnje čase lotevamo reševanja stanovanjs*®. jp' matike bolj načrtno kot prejšnja leta. Na vanj računamo mladi tudi v novi stolpnici, Ai Ae 25 družinskih stanovanj in kije trenutno v g1, i:1 '.m
...	.	rt-, /“'fllill	*
v bloku, s čigar gradnjo bodo začeli v Celju . J „Še nekaj dni nas loči od 9. kongresu 5 J %
clf Ml/sr s-/* m st Tf ^	___S  J ._sn f lil ' fj-.
lil
ske mladine. Kako ste se nanj priprttvM

delavci v EMO? “	'
„Ker bo pomenil kongres zveze mladine A (Ae prelomnico tudi za nadaljnje delovanje delaAj f ( dine, smo se temu primerno nanj pripravil* A nas. Ne samo, da smo posvetili največ pozo!*1 .^(/p ličnim izobraževalnim oblikam, šolanju in d M N nemu izpopolnjevanju, seminarjem o novi vlog1 ,, delavcev v združenem delu, marveč smo se flie° u/ ' v celjski regiji vključili tudi v akcijo „Ml®0lzjlS'fa( pred kongresi", ki jo je razpisalo predsedstvo t od katere veliko pričakujemo. V teh dneh P® A'j °c( varno organizirati v podjetju zbor mladih del®;^ / \ katerem bomo brez zadržkov povedali, kakšn1^/ problemi in kaj pričakujemo od bližnjega konf1 venske mladine."
ga

JfcD 8. KONGRESOM ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE • PRED 8. KONGRESOM ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE # PRED 8. KONGRESOM
DE
j SEJI RADOVLJIŠKE KOORDINACIJSKE KOMISIJE r spremljanje IZVAJANJA USTAVE
0
NI
RAZVOJA
BREZ
PO-
k!
o*
sli
d'
SPEŠKOV
,0^. da imajo nekateri že [|,j- Programirane možgane, da typ° rnislijo samo na sejah. Za Predstavnike človeškega ulj y morda celo lahko skle-
•	l m'	na sejah uživajo in se
•.t thjPzdevajo kot smisel živ-
,,eSa bivanja. Morda? Kaj AoaH? Rešitev bi tako ali b,* utegnila zanimati samo i/, °znega programerja bodo-op r?dov sejninskih zvezdni-nas je ta hip pomemb-tiole U£°t°vitev, da je seja - v eserf 'gramatičnem pomenu p‘%- ~ Prispodoba za nekaj jd %0!~asnega, kjer se razpravlja, e,	obvezno, da bi akterji
. W	drug drugega in se se-
*	ii(o? " kako bi drugače sploh
$. ’ " ničesar .ne zgodi.. . V ^eda so tudi izjeme.
0'UQ‘j0tjH smo pravzaprav pove-rf	smo se povsem nepred-
6’	točneje: po pomoti
]Š ^ neki seji na občinskem d, % jfhem svetu v Radovljici. O' 'le j a"i tovariši Radovljičani (' \\^° zamerili tisto o po-
\t e y,
\ najbolj zanimivo je, da KPuvsezadnje, mislimo ob j% .Seie, sploh ni bilo žal, da
neka!rUp dJier- Ra' l ,l%a 7Ve zaradi Radovljice in
'V ^ Za čebelarskega muzeja,
fji prijetno tople kave,
I7%e “či čudovite gorske pano-
J ■ ■ ■ Kakor se morda
nam ni bilo žal, da
tali zaradi seje.
i ^cr
Po^V. sm° dolžni - za uvod
A K
kovana aktivnost
K >^adn,.Vati nekaj podatkov. 'i knZ-?* lmajo koordinacij-riianjaS^° za spremljanje iz-Jj^Of Ustave (mimogrede: ni-,/Nb n°čemo trditi, da jo
^ s^o v Radovljici, tem-
'sen Bi
' i rl	vuguvur u rut-
t }lo. g,ne skupine za združeno
jll i v ^
pozorn°st namenili f %l, rž1., njenemu odnosu do Atri.MnJ. srn° na pogovoru nje-
, . gif, lupine za zaruzeno 'V>" r7P!na i£ ”P°d patrona-^hitQ’'Zn cinskega sindikalnega rnTpln Zeliko od drugih dveh i 7no iZa krajevno in komu-'A dtQ:'nCj°uPravo, za samouk!, 11 deiresne skupnosti), ki CN&"' Prisojnosti Zveze 4 eze. v in socialistične
arg0stanimo pri „naši“ ijtcer v skrčenem se-Jb7S0(l p stc>voljci so kajpada '?sk,z '‘eljUfl^ki s časom) se je j n 7 ^ ra Uvodnih besed spu-
^%/r'ogS6" SV°iega delov’
hoJ*r-~d?ma za obdobje sep-seec^nber 1974. Spre-O1 \ftatnu OJ0 06 P° delovnem i n^trinL. b°mo laže
razu-
istaJ>nalJ.Z razPrave!
J/e 5Ve p 2 . analize izv.ajanja
rMHPravUUŽe*(im d£ln, ki jo fMn ^ok- i°bčinski komite mJtli oJ0-. 9->’ dobiti iz (' %JJ!iniega 8Tlzacii programe t \7ntQ u8onstitniranja ter hSaProJ!Jave (rok: 30. 9.), |f0C (rokn0]\del?vnih orga-
Sop Po/n ^' ocena
u - delovna orga-

ENOTNOST - ŠT.
nizacija v vseh OZD, ki imajo v svojem sestavu TOZD (pri oceni je treba preučiti predvsem vprašanja neodtujljivih pravic in neposrednega odločanja) - in to ločeno za delovne organizacije, ki so ,,doma“ v občini in tiste zunanje (rok: 30. 10.), uveljavljanje samoupravnih pravic in status delavcev, kjer so sedeži TOZD ali DO, ki nimajo TOZD, izven občine (rok: 15. 10.), ugotoviti neustrezno samoupravno konstituiranje, preučiti vzroke in odpore ter pričeti z akcijo za odpravo le-teh (rok: 30. 11.)... Potem smo „sre-čali“ še preučevanja integracij in povezovanj v kovinski, lesni in tekstilni industriji, branžnega povezovanja v ZP Iskra in integracij v družbeni obrti. Vse seveda ,,opremljeno" z roki.
Skrivnosti ni!
. Takole, na prvi pogled,' bi poprečen Slovenec bliskovito ugotovil - če ima količkaj sejninskih izkušenj - da so morali Radovljičani svoj delovni program	,,premlevati" najmanj
deset ur. Pa ga niso! Morda je vse skupaj trajalo dve uri ali nekaj manj. Presenetljivo?
Skrivnost - če je sploh še kaj skrivnostnega v umetnosti govorjenja? - je preprosto v tem, da so se udeleženci „na tihem “ dogovorili, kako ne bodo kradli dragocenega časa ne sebi ne tovarišem. Kradli z odvečnim govorjenjem . .. Kdor je imel predlog, ga je na kratko povedal in kdor se je strinjal, si ni prizadeval, da bi svoje strinjanje na vsak način družbenopolitično utemeljil. Samo pokimal je ali - je bil pa tiho. Saj se je vedelo, kdor je proti, bo že povedal.
Ne brez „skri(ega" namena smo poleg delovnih nalog posebej poudarjali posebnosti v oklepajih. Roki! Če bi jih pisali naključno ali ,,za kamuflažo", bi jih prav gotovo spregledali. V razpravi, ki smo jo poslušali, bi jim spodrsnilo. Tako pa smo morali postati vsakič znova pozorni na poroka. V nasprotnem primeru bi vsa razprava, izmenjava mnenj, načrtovanje, izgubilo svoj pravi smisel. Seja bi se na docela vsakdanji način sprevrgla v ..opravljanje družbenopolitičnega dela". Opravljanje . .. Kako vsakdanja beseda! Tako vsakdanja, da smo že pozabili na večkrat izraženo željo (več: zahtevo), kako' naj delavec (v vseh poklicih in na vseh položajih) na svojem de-lovnem mestu dela, ne pa, da se zadovolji z ..opravljanjem dela".
Sicer bi se pa o rokih dalo posebej razpravljati. Namreč o tem, ali je stroga usmeritev na roke ali ne bistvena posebnost družbenopolitičnega dela. Nam se je pač. zdelo, da gre za posebnost, ki jo je treba posebej po-
37-21. SEPTEMBRA 1974
Neposredno samoupravljanje mora biti dobro organizirana družbena akcija. V Radovljici so na najboljši poti k temu
udariti. Seveda dopuščamo možnost, da gre kljub vsemu za zunanji okvir dogovarjanja in bi bilo pametneje spregovoriti o vsebini načrtov in dogovarjanja. Saj je res, če je vsebina prazna, tudi roki ne bodo potegnili voza iz blata.
Torej vsebina ...
Predvsem bi kazalo poudariti dejstvo, da takšno ali drugačno stopnjo samoupravljanja v organizacijah združenega dela ocenjujejo in analizirajo prav v vseh občinah v Slogeniji. Druga stvar je, kaj so storili ali so se vsaj namenili storiti, da se bodo aktivno vključili v spreminjanje družbenih odnosov. Ne mislimo zgolj na razpravo. Pravzaprav sploh ne mislimo na razpravljanje, saj je to, brez trdne podlage dejavnosti, gibanja in podobnih ..samostalnikov", še najbolj podobno plevam, ki jih raznaša veter. In nikoli več ne prinese nazaj...
V Radovljici so, o tem ne more bitunobenega dvoma, prišli do spoznanja, da je treba imeti družbena gibanja, družbene pobude, ideje, zamisli.. . dobro pred očmi, če hočeš priti kam naprej in da se ne počutiš kakor izgubljen v širnem gozdu kaotično rastočega drevja. Spoznanje ni ničesar novega in še manj izvirnega, vendar je treba imeti dobršno mero hrabrosti, da se iztrgaš iz vsakdanjosti, iz vsakodnevnega stokanja in kritiziranja, in skleneš, da boš potegnil črto pod golo „ugotavlja-nje" in se z akcijo prebiješ naprej. Zdelo se nam je, da so v Radovljici dobro dojeli poglavitne značilnosti družbenega razvoja. Ljudje prav gotovo ne postajajo boljši samoupravljavci, če samo posedajo pred televizorji in poslušajo govore. Skrivnost je drugje. Treba je ljudi pripraviti do tega, da postanejo sami aktivni udeleženci dogajanja.
Zakaj in kje zastoj?
Kako lepo in obenem lahkotno se sliši taka zahteva! Pripraviti ljudi do tega, da bodo aktivni udeleženci dogajanja. Najbrž ste že kdaj slišali stokanje človeka, ko se je poslavljal od življenja: „Živel sem in nič nisem naredil, nič nisem dosegel." In v teh nekaj besedah je bilo strahovito razoračaranje.
Sposobnemu političnemu delavcu ne bi smelo biti težko, da bi ,,izkoristil zase" taka hotenja. V vsakem človeku je prvinska želja, da bi se uveljavil, torej
—	vsaj teoretično — ne bi smelo biti teoretičnih ovir, da ne bi mogli delavcev zainteresirati, da bi se resnično aktivno angažirali v razcvetu in uveljavljanju in vsebinskem bogatenju _ delavskega samoupravljanja v svojem delovnem okolju.
In vendar, zakaj ni tako?
V Radovljici so na primer ugotovili, da v približno štiridesetih delovnih organizacijah, ki jih imajo v občini, sicer niso bili ,,gluhi" za uveljavljanje novih ustavnih določil, vendar je
-	vzeto „strogo zares" - veliko vprašanje, kako daleč so v resnici prišli, če odmislimo tiste prve, obvezne, navidezne rešitve . ..
Zdi se, da se je, sprva neopazno in kasneje podprto s kratke-rističnimi pokazatelji, kakor temu pravimo, vse bolj nakazoval določen zastoj v razvoju samoupravljanja. Lahko bi rekli nekako tako, kakor da ljudje ne bi več vedeli, kako naprej. Ostro usmerjeni kritiki bi celo utegnili zavpiti, kako tu in tam „nočejo naprej", kako „zavest-no ovirajo razvoj", vendar bi življenjski pristop k stvari prav gotovo pokazal razumljivejšo in vsekakor manj čmo-belo podobo.
Vprašanja za »poživilo«
Nekje na začetku smo omenili sejo delovne skupine, ki je vzbudila naše zanimanje in nad-poprečno pozornost. Nekaj tudi zato, ker se je odločila za svojevrsten pristop k temu, da bi poživila dogajanja v samoupravnem življenju delovnih kolektivov. Kako? Res je, da so se tudi člani delovne skupine vprašali, kako naj se ..vmešajo", da ne bo videti vsiljivo, da pa bo kljub vsemu učinkovito ...
Rešitev za ..vmešavanje" je bila dokaj preprosta. Odločili so se za to, da se bodo z dvema, tremi vprašanji pozanimali za osnovne značilnosti samoupravnega dogajanja. Ravno toliko, da se ne bo moč izmotati s ..pesnitvijo" in bo treba kon-kretno povedati, kaj so v delovni organizaciji v resnici naredili in kaj ne. In - če niso? Potem bodo imeli še vedno možnost, da se ..zbudijo".
Razprava, ki smo jo poslušali, je z vso odločnostjo opozorila na to, da mrtvilo - uporabljamo dokaj posplošeno opredeljevanje stanja - ki je sledilo prvemu zagonu „tozdovstva“, nikakor ni rezultat tega - pre-nekateri bodo ..razočarani" — da še vplivni posamezniki v delovnih organizacijah upirajo resničnemu uveljavljanju in vsebinskemu poglabljanju delavskega samoupravljanja. Zastoj - to je dejstvo! Vendar... Ne trdimo, da. so do spoznanja prišli samo v Radovljici, vendar je prav, da so v Radovljici svojo zahtevo (in prepričanje) izrazili s takšno odločnostjo. Pokazalo se je namreč, da za ..gibanje" še zdaleč ni odločilnega pomena samo govorjenje, temveč se je treba primemo organizirati. Organizirati - naj nam bo oproščeno - predvsem za razčiščevanje in opravljanje „vsakdanje-ga" opravila. V Radovljici je analiziranje družbenega dogajanja že seglo tako daleč, da so
številni ..katalizatorji" dogajanja že prišli - govorimo za primer - tako daleč, da trdijo, kako brez organizirane službe za samoupravno pravo ne bodo mogli naprej. Prav vseeno je, kje bo ta služba imela uradno streho. Kakor zdaj kaže, naj bi bilo to v okvim občinske skupščine. Vseeno. Pomembno je predvsem, da bi bilo moč ,,v okviru" občine potrkati na njena vrata. Zaenkrat so razmišljanja še bliže zamisli kot uresničitvi, vendar se zdi, da bi bila najboljša kombinacija nekje med pravnikom, ekonomistom in organizatorjem v eni osebi. Dobili smo vtis, da se bodo v Radovljici zelo potrudili, da bodo službo za samoupravno pravo, kot neobhodno pomoč delovnim organizacijam, spravili na trdne noge. Prav zanimivo bo videti, kakšne izkušnje si bodo pridobili ob tem. To nas še posebej zanima zato, ker se niso na tako ali podobno zamisel spomnili sarjio v Radovljici, temveč bomo sčasoma že lahko naredili zanimive primerjave...
Tokrat bi morda dodali le še to, da se je ,,naša" delovna sku-oina dotaknila še številnih perečih vprašanj, bolj z domnevami kot s trditvami, vendar v trdnem prepričanju, da bodo analitične raziskave v mesecu ali dveh že prinesle natančno podobo, kaj se pravzaprav pomembnega (izrazito dobrega in tudi izrazito slabega) dogaja v okviru radovljiške občine. Nam se je ob naključnem stiku s tem dogajanjem zdelo zanimivo predvsem to, kako so se Radovljičani lotili problemov. Mislimo na metodičnost, natančnost in odgovornost. In brez velikega govorjenja. Morda bo naš prikaz zanimiv tudi za druga okolja in bo vzpodbudil taka ali podobna razmišljanja in pristope k delu. Pa četudi smo za „argumentira-nje" našega sestavka izbrali le nekaj najbolj značilnih in po našem mnenju - zanimivih primerov.	IGO TRATNIK
STRAN 3
DE
V SREDIŠČU POZORNOSTI

PRED 8. KONGRESOM ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE • PRED 8. KONGRESOM ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE • PRED 8. KONGRESOj
OB 24. OBLETNICI SAMOUPRAVLJANJA V TOVARNI DUŠIKA RUŠE
RUSKI DELAVU KAKO VAM GRE?
Delavci v Tovarni dušika odločajo o vseh pomembnih stvareh • Izredna skrb za družbeni standard in za boljše počutje na delovnem mestu • Nova tovarniška restavracija
in novi domovi za delavce
Ruški delavci, ti kovači našega samoupravljanja ob Dravi, ki so pred 24. leti prevzeli tovarno v upravljanje, lahko s ponosom pregledajo prehojeno pot. Rezultati, ki so predvsem plod njihovih rok, večje zavzetosti pri delu in znanja, so danes takšni, daje prav, če o njihovih prizadevanjih napišemo nekaj več kot običajno. In ne samo ugodni proizvodni rezultati, tudi samoupravljanje je takšno, kot ga je začrtala nova ustava. Dejansko — spremenila se je miselnost delavcev, ki danes resnično odločajo o vseh najpomembnejših stvareh. Od tod tudi prihranki v proizvodnji in's tem vzpon produktivnosti. Bodimo konkretni: letos bo skupni dohodek narasel na 550 milijonov dinaijev, izvoz pa se je v primerjavi z lanskim letom povečal za še enkrat.
LETOS 100,
KMALU ŠE 200 STANOVANJ
Ob 24-letnici samoupravljanja so v Rušah najzaslužnejše delavce nagradili. Za njihovo zvestobo in prizadevnost. Pozornost, ki jo v tej tovarni posvečajo boljšemu počutju delavcev, tako na delovnem mestu kot doma, je velika. Lahko bi zapisali tudi zavzeta. Nemajhno vlogo ima pri tem tudi sindikat, ki prav zavoljo ugodnega in hitrega reševanja nekaterih problemov uživa posebno zaupanje delavcev.
V dveh letih je v bližini tovarniških dimnikov zraslo novo, že tretje stanovanjsko naselje. Samo letos so delavcem z najnižjimi osebnimi dohodki dodelili 100 stanovanj. Do leta 1980 bodo z različnimi oblikami gradnje in krediti rešili še 200 prosilcev, ki čakajo na stanovanje ali pa bi radi svoje stanovanjske razmere izboljšali. Tovarna ima sedaj na voljo 522 družinskih stanovanj in 66 ležišč v dveh samskih domovih. Ta teden se jim bo pridružil nov stanovanjski stolpič z 20 stanovanji. V Rušah so zdaj uredili tudi vprašanje prehrane delavcev. V novem klubu delavcev so namreč uredili sodobno tovarniško restavracijo, kjer bodo odslej pripravljali tople malice, kosila in večerje.
POPREČNI OSEBNI DOHODEK:
3000 DIN
treba zapisati tudi to, da zaradi povečanega izvoza niso prizadeli dolgoletnih domačih poslovnih partnerjev, kot so železarne in drugi.
Izredni gospodarski uspehi pa v veliki meri izvirajo tudi iz proizvodnje ferosilicija, specialnih gnojil in zaščitnih sredstev. In še, na račun prihranka materialnih stroškov so dobili 6 milijonov dinarjev.
V tovarni dušika se zavedajo, da jih letošnji gospodarski položaj ne sme uspavati. Delo in sposobnost morata ostati tudi glavna aduta za jutrišnji dan. Srednjeročni program, ki so pa delavci sprejeli v prejšnjih mesecih, zahteva izredne, nove napore. Že podatek, da načrtujejo investicijske naložbe v osnovna sredstva v višini 1 milijarde 173 milijonov din, to dovolj nazorno pove. Te naložbe so: nova kisikarna, nova 25 KVA peč za fero-silicij, nova peč za ferocrom carbure, nova talilnica in sortirnica za plemeniti korund, nov obrat silicijevega karbida in kot najvažnejše: nova tovarna za umetna gnojila z letno zmogljivostjo 250 tisoč ton. V te načrte bo po vsej verjetnosti treba vključiti še skupne interese na ravni združenega podjetja KEMA in seveda upoštevati še druge smernice razvoja v republiki in Jugoslaviji.
KADRI IN ČAS V OSPREDJU
Ko je generalni direktor tovarne dušika Ruše dipl. inž. Razpet govoril o ugodnih poslovnih rezultatih, je poudaril, da so si svoj cilj realno začrtali. Pri tem so imeli pred seboj vrsto sprememb v pogojih gospodarjenja, ki jih je prinesla energetska kriza in z njo kriza vseh baznih surovin in proizvodov.
„Izpad 15.000 ton umetnih gnojil zaradi pomanjkanja surovin in izrednega skoka cen, ki se jim naša država ni dovolj prilagodila, kvari naše uspehe pri doseženih tonah. To pa smo na dmgi strani močno pokrili z optimalnim izkoriščanjem kapacitet pri ferolegurah, specialnih gnojilih, zaščitnih sredstvih in korundu. Ta nadomestitev se izredno močno kaže v vrednosti prodaje in seveda tudi v ostanku dohodka (70 milijonov din).
Ugoden poslovni rezultat v letošnjem letu je ponovno omogočil, da bomo v skladu s samoupravnim sporazumom uspeli tudi OD naših delavcev prilagajati stopnji inflacije in dvigu življenjskih stroškov.
V prvih osmih mesecih smo dosegli poprečni OD za normalen delovni čas 2.980 dinarjev, ki pa se je z linearnim dodatkom 150 dinarjev dvignil do konca leta na približno 3.050 din. Tako bomo imeli v letu 1974 dvig najnižjega osebnega dohodka za 20%, najvišjega pa za 10 odstotkov."
Ob našem obisku v Rušah smo spoznali, da so v prvi vrsti potrebni za izpolnitev teh nalog - čas in kadri. Nujno bo treba — zagotoviti sposobne strokovne razvojne službe. Najbrž bo potrebno na ravni sestavljene organizacije združenega dela združiti najbolj sposobne kadre, ki bodo kos tej težki nalogi. Kajti: kakorkoli so razvojni programi in cilji že danes jasni, zahtevajo še temeljito strokovno obdelavo in analitični pristop k predvidenim investicijskim programom. Letos so ti naslednji: program nove kisikarne, rekonstrukcija obrata umetnih gnojil z zmogljivostjo 120.000 ton, dopolnitev in modernizacija sortirnice korunda, nakup rezervnega transformatorja in druge manjše stvari.
Čas beži in pred njimi je leto 1975. Rušani gledajo v prihodnost z optimizmom. Nakazuje se možnost, da bi dosegli prihodnje leto vrednost celotnega dohodka že v višini 800 milijonov dinarjev in za več kot 20 milijonov dolarjev bi izvozili. To bo toliko bolj dajalo realne pogoje za uresničitev ciljev, ki so si jih začrtali v razvojnih programih.
REKREACIJSKO SREDIŠČE -NIČ VEČ ŽELJA
TUDI JUTRI: DELO IN SPOSOBNOST
Nedvomno ti uspehi presegajo tudi njihova pričakovanja. Od kod izvirajo? Predvsem iz izredne konjunkture na svetovnem trgu, ki pa so ji v Rušah uspeli dosledno slediti. To potrjujejo tudi izvozni rezultati, ki kažejo, da je bil izvoz v primerjavi z istim obdobjem lani večji za kar še enkrat. Če zapišemo s številko: do konca leta bodo izvozili za preko 12 milijonov dolarjev. Ob tem pa je
ŽE 00 PRIHODNJEGA LETA NAJ BI GRADBINCI URESNIČILI SVOJ DOGOVO* MINIMALNIH STANDARDIH ZA ŽIVLJENJSKE IN DELOVNE POGOJE DELA**,
Sporazum ponekod le papir, ki nikogar ne vznemirja
i
S podpisom samoupravnega sporazuma o minimalnih standardih za nastanitev, prehrano, izobraževanje, zaposlovanje, varstvo in zdravstveno varstvo, šport in rekreacijo gradbenih delavcev Slovenije so si slovenski gradbinci zadali nalogo, da bodo do konca prihodnjega leta uredili življenjske in delovne razmere gradbenih delavcev, kot to določa sporazum.
Že leta 1971 je bil namreč na pobudo sindikata gradbenih delavcev Slovenije podpisan družbeni dogovor o minimalnih standardih za življenjske in delovne pogoje gradbenih delavcev, h kateremu so potlej pristopili vsi gradbinci Jugoslavije. Leta so potekla in bliža se čas, ko bodo morale delovne organizacije razgrniti pred slehernim gradbenim delavcem in širšo družbeno skupnostjo rezultate opravljenega dela v zvezi s podpisanim družbenim dogovorom.
NIHANJA PRI URESNIČEVANJU SPREJETIH DOGOVOROV
Dejansko: skrb za delavce je v Rušah na prvem mestu. Odpraviti težko fizično delo, zagotoviti delavcem in njihovim družinam ustrezna stanovanja in prehrano. Zahteva samoupravnih organov, da zagotovijo tople obroke vsem zaposlenim, kot tudi celodnevno prehrano tistim, ki nimajo urejenih gospodinjstev, je z ureditvijo kluba delavcev — uresničena.
Ključe bo v teh dneh dobilo 20 družin, ki se bodo vselile v moderen stolpič. In takšen praznik je že drugič letos. Na tretjem stolpiču bodo požrtvovalni delavci Gradisove enote vsak čas postavili smrečico. V nova družbena stanovanja bodo v Rušah samo letos vložili skupaj s skladi 9 milijonov dinarjev.	'
Toda s tem še ni konec naštevanja. Gradnja se ne bo ustavila. V naslednjih letih bodo spet zrasla nova naselja. Ljudem, ki danes živijo še v neustreznih stanovanjih in barakah, je treba nuditi boljša, nova in sončna stanovanja. Domove, ki obetajo tudi boljšo delovno storilnost in boljše delavčevo počutje. Denarje pripravljen. 63 milijonov do leta 1980. Seveda tudi na rekreacijo zaposlenih v tem obdravskem kraju niso pozabili. Želja po novem rekreacijskem središču bo že prihodnje leto uresničena. Postavili bodo plavalni bazen, zgradili športna igrišča in uredili stezo za TRIM.
Kako se počutite, ruški delavci, sprašujemo danes, na pragu novega proizvodnega zaleta in uspehov. Odgovor je enostaven: delamo za jutri, da bi nam bilo pojutrišnjem šeboije!	JANEZ UJČIČ
f(
„Posamezniki in vsi skupaj bomo morali odgovoriti na vprašanje, kaj smo in kaj nismo uspeli uresničiti za bolj urejeno prehrano delavcev, njihovo nastanitev, za zaposlovanje, zdravstveno varstvo, rekreacijo in ne navsezadnje tudi športno in kulturno življenje gradbenih delavcev Slovenije...,“ razmišlja ANDRIJA VLAHOVIČ, tajnik RO sindikata gradbenih delavcev Slovenije. „ Še precej bdtj, kot se bomo ustavljali pri pregledovanju uspehov, ki smo jih zabeležili na tem področju, se bomo morali zamisliti nad vzroki za neuspehe in ob tem zahtevati konkretno odgovdrnost pristojnih organov in seveda posameznikov. Doslej opravljane analize namreč kažejo oziroma opozarjajo na precejšnja nihanja in neenakomernosti pri uresničevanju sprejetih dogovorov. Hkrati kažejo podatki tudi na to, da so podpisani sporazumi v nekaterih delovnih kolektivih le popisan papir, ki nikogar ne vznemirja pa tudi ne obvezuje. Eno z drugim: dejstvo je, da sporazume prepočasi uresničujemo in da smo še precej daleč od zastavljenih ciljev .. . “
Na vprašanje, kje so vzroki za to, da podjetja tako počasi uresničujejo sprejeti samoupravni sporazum, odgovarja Andri-ja Vlahovič takole:
„Seveda gre za številne vzroke, ki so tako subjektivnega kot tudi objektivnega značaja. Podatki, recimo, kažejo, da ponekod enostavno sporazuma niso vzeli resno. Ob tem pa pozabljajo, da čas beži in da se bo potrebno zelo kmalu pogovarjati o opravljenem oziroma neopravljenem delu! Po drugi plati pa gre tudi, kot sem že omenil, za stvari, ki jim sami v mnogih primerih enostavno nismo kos. Tako na primer je gradnja samskih domov za naše delavce še vedno povsem odprto vprašanje. Naj omenim, recimo, le vprašanje potrebnih gradbenih kreditov. Po veljavnih predpisih šteje namreč gradnja samskega doma kot „gradnja za trg“ in ne kot „stanovanjska gradnja". Na videz je to seveda vseeno, v resnici pa gre med obema „gradnjama“ za veliko razliko, ki je za nas zelo grenka in s katero se nikakor ne moremo sprijazniti Skratka, naši predpisi obravnavajo gradnjo samskega doma kot gradnjo za trg, to je, recimo, kot gradnjo hotela. To pa ‘po-
meni, da za gradnjo samskega do^ moremo dobiti stanovanjskega kr& Seveda si lahko pomagamo s koj cialnimi krediti, ki pat so vse pr el ugodni oziroma primerni za gradnjo skega bloka. Poglejte, če računarn0< mora imeti srednje velik samski ^ blizu 200 postelj in da velja eno ^ ležišče v poprečju 50 novih tisoči potlej je treba zbrati za gradnjo do0 deset milijonov novih dinarjev. predstavlja tudi za naša najmoč^ gradbena podjetja izredno velik No.. . pa pri vsem skupaj ne gre le ^ da ne moremo dobiti stanovanjskih ditov. Hude težave imamo tudi z 1,1 nisti, še posebno v Ljubljani in Mari™ Mnogi od teh se namreč zavzemajo ^ da samskih domov ne smemo grad1'' mestih, ker bi s tem „ kvarili ubrati1] mestnega okolja Sliši se neverjetno, dar je res: nekatere tako močno a11’ delavci, da dosledno zagovarjajo gf^ samskih domov izzven urejenih ^ Rezultat tega je, da mnogi naši l]W vedno stanujejo v vlažnih kleteh in ^ dograjenih hišah in da v mnogih pri^. seveda ne bomo mogli že do prihodtl leta urediti življenjskih in delovnih" gojev naših ljudi tako, kot to dolo^ sporazum...“
I
NADZORNI ODBOR V ZA SPREMLJANJE SPORAZl#
O izvajanju družbenega dogovora K ]
nimalnih življenjskih in delovnih
nem
gradbenih delavcev Slovenije je j-razpravljal tudi plenum republiške^^,
bora sindikata gradbenih delavcev

A
veni j e. S tem v zvezi je med drugim1 “ ^ jel tudi naslednje sklepe:	J .
- Potrebno je pospešiti ustreznih stanovanjskih objektov
lavce na gradbiščih. Pri tem opoz^j ^ na neustrezno družbeno reševanj1 'jfe
blema lokacij in urbanističnih re^j^
gradnjo samskih domov, poleg . % tudi na nezdrave družbenopoliti^M, noše posameznih krajevnih skupni 1 tem gre le za vprašanje delavcev, 'S nuje jo ob gradbiščih. Predpisan^ J malne standarde glede pogojev “J bivanja moramo zagotoviti tudi j ljudem, ki drugače stanujejo dornd-
-	Vse organizacije združenega ^ morajo nemudoma organizirati -i obroke za svoje zaposlene. Pri dikati ne podpirajo tistih o&TM združenega dela, ki enostavno r j delavcem bone in pri tem menijo, tem vprašanjem prehrane ustrezno' f
-	Neizpolnjevanje družbenega j govora o minimalnih standardih S J sindikati kot kršitev pozitivnih dN1 j predpisov. S tem v zvezi sindiM1 J novno opozarjajo vse družbeno p0' ^ organizacije, posebno osnovne ,, nizacije sindikata in delavske kondu^ bedijo nad izvajanjem ustreznih skih določil in družbenih dogovof0'
-	Republiški odbor ustanovi ^ odbor, ki ima značaj inšpekcijskeS J na za organizirano spremljanje te° fj! ročja. Pri tem sindikati obsofirj organizacije združenega dela, ki11 sodelovati z organi republiškega ... f.
nud‘1
ki onemogočajo delo trebnih podatkov..
in ne

Iz osnutka sklepov za kongres ZSS
v Stanovanje je dobrina, ki bistveno vpliva na ekonomsR® j| socialno varnost delavcev ter drugih občanov, zato bomo gradbeno gospodarstvo obravnavali kot dejavnost posebnega (*r benega pomena.	u,
• Osnovne organizacije sindikatov in sindikati na ',avn'je|i, čine smo soodgovorni, da se v načrtih graditve stanovanj opr00 kako in kdaj bodo dobili stanovanja delavci, ki jih nimajo

V SREDIŠČU POZORNOSTI
ln[pRE
gED 8. KONGRESOM ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE » PRED 8. KONGRESOM ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE » PRED 8. KONGRESOM |

Najbrž nihče pri nas ne ve natan-ko- koliko finančnih in materialnih Sredstev smo »dali v nič« z ne dovolj ^mišljenim investiranjem v gradnjo ''pvih proizvodnih kapacitet, kakršnim nismo bili povsem kos bodisi zaradi panjih faktorjev ali pa preprosto za->e9adelj, ker smo tovrstne proizvodne kapacitete že imeli dovolj velike, da s° pokrivale domače potrebe.
. Prekrivanje proizvodnih programov !n,zato nepotrebna, pa pogosto tudi ne Q<r konkurenca na domačem in zlasti l10 tujem trgu je delovne organizacije ln tudi družbeno skupnost veljala lepih ^edstev. Zategadelj se tako v družbe-aapolitičnih kot gospodarskih krogih y*dno bolj poudarja potreba po uskla-|e,>em razvoju posameznih gospodarjih dejavnosti.
. Razmere se, resnici na ljubo, izpisujejo. Integracijski procesi, do ka-'er>h prihaja v slovenskem in jugoslo-yQuskem gospodarstvu, »konfrontira-proizvodne programe združujočih j organizacij združenega dela, oziro-P njihovih temeljnih organizacij. V Ckšnih primerih po navadi pride do govora, do uskladitve proizvodnih pogromov gospodarskih organizacij P1' njihovih razvojnih načrtov, ker se e't' medsebojno pokrivajo.
. Primer Aera in Tovarne dokumentnega in kartonskega papirja iz Ra-,eČ> bližnjih krajevnih sosed torej, pa *e Pokazal, da je moč z dobro voljo poseči sporazum kljub enakim razvoj-PP in proizvodnim načrtom podjetij, k> se združujeta v dveh različnih gru-fPjah. Aero namreč sam ustvarja Ptikalno povezavo z nekaterimi dru-PPi podjetji, papirnica iz Radeč pa je podpisala samoupravni sporazum ^družitvi slovenske celulozne in pa-f ne industrije v sestavljeno organi-l^oijo združenega dela.
papirnico v Radečah, vendar načrtov niso uresničili. V Aeru so še danes nekateri prepričani, da po krivdi Radeč, medtem ko v tej tovarni sodijo, da je tistikrat Aero želel iz njih narediti zgolj surovinsko bazo, medtem ko bi sami želeli razvijati tudi predelavo in dodelavo papirja.
SLIČNOST RAZNOLIKOSTI
Poslej sta se obe podjetji še naprej razvijali vsako po svoji poti, ki pa sta si bili vedno bliže — glede na proizvodni program enega ali drugega — in danes oboji izdelujejo nekatere istovrstne proizvode. Razvojni načrti obeh pa kažejo, da utegne v prihodnje priti do še večjega prekrivanja proizvodnje — v proizvodnji specialnih vrst papirjev. Oboji namreč načrtujejo izgradnjo dovolj velikih proizvodnih zmogljivosti za potrebe jugoslovanskih potrošnikov, nekaj pa bi ga ostalo tudi za izvoz.
Pustimo ob strani vprašanje, zakaj ti dve organizaciji združenega dela že doslej nista uspeli najti skupnega jezika — tudi v nobenem od podjetij niso preveč radi govorili o preteklosti, češ da je sedaj važnejše, kako bodo uspeli želje obojih uskladiti tako, da nobeno od pojetij ne bo pri tem utrpelo škode.
AERO...
„Naše težnje izpred nekaj let so še vedno nespremenjene,“ nam je dejal ing. MIRAN MEJAK, direktor Aera. „Le da smo morali za dosego cilja ubrati nekolikanj drugačno pot, potem ko se s Tovarno dokumentarnega in kartonskega papirja iz Radeč nismo uspeli dogovoriti o združitvi. Naš cilj, vertikalno povezavo od proizvodnje celuloze, prek izdelave papirja in raznih stopenj dodelave papirja — do tiskanja, smo skorajda v celoti uresničili. Pred dvema letoma smo se združili s Celjsko tiskarno in tako povezali grafično in kemično industrijo. Lani pa smo se namesto z Rade.-čami dogovorili z medvoško tovarno celuloze. Manjka nam še proizvodnja specialnih vrst papirja, ki pa jo.bomo v sodelovanju s tovarno celuloze v Medvodah v naslednjih letih tudi postavili
leta (Aero pa naj bi v letu 1977 podvojil letošnji celotdni dohodek — 500 milijonov din — seveda tudi z razširitvijo nekaterih drugih dejavnosti).
RADEČE...
„V Jugoslaviji smo edini, oziroma bolje povedano, skorajda edini, ki izdelujemo specialne papirje bolj finih vrst,“ je povedal ALBERT ERNESTE, predsednik delavskega sveta Tovarne dokumentarnega in kartonskega papirja. „To proizvodnjo želimo ne le povečati, pač pa tudi oplemenititi in povečati stopnjo dodelave.14
Kolektiv tovarne v Radečah namerava zgraditi nov obrat za proizvodnjo finih tenkih vrst papirja. Kupili bodo stroj za proizvodnjo okoli 11.000 ton papirja, gradbena dela pa so se že začela. Proizvodnja naj bi stekla ob koncu pri-
V Aeru so ubrali svojo pot integracije, mimo ostale slovenske celulozne in papirne industrije. Kljub temu pa seveda kot pametni gospodarji ne morejo mimo tega, da se ne bi s podjetjem, ki namerava izdelovati zelo podobne izdelke, začeli dogovarjati glede same proizvodnje, pa čeprav je to podjetje v „konkurenčnem“ združenem podjetju.
SODELOVANJE MED AER0M
IN TOVARNO DOKUMENTARNEGA IN KARTONSKEGA PAPIRJA IZ RADEČ
Namesto prepira — dogovor___________________________
Starai nesoglasja izpred nekaj let, ko se je ponesrečila integracija med obema podjetjema, sicer še niso pozabljena, toda oba kolektiva se zavedata, da je bolj nujno gledati naprej - Načelen dogovor o dolgoročnem poslovno tehničnem sodelovanju med podjetjema, ki načrtujeta razvoj zelo
podobnih proizvodnih kapacitet

govorimo o sodelovanju Aera in Tovarne jantarnega in kartonskega papirja iz Radeč, :,#Ho ?remo reč*’ ie že vse dokončno dogovor-v	odprtih vprašanj je še precej. Vendar je
. j	ek že v tem, da sta kolektiva dosegla vsaj
11	sporazum, da bosta poslovno-tehnično
J ^ °vala in to dolgoročno.
V Haj ^umevanje tega napredka moramo poseči et nazaj in to v čas, ko je Aero iskal papir-«1 katero bi se združil, da bi tako uresničil Vn0jih načrtov o vertikalni povezavi tovrstne
1 Jpapjj. — od proizvodnje celuloze, izdelave njegove potrebe, prek kemične obde-
tiska-
kapirja Tistikrat so se v Aeru že dogovarjali s
J^Pnja do zadnje stopnje predelave
a
'eh>
na noge.
TOVARNA V MEDVODAH
Medveška tovarna je tako za Aero uspešno zamenjala tovarno papirja iz Radeč, saj proizvaja celulozo, poleg tega pa bodo tu postavili tudi stroj za izdelavo specialnih vrst papirja, kakršne potrebuje Aero za svoje končne izdelke.
Aero bo v proizvodnjo papirja vložil okrog 450 milijonov dinarjev, na leto pa bodo izdelali okrog 15.000 ton papirja. Ta količina bo zdaleč presegla potrebe Aera, vsaj za sedaj. Dovolj ga bo tudi za ostale domače potrošnike, pa tudi za izvoz. Stroj naj bi stekel proti koncu prihodnjega
hodnjega leta. Po predračunu in sedaj veljavnih cenah naj bi investicija veljala okrog 230 milijonov dinarjev. Te vrste papirja v Radečah sicer že izdelujejo, vendar na stroju, ki je prirejen za izdelavo kartonskega papirja, pa na njem ne morejo doseči ustreznih debelin papirja. Prav tako bodo investirali tudi v predelavo papirja, in sicer okrog 40 milijonov dinarjev - za proizvodne prostore in stroje za oplemenitenje papirja, povečali pa bodo tudi proizvodnjo.
PREKRIVANJE
Kje se proizvodna programa obeh tovarn prekrivata?
^	str°j v Radečah. V načrtu pa imajo še četrtega, ki bo podvojil sedanji obseg proizvodnje specialnih vrst papirja, obenem pa je bil najbrž tisti
Pomagal pognati v tek razgovore med obema kolektivoma.

V	Radečah so na vprašanje odgovorili diplomatsko: „Za sedaj se ne, saj Aero papir uvaža, mi ga pa izdelujemo sami. V bodoče naj bi se tudi ne, saj bomo izdelovali samolepilne papirje, magnetne kartice za računalnike in risalne folije (povedano seveda brez nadrobnosti, saj je v takem okvirnem programu veliko vrst papirja).
Seveda je takšen odgovor v besednjaku boksarskega športa le eskivaža, izmik udarcu nasprotnika. Nekateri izdelki so skorajda enaki, na primer samolepilne etikete. Srečali pa se bodo tudi kasneje na trgu pri potrošnikih specialnih vrst papirja, ki jih bodo delali oboji. Ker je vrst tega papirja precej, je sicer veliko možnosti, da bodo eni izdelovali del programa, drugi pa preostanek, vendar bo za to treba skleniti trden dogovor.
DOVOLJ VELIK TRG?
V	Radečah sicer pravijo, da so potrebe trga, če ne domačega pa tujega, po specialnih papirjih dovolj velike, da se ni bati prevelike proizvodnje' kljub temu, da oboji načrtujejo dokaj velike proizvodne kapacitete, ki bodo že vsaka zase presegale povpraševanje na domačem trgu. Kljub temu pa že izražajo bojazen, da bi ob tako velikih proizvodnih kapacitetah vendarle lahko v Medvodah izdelovali tudi enake vrste papirjev kot v Radečah. Tehnično je to seveda možno, trdijo v Radečah.
V	Aeru pravijo, da si ne želijo prekrivanja proizvodnje z Radečami. Priznavajo pa tudi, da so glede na razvojne programe možnosti za prekrivanje v bodoče dokaj velike.
DOGOVOR
Zategadelj so se v Aeru in Radečah prenehali gledati postrani - zaradi pred leti ponesrečenega poskusa združitve - in začeli so se tvorno pogovarjati o dolgoročnem poslovno tehničnem sodelovanju. Dogovarjanja teko pod okriljem gospodarske zbornice Slovenije in so, kot smo že omenili, prinesla prve sadove: načelni sporazum o sodelovanju. Prva konkretna oblika je dogovor, da se bodo predstavniki obeh organizacij združenega dela občasno sestajali in si izmenjali informacije o načrtih enega in drugega kolektiva. 0 združitvi pa kajpak ne govore, pa ne zategadelj, ker bi to bila za vselej stvar preteklosti, pač pa zato, ker so najbrž eni in drugi prepričani, da predvsem velja sodelovanje krepiti na poglabljanju medsebojnega zaupa-. nja.	R. B.
7 DNI V SINDIKATIH
Nekatere konkretne pripombe
Od 12. do 19. septembra je bila na obisku v naši državi delegacija sindikata zračnega prometa Sovjetske zveze. Delegacija, ki jo je vodil sekretar centralnega odbora sindikata zračnega prometa ZSSR Vladimir Katkov in v kateri sta bila še German Siso-Ijatin, predsednik uralskega Jerkoma in Surtoj Tupeljev, je 16. in 17. t.m. obiskala tudi Slovenijo. V Ljubljani so se pogovarjali na republiškem odboru sindikata delavcev prometa in zvez, sprejela pa jih je tudi generalna sekretarka RS ZSS Ivanka
Vrhovčak. V teh dveh dneh so obi&ali tudi podjetje Inex Adria aviopromet ter letališče Brnik. V razgovoru s člani republiškega odbora ter političnima aktivoma obeh podjetij so se zanimali predvsem za vlogo sindikata v naših organizacijah združenega dela in TOZD. Se posebej pa o delegatskem sistemu v sindikalni organizaciji in predstavniških telesih. Na letališču pa so se v glavnem pogovarjali o varnosti prometa in razvoju tehnike na tem področju ter o pogojih dela meteorologov.	^ \
L razširjeno sejo občinskega sveta Zveze sindikatov Velenje, ki so se je udeležili tudi predsedniki konferenc osnovnih organizacij sindikata, so v Šaleški dolini sklenili razpravo o predlogu statutarnega dogovora o organiziranosti in delovanju sindikatov in Zveze sindikatov v Sloveniji.
Med javno razpravo so sprejeli nekaj konkretnih pripomb oziroma predlogov za spremembo predloga statutarnega dogo- ■ vora, ki so jih posredovali Statutarni komisiji Zveze sindikatov Slovenije. Osnovna ugotovitev je, da je predlog tega dogovora dobro pripravljen, vendar pa je zlasti še v uvodnem delu preveč načelen in pomanjkljivo formuliran.
Velenjčani med drugim predlagajo, da bi bilo treba določbe 7. člena predloga dopolniti tako, da bi našteli nekaj oblik samoupravnega sporazumevanja. Postopek za ponovno obravnavanje že sklenjenega samoupravnega sporazuma pa naj bi omogočili tudi v primerih,
ko prvotna merila, predvsem materialna, niso več skladna s samoupravnimi pravicami delavcev. Po. predlogu statutarnega dogovora je postopek za ponov-■ no obravnavanje možen le, če sindikati menijo, da so kršene samoupravne pravice. Nadalje Velenjčani menijo, da je 3-me-sečni rok dovolj dolg, da se delavec odloči o članstvu v sindikalni organizaciji.
Precej razprav je bilo tudi o tem, da bi moral imeti delegat pravico zahtevati, da se organ, ki opravlja funkcijo delegacije, prehodno izreče o važnih vprašanjih, ki so na dnevnem redu organa, v katerega je delegiran. Sicer pa bi morali uveljaviti načelo, da mora osnovna organizacija sindikata pri določanju in izpolnjevanju nalog upoštevati sklepe ustreznih organov sindikata in zveze sindikatov.
Velenjčani nadalje menijo, da ni sprejemljivo, da bi bilo v eni osnovni organizaciji sindikata kar trije organi najvišji, poudarjajo pa, da bi večje osnovne organizacije sindikata že zdaj
potrebovale profesionaln6 dikalne delavce. Precej, r^f je bilo še o financiranju, p1-mer so se razpravljavci $ mah, da bi bilo treba v staj11 nem dogovoru točno dol® delitvena razmerja za člana®:
VELENJE
NA LINIJI 323-554
Dogovor o predkongresni aktivnosti
Občinski svet zveze sindikatov Velenje in komite občinske konference Zveze komunistov Velenje sta pripravila program usposabljanja članov političnih aktivov Zveze sindikatov in Zveze komunistov, pri čemer sta namenila posebno pozornost obravnavanju nalog v zvezi z uresničevanjem ustavnih novosti. Prvo predavanje je bilo te dni, direktor Raziskovalnega centra za samoupravljanje pri Republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije Mitja
Švab je govoril o ..poglabljanju samoupravljanja v temeljnih organizacijah združenega dela in v organizacijah združenega dela.“ Na predavanje so povabili predsednike osnovnih organizacij sindikata, predsednike konferenc, člane občinskega vodstva in komisij Zveze sindikatov ter sekretarje organizacij Zveze komunistov in predsednike delavskih syetov, žal, pa udeležba ni bila najboljša
(vš)
Svet sindikata . Železarne Ravne na Koroškem je na svoji zadnji seji minuli teden razpravljal o pripravah na kongres Zveze sindikatov Slovenije. Člani sveta so ocenili javno razpravo o predlogu statutarnega dogovora o organiziranosti in delovanju sindikatov in Zveze sindikatov Slovenije, sprejeli pa so tudi program aktivnosti do kongresa Zveze sindikatov Slovenije.
Hkrati s pripravami na re-
organizacijo sindikatov v ravenski Železarni, skladno z ustanavljanjem novih temeljnih organizacij združenega dela, bodo skušali začrtati sindikalno politiko v zvezi z izgradnjo objektov družbenega standarda za potrebe ravenskih jeklarjev. Gre za razširitev počitniškega doma železarne v Crikvenici, za graditev skupnega počitniškega doma Slovenskih železarn v Baški, za ureditev restavracije in jedilnice v ravenski železarni ter
PROGRAMSKE NALOGE LJUBLJANSKIH SINDIKATOV DO KONCA LETOŠNJEGA LETA
Delovni jesenski meseci
S seminaijem za delegate občinskih sindikalnih konferenc, kije bil konec minulega tedna v Bohinju, so ljubljanski sindikati začeli uresničevati svoj letošnji jesenski delovni program. Na podobnih tridnevnih seminarjih, ki bodo trajali še ta mesec in oktobra, bo sodelovalo okoli 1000 delegatov. Najprej so se v Bohinju zbrali delegati sindikatov industrije ter storitvenih in družbenih dejavnosti, medtem ko so delegati sindikatov kmetijstva, prometa in gradbeništva imeli svoje seminarje že pred meseci. Udeležba je bila več kot zadovoljiva, kar priča, da se po konstituiranju temeljnih organizacij združenega dela in reorganizaciji sindikatov čedalje bolj krepi sindikalna baza. Spomladi bo mestni sindikalni svet pripravil še seminarje za vse predsednike osnovnih organizacij. Pričakujejo, da se jih bo udeležilo okoli 1200 na novo izvoljenih predsednikov.
Sicer pa čaka ljubljanske sindikate do konca leta še obilica nalog. Poseben poudarek bo veljal področju samoupravljanja, družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja ter družbenoekonomskih odnosov. Seveda pri tem ne mislijo posvetiti nič manjše pozornosti vprašanjem v zvezi z ustanavljanjem samoupravnih interesnih skupnosti, socialno varnostjo delavcev, usmerjeno stanovanjsko izgradnjo v Ljubljani, položajem delavcev iz drugih republik, ki so zaposleni v ljubljanskem gospodarstvu itd.
V programskih smernicah je najprej zajeto področje samoupravljanja. Glede na samoupravno konstituiranje TOZD in OZD prevladuje v mestnih sindikatih prepričanje, da bo potrebna pomoč sindikatov v
vseh tistih delovnih organizacijah, kjer se še vedno pojavljajo težave pri dograjevanju samouprave, uveljavljanju delegatskih odnosov, oblikovanju samoupravne delavske kontrole in pri izpopolnjevanju interne zakonodaje. Zato naj bi do 15. novembra ocenili vsebinske osnove samoupravnih sporazumov o združevanju TOZD ter statutov TOZD in OZD. Že sredi prihodnjega meseca pa bo MS ZSS skupno s svojo komisijo za samoupravljanje in Delavsko univerzo Boris Kidrič pripravil širše posvetovanje o urejanju medsebojnih razmerij v združenem delu.
S področja družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja velja opozoriti na izdelavo osnutka območnega samoupravnega sporazuma o delitvi osebnih dohodkov v ljubljanskem gospodarstvu, ki ga bodo mestni sindikati v sodelovanju z ljubljanskimi občinami, tako vsaj kaže, oblikovali že do konca tega meseca. Razveseljivo je tudi, da bodo v sindikatih končali s pripravami za izdelavo predloga družbenega dogovora o financiranju splošne in skupne porabe v letu 1975 v Ljubljani že do decembra.
V mestnih sindikatih hkrati opozarjajo tudi na naloge, kijih letošnjo jesen čakajo na področju družbenoekonomskih odnosov. Pri tem mislijo predvsem na dosledno izvajanje dolgoročne protiinflacijske politike, -ne samo v gospodarstvu, pač pa tudi v družbenih dejavnostih. Prav 4ako bodo preučili dosedanje integracijske procese v ljubljanskem gospodarstvu in v negospodarstvu, posvet v zvezi s temi vprašanji pa nameravajo povezati s širšo razpravo o srednjeročnem programu družbenoekonomskega razvoja Ljubljane. Do konca leta bodo pripravili še posvet o desetletnem programu izgradnje ljubljanskega cestnega omrežja. Predvsem zavoljo tega, ker jih zanima, kakšna bo pri financiranju tega programa obremenitev ljubljanskega gospodarstva.
Glede na to, da bo treba samoupravne interesne skupnosti konstituirati do konca leta, bo MS ZSS nudil vso pomoč predvsem pri oblikovanju tistih interesnih skupnosti, ki bodo v bodoče delovale na območju mesta in med seboj povezovale interese in dejavnosti, zajete v temeljnih interesnih skupnostih, ki bodo delovale na ravni občin. Vse kaže, da bo že novembra formirana interesna skupnost za rekreacijo in oddih delavcev, vse druge skupnosti,
tako s področja PTT, komunale, vzgoje in izobraževanja, otroškega varstva, kulture in zdravstvenega zavarovanja, pa naj bi ustanovili novembra ali decembra.
Slednjič naj omenimo še, da bo MS ZSS zaradi velike razvejanosti sindikalne organizacije v Ljubljani novembra pripravil in sprejel statutarni dogovor ljubljanskih sindikatov. Le tako bo namreč mogoče opredeliti naloge, torišče dela in pristojnosti posameznih organov sindikata in mestne zveze sindikatov.
-iv
za gradnjo rekreacijskih objektov (telovadnice, kegljišča in balinišča). Še posebej se zavzemajo za razširitev zmogljivosti počitniškega doma ravenske železarne v Crikvenici. Za 4300 zaposlenih je v domu na voljo le 65 ležišč in če bi hoteli vsi zaposleni (s poprečno 4 družinskimi člani) samo enkrat odločiti za dopust v Crikvenici, bi bilo potrebnih kar 15 let, da bi se vsi zvrstili.
Svet sindikata Železarne meni, da bi bilo treba čimprej uveljaviti prakso, da bi lahko tudi prihranke občanov uporabljali za kreditiranje gradnje objektov družbenega standarda. Sicer pa bi morali vselej hkrati z denajem za gospodarske naložbe zagotoviti še sredstva za investicije v družbeni standard.
Svet sindikata Železarne Ravne na Koroškem je na zad-
inles
nji seji sprejel tudi podroben program družbenoekonomskega izobraževanja v Železarni v prihodnjih mesecih.	(ma)
Za
livarje
\
ŽOsl
‘H
sko
14. like hi ki ; Svr Juli čn Fta:
Sindikati o Nv; zavarovalni
livarskih delavci
ki se šteje povečanjem
SOI
*<lr;
Hill
Minuli ponedeljek, je .
Ljubljani sestanek predsta^ organizacij združenega dd’ „ zajemajo livarsko dejavno j J, predstavnikov njihovih osn0 organizacij sindikata, na k8 j so se dogovorili o skupne komisije za predloga o beneficirani11 k ^ skih delovnih mest. Šesta11;
us5o
(ab;
<ira
Ver
\
sklicala ob sodelovanju ^ livarjev SR Slovenije repa™ bjlj
livarjev o is oioveinje sindikalna konferenca dela in j kovinski industriji	lja|j
|F0
Beneficirane zavarovalne ,(> vei. livarskih delavcev je JsL urejeno v Sloveniji in v ML viji, kar je nevzdržno. ^	'
tega je treba poenotiti ^
za družbeno priznanje up18^; nosti livarskih delavcev j ^6(
ficirane zavarovalne dobe-
se odpravilo takšno pon'f1i: vost na področju invalidi zavarovanja livarskih de|avc
združenje jugoslovanskih naročilo pri institutu SR ‘L . 1 no P >
za medicino dela posefl- , • iskavo, ki naj bi bila podljfjiphj
priznavanje beneficirane l8 (^ valne dobe na celotne11) t mdčju Jugoslavije. Študijah (fj izdelana konec lanskega ‘e
je sedaj v javni razpravi. , bjj
mm Sj;
mi J'
Na sestanku v
imenovali komisijo za P‘^t ^
predloga beneficiranja
delovnih mest. Sest:

predstavniki livarn, gosmj zbornice SRS, Društva " A
iv:
skupnosti invalidskega i*1 tu/
ninskega zavarovanja SR '
nije in republiške
konference delavcev v •• industriji. Poleg predlog8 ^ j -komisija zadala tudi	V
oceni študijo instituta SR ; 1 za medicino dela in j°	|
trebi tudi dopolni. Dog0''®;: se tudi, do kdaj bodo pos8n \i naloge opravili.	pj J
Pravem |M»svrlovaliii<*a DE
VPRAŠANJE:
Zaradi ukinitve predstavništva v Ljubljani je ukinjeno seveda tudi moje delovno mesto. Zaradi tega mi je podjetje izdalo odločbo o razporeditvi na drugo delovno mesto, in sicer v kraju, kjer je sedež podjetja, ki pa je oddaljen iz Ljubljane toliko, da se ne bi mogel dnevno voziti na delo. Ker imam stalno bivališče v Ljubljani in seveda tudi stanovanje, nikakor ne bi mogel nastopiti delovnega mesta po odločbi. Na vloženo zahtevo za varstvo sem prejel drugostopno odločbo, ki potrjuje odločbo o razporeditvi. Ali bi bila-morebitna tožba uspešna in na kaj naj se sklicujem, konkretno: ali je razporeditev v drug kraj zadosten razlog za uspešnost spora, kajti sicer je novo delovno mesto ustrezno mojim strokovnim sposobnostim in je osebni dohodek enak dosedanjemu. Kakšne posledice bi nastale, če delovnega mesta ne nastopim, saj je odločba o razporeditvi postala pravnomočna?	A. K., LJUBLJANA
ODGOVOR:
V primem, kot je vaš, vam je delovna organizacija dolžna ponuditi drugo ustrezno delovno mesto, v okvim temeljne organizacije oziroma če ga ni, v drugo temeljno organizacijo v okvim delovne organizacije. Z razporeditvijo na delovno mesto v drugo temeljno organizacijo izven kraja, kjer delavec biva, pa se ne smejo bistveno poslabšati življenjski pogoji delavca ah njegove družine. Načelno je torej v takšnih primerih dopustna razporeditev v drug kraj z omejitvijo, da se vam ne smejo bistveno poslabšati življenjski pogoji. O tem izrecno govori čl. 15 zakona o medsebojnih delovnih razmeijih v združenem delu, ki v nadaljnjem odstavku tudi določa, da mora v primeru, ko takšna razporeditev ni mogoča, delovna organizacija zagotoviti delavcu dmgo ustrezno delovno mesto v dmgi organizaciji. Pogoj za razporeditev v drugo delovno organizacijo pa je poleg ustreznosti glede na strokovno izobrazbo in druge delovne
sposobnosti tudi, da je ta dmga delovna organizacija v is#^, ali kraju delavčevega bivanja ali v kraju, ki je bližji delavec biva ali pa skrajšuje delavčevo pot na delo. Kot je r , p® je delavec z novim zakonom veliko bolj kot poprej zašči ^ prenehanjem dela, če se odpravi njegovo delovno predpisana poleg dolžnosti zagotoviti takšnemu delavcu uhjJ lovno mesto tudi zaščita pred krajevno nemogočimi in
mi premestitvami. Menimo, da je v vašem primem delov’11^ cl; zacija ravnala z razporeditvijo v oddaljen kraj v nasprotja ^
nim členom in vam svetujemo nadaljnjo pravno pot, to j^jty
kot je navedena tudi v pravnem poduku drugostopne Tožbo je vložiti v 30 dneh od prejema odločbe. Ker n°vejLi
nega mesta očitno niste nastopili in ga tudi ne namer3^1'
ocunu msie nastopni in ga mui ne 11011»»- . 5111 sledila prav gotovo še nadaljnja odločba o prenehanju (j8 delavca v združenem delu. Vsekakor bo potrebno izpodt) J A to odločbo, tako da bosta tekla dva spora; glede nezakonn reditve na dmgo delovno mesto, kot glede prenehanja‘K delavca v združenem delu, ki je bilo posledica razpored1 niste mogli oziroma niste bili dolžni nastopiti. Povsem J3* jil) da bo pri presoji zakonitosti oziroma nezakonitosti raZPj,, (2'J
drug kraj odločilno vprašanje, ah bi delo v drugem stveno poslabšalo vaše življenjske pogoje oziroma življenj5* ^1] vaše družine, tako kot trdite v svojem vprašanju. M< ^


Mogočna manifestacija privrženosti domovini
Ob 3. evropskem srečanju slovenskih društev v tujini
^nekakšen zaključek Ju-tll ganskega tedna v Stuttgar-ile bila prireditev „3. evrop-j^0 srečanje slovenskih društev I Zahodne Evrope1* v soboto, 1^septembra. To je bilo res ve-I. srečanje, saj se ga je ude-v več kot 2000 Slovencev, t 2^vjjo in delajo v Zahodni w°pi. V veliki dvorani na lič e^er8u so predstavniki raz-f.n'h slovenskih društev iz
hi NeS6’ Bel8iJe> Švice in ZR 3v S|QniClje izvedli program, ki je rji llr°Vencem vsaj za nekaj kratkih ^ Pobaral domovino. Gledalci m "'b navdušeni. Toplo so po-te avili goste iz Slovenije: oper-
u.	Pevce Sonjo Hočevarjevo, ,3° Evtimovo, Ladka Ko-nji3’ Rajka Koritnika ter pia-
v,	a Andreja Jarca in glasbeno t1Jravtri ansambel Francija Pu-^Ja ter nevce Mariano Deržai.
tl
V
el*'
ost, i
a<f'
' pevce Marjano Deržaj, 1,1,1 Ven 0 Strgarjevo in Stojana
sneta.
■\A ^v°rani je bilo videti same lili * le> nasmejane obraze, mar-
pa ^ ob zvokih do' ar pesmi po licu spolzela
liuileo nasmejane obraze, mar-
mJ*1 ncsmi po licu spuizeid u^hili' Narodne noše, vanje so aflin, Slečeni predvsem otroci, (igpPi rdečili nageljnov, so pri-11\)	50 se tu zbrali Slovenci.
ŽVcn£°rani 36 J^razJegala slo-a Pesem, ljudje so govorih uL»Cvensk°. Če si prisluhnil po-
Si 511331 mn08° Pohval-J j) “Csed na račun prireditve, a tv' so si želeli še več takih
pf eanj.
atf
idsl ^LTURNA DRUŠTVA
A
s,( P,
SO POMEMBNA VEZ Z DOMOVINO
f v5ri0rriembno vlogo pri vzdrže-jjf £lijjU ^ikov z Jugoslavijo imajo ia'Si'liWna društva, v katera je irt 1 f-^ao veliko zdomcev, ij«' Trjj| takih društev je SKUD let* jz Stuttgarta, ki deluje •	eta’ lma ^ sekcij, med
■J Ijo1 dramsko in folklorno sek-iiPr' ciio’ ^etniško-počitniško sek-> ittQy. kr organizira izlete v do-jaj« , cije_ °> ter razne športne sek-
4 i
i'*1:	ajb°lj zgovorno pričata o
delavnosti tega društva dve vk šoki odlikovanji predsednika republike Tita, ki sta ju na predlog direktorja Informativnega centra v Stuttgartu tovariša Milana Pogačnika sprejela predsednik društva Marcel Božič in tajnica Antonija Partljič. Božič je bil odlikovan z redom zasluge za narod s srebrno zvezdo, Partljičeva pa z redom dela s srebrnim vencem. Odlikovanji jima je v imenu predsednika Tita izročil veleposlanik SFRJ v ZRN Budimir Lončar v soboto, 14. septembra , na majhni slovesnosti v prostorih konzulata.
Društvo sodeluje z drugimi slovenskimi društvi v tujini in seveda tudi s kulturnimi društvi v Sloveniji. Plod tega sodelovanja je bila velika pri-/ reditev v Stuttgartu. Predsedniki društev so se dogovorili, da bo SKUD Triglav iz Stuttgarta pripravil razpis, na katerega se bodo prijavili interesenti za organizacijo naslednjega srečanja. Ponovno se bodo sestali v začetku novembra v Stuttgartu in določili kraj prihodnjega srečanja.
NI SE NAM BATI, DA BI IZGUBILI V TUJINI ŽIVI DEL NAŠEGA
NARODNEGA TELESA
Na večer srečanja smo zaprosili Milana Pogačnika, direk-toija Informativnega centra SFRJ v Stuttgartu, naj nam pove, kako ocenjuje srečanje on, ki je bil med organizatorji tega srečanja.
— S Stuttgart skimi „trigla-vani“ delim veselje nad uspehom 3. evropskega srečanja slovenskih društev v tujini: skupaj smo ga pripravljali in skupaj se veselimo, da je to srečanje izzvenelo v mogočno mani-festacijo-privrženosti in ljubezni naših zdomcev in izseljencev do naše domovine, SR Slovenije, hkrati pa tudi do naše celotne jugoslovanske državne skupnosti.
Še na nobeni prireditvi v tu-
jini nismo bili tako ponosni, da smo Slovenci in Jugoslovani, kot smo bili preteklo soboto v Stuttgartu. Slovenska društva v tujini, še posebej pa SKUD Triglav iz Stuttgarta, so za to srečanje mnogo žrtvovala, saj se tako rekoč vsa borijo z najrazličnejšimi težavami pri svojem delu. Vseeno pa je potrebno poudariti, da kljub vsem njihovim prizadevanjem prav gotovo ne bi mogla organizirati takšnega srečanja, kot je bilo naše na stuttgartskem Killesbergu, če jim SR Slovenija ne bi tako izdatno pomagala, kot jim je tokrat.
Osebno sem med drugim seveda zelo zadovoljen tudi zato, ker je SR Slovenija realizirala že lani podan predlog, da se najbolj aktivnim „triglavanom“ podelijo odlikovanja za njihovo družbenopolitično delo v tujini. Upam, da bo to spodbudilo tudi druge naše republike, zdaj, ko sni o Slovenci v tem pogledu prebili led, pri čemer je treba misliti na potrebna priznanja ne le za naše ljudi v ZR Nemčiji, temveč povsod v svetu, kjer se Jugoslovani nahajajo bodisi na začasnem delu ali pa že kot izseljenci.
Poudaril bi tudi, da so stuttgartski sindikati finančno močno podprli slovensko srečanje s tem, da so prevzeli precejšen del stroškov v zvezi z najemom dvorane oziroma izposlovali potrebna finančna sredstva. V stuttgartskem domu sindikatov smo med drugim med jugoslovanskim tednom predvajali tudi naše filme, med njimi „Cvetje v jeseni** — in to so nam omogočili zastonj. Skratka — tukajšnji sindikati so se izkazali tako glede sodelovanja pri uresničitvi Jugoslovanskega tedna, kakor tudi pri organiziranju 3. evropskega srečanja slovenskih društev v tujini. Najbrž ne bi šlo vse to tako lahko, če ne bi bilo stalnega dobrega sodelovanja med ZSJ in DGB oziroma med ZSS in DGB. Slo-
Obisk iz
£
rnesiUpan 31 Predsednik senata svobodnega bre 3 Bremen Hans Koschnick in direktor Pta ®nske delavske zbornice dr. Walter bjia e sta v dneh od 12. do 15. septembra sedn|!a obisku v SR Sloveniji kot gosta pred-Variša 3 lzvrane8a sveta skupščine SRS to-neka- ^^mca. Bremenski predstavniki že Izr vdelujejo s SR Slovenijo, štirjh | 0 Pomembno je bilo v preteklih torn ^rih sodelovanje med republiškim sve-izm b “i delavsko zbornico Bremen. Po obijj,lavab delegacij in predavateljev in po fiča Predsednika RS ZSS tovariša Barbo-red letom dni v Bremenu, je prišlo tudi
Bremna
več pobud za gospodarske povezave. Tako so bili ob nedavnem prvem uradnem obisku delegacije Bremena tudi pogovori o možnostih gospodarskega sodelovanja. Bremenski gostje so si v času obiska v Sloveniji ogledali obrat Iskre na Labofah v Kranju, Slovin v Ljubljani ter Luko Koper. Delegacija je obiskala tudi republiški svet ZSS, kjer je goste sprejela generalna sekretarka Ivanka Vrhovčak s sodelavci. Predstavniki RS ZSS so imeli še poseben razgovor z direktorjem delavske zbornice Bremen dr. Wal-terjem Frankejem in proučili z njim možnosti za nadaljnje sodelovanje.	jjŠ
i
ENOTNOST - ŠT. 37 - 21. SEPTEMBRA 1974
Na 3. evropskem srečanju slovenskih društev v tujini v Stuttgartu je v prvem delu programa nastopil tudi pevski zbor tretje generacije dovenskih rudarjev iz Aumeza v Franciji — Foto: Edi Šelhaus
venski sindikati so na področju tega sodelovanja res aktivni, kar pa menda ni treba posebej poudarjati, saj je Delavska enotnost o tem večkrat poročala.
Za zaključek bi dejal še tole: Upam, da sedaj že tradicionalna srečanja slovenskih društev v tujini ne bodo prekinjena, da se bodo nadaljevala vsako leto in s tem utrjevala vezi med našimi ljudmi v tujini vin njihovo domovino. Če jim bo SZDL tudi v prihodnje nudila vsaj približno takšno pomoč, kot jo je zagotovila sedaj, če bodo slovenski sindikati in seveda tudi druge naše organizacije še' naprej tako trdno stale na strani teh ,,sre-čanj“, kot so to storile sedaj, potem se nam ni treba bati, da bomo izgubljali v tujini živi del našega narodnega telesa, je ob koncu dejal Milan Pogačnik.
DOPOLNILNI POUK
V MATERINEM JEZIKU
Na srečanju slovenskih kulturnih društev iz Zahodne Evrope preteklo soboto v Stuttgartu, smo se z našimi rojaki pogovarjali o marsičem. Vsi upajo, da se bo uresničila njihova želja, in da se bodo lahko vrnili domov, medtem pa si skušajo olajšati življenje v tujini in vzdrževati stike z domovino.
Prvo je tu vprašanje materinega jezika. Otroci zdomcev morajo obiskovati redne nemške šole in če hočejo ohraniti svoj materini jezik, morajo svoj prosti čas preživeti še v šoli, kjer se učijo materinega jezika, spoznavajo pa tudi zemljepis in zgodovino svoje domovine. Toda še šole imajo velike težave — primanjkuje učiteljev in denarja. Nič pa ne vzame volje niti otrokom in staršem niti učiteljem.
— Devetdeset odstotkov jugoslovanskih delavcev — staršev, ki so zaposleni v območju pokrajine Baden-Wuertemberg, želi, da njihovi otroci obiskujejo dopolnilni pouk v materinem jeziku. V tem šolskem letu bo dopolnilni pouk obiskovalo 4000 otrok, je med drugim dejal naš konzul za šolstvo Kiro Petrov.
Različen sistem šolanja v Nemčiji in Jugoslaviji predstavlja problem. Starši neradi prekinjajo otrokovo šolanje in prav zato včasih podaljšajo svoje bivanje v tujini.
Prijazna učiteljica dopolnilnega pouka (predstavila se mi je samo z imenom Dragica) je dejala, da poučuje 270 otrok v različnih krajih pokrajine Ba-den-Wuertemberg. V novem
šolskem letu je prišla še ena učiteljica, tako bo zdaj mogoče poučevati do 350 otrok.
- Otroci, ki imajo spričevala dopolnilnega pouka, nimajo ob vrnitvi v domovino pri nadaljevanju šolanja nobenih težav. Tisti, ki obiskujejo samo nemški pouk, pa morajo opravljati izpite, je povedala učiteljica Dragica.
Delo v šoli, je razgibano, saj pripravljajo različne prireditve ob slovenskih in jugoslovanskih praznikih, imajo krožke, dopisujejo v izseljeniški list Rodna gruda. Otroci so sprejeti v pionirsko organizacijo. Iz domovine dobijo šolske knjige in mladinsko literaturo.
— Zelo rada poučujem v tej šoli, pouk je zanimiv, otroci se radi učijo. Včasih pridejo k pouku tudi starši, predvsem mlade mamice, ki so zapustile domovino in še niso končale osnovne šole, je ob koncu dejala učiteljica Dragica.
VEDNO VEČ DELAVCEV OSTAJA V TUJINI LE ZA NEKAJ LET
Na taki prireditvi, kot je bila sobotna v Stuttgartu, se ljudje veselijo, skušajo se čimbolj sprostiti in pozabiti, kako daleč od doma so. Toda srečanje mine, začnejo se delovni dnevi, ko se človek stalno srečuje z raznimi problemi, še posebno, če živi v tujini.
Te probleme skušajo rešiti naši rojaki v pokrajini Baden-Wuertemberg na ta način, da so dobro organizirani, veliko pomoč pa lahko dobijo na generalnem konzulatu SFRJ v Stuttgartu.
V zadnjih desetih letih je Italija požela le malo evropskih rekordov na gospodarskem področju, vsa ta leta pa je ohranila žalostno prvenstvo pri izgubljenih dnevih zaradi delavskih stavk. Niti eno leto vse od leta 1964 pa do, danes ni bilo v nobeni evropski državi število izgubljenih dni zaradi stavk večje kot v Italiji.
Najmanj izgubljenih delovnih dni zaradi stavk, in to 645.000, so zabeležili v Italiji leta 1965. V letu 1967 je število dni, izgubljenih zaradi stavk, znašalo 806.500 in v letu 1968 kakih
V pogovoru z delegacijo iz Slovenije, ki so jo sestavljali podpredsednica republiške konference SZDL Tina Tomlje, predstavnik republiškega sveta ZSS Feliks Bager, podpredsednik zveze kultumo-pro-svetnih organizacij Slovenije Andrej Ujčič, predsednik komisije za zaposlovanje v tujini pri CK ZKS Roman Ogrin, tajnik Kulturne skupnosti Slovenije Štefan Balažič in predsednik koordinacijskega odbora za stike z delavci v tujini pri republiški konferenci SZDL Matjaž Jančar, je generalni konzul Kraljevič povedal, da v Stuttgartu živi 33.000 Jugoslovanov, od tega 3000 Slovencev.
— Že to nam pove, je dejal, da je nujno potrebno organizirano delo z zdomci. Naši delavci se množično vključujejo v sindikate. Ljudje z zanimanjem spremljajo dogodke v domovini, vendar se dogaja, da dobijo informacije prepozno, včasih preko tujih časnikov celo popačene.
Opaziti je, da vse več delavcev prihaja v Zahodno Evropo le začasno in da se vračajo v domovino po treh ali petih letih. Pripravljeni so, da bi v domovini prejemali nižje osebne dohodke, vendar v domačih občinah še ni popolnoma zadovoljivo rešeno vprašanje zaposlovanja zdomcev, je dejal generalni konzul.
Na konzulatu menijo, da bi se 85-90 % jugoslovanskih delavcev vrnilo domov, če bi bil ta problem zadovoljivo rešen.
STANKA RITONJA
850.000. Vsa druga leta je bilo što število večje od milijona, največje pa je bilo leta 1969, ko je znašalo 3,411.300.
V Franciji so imeli največ izgubljenih delovnih dni zaradi stavk leta 1967 (295.200). Lani pa je Francija v stavkah izgubila 241.900 delovnih dni.
Največ izgubljenih dni zaradi delavskih stavk, in to 120.300, so v ZR Nemčiji zaznamovali leta 1971, nakar je predlanskim to število v zvezni republiki nazadovalo na komaj 3100 in lani na 26.300.*
Italijanskim rekordom glede delovnih dni, neizkriščenih zavoljo delavskih stavk, se je v zadnjih desetih letih približala le Velika Britanija, ki je mejo milijon izgubljenih dni presegla leta 1972. Že lani pa je v Veliki Britaniji število delovnih dni, izgubljenih zaradi stavk, zdrknilo na 330.700. Sicer pa so v tej otoški državi le leta 1971 presegli polmilijonsko število dni, ki so šli v izgubo zaradi daljših ali krajših prekinitev dela.
Vsekakor velja ugotoviti, da je ZR Nemčija imela med vsemi državami EGS najmanj stavk in izgubljenih dni zaradi njih.
nž
Poljski delavci na oddihu v Fiesi
V Fieso je dopotovala skupina 42 delavcev iz varšavske tovarne kozmetičnih izdelkov „Miraculum“. Tu bodo letovali 15 dni. Med počitnicami pri nas bodo poljski delavci ob ideali več mest, in sicer Reko, Opatijo, Pulj in Postojno.
Prejšnji mesec je skupina 40 naših delavcev — članov obalno-kraškŠi sindikatov — preživela dva tedna na Poljskem. Med drugim so si ogledali Krakow, Varšavo in nekatera mesta ob obali Baltiškega morja.
NAJVEČ DELOVNIH DNI ZARADI STAVK IZGUBLJENIH V ITALIJI
Izgube zaradi stavk
STRAN 7
L ŠESTIH REPUBLIK
Zlato klasje
Pred tednom dni je bilo uradno potrjeno, da znaša letoš-
nja proizvodnja pšenice v Jugoslaviji 6,3 milijona ton. To je doslej najbogatejša žetev pri nas Gotovo je k temu prispevala ugodno vreme, toda velik pridelek je tudi zasluga naših kmetijskih strokovnjakov, ki so vzgojili dobre domače sorte pšenice. Šele od 1965. leta, ko so se začeli visoki donosi pšenice, je raslo zanimanje družbenih gospodarstev in zasebnih kmetov za proizvodnjo pšenice. Letošnja žetev je za 32 % večja od lanske in za 12 % večja, kot je bila v rekordnem 1971. letu. Poprečni donos je 34,1 metrskega stota, na družbenih gospodarstvih pa 48,8. Rekord ima kombinat Vukovar z donosom 64 metrskih stotov. Zanimivo je, da smo v poprečju desetih let tja do 1965. leta imeli vedno donose pod 20 metrskimi stoti. Do tedaj smo proizvodnjo povečevali s širjenjem površin, ki smo jih zasejali s pšenico, šele po 1965. letu smo se usmerili na intenzivno proizvodnjo.
Celotni letošnji pridelek žitaric - pšenice, koruze in ječmena - znaša 15 milijonov ton. Jugoslavija ima 21 milijonov prebivalcev. Združene države Amerike porabijo tono žitaric na prebivalca. Seveda ne v obliki kruha, ampak večinoma z mesom, ker z žitaricami pitajo živino. Poraba ene tone na prebivalca je tudi naš cilj. Uresničitev tega pa pomeni tudi pomembno spremembo v naši prehrani v korist mesa. M. K.
MESTNI SINDIKALNI SVET V ZAGREBU
Tri poglavitne naloge
Tajnik mestnega sindikalnega sveta v Zagrebu Zlatko Jelič ič je izjavil, da se bodo zagrebški sindikati osredotočili v bližnji prihodnosti predvsem na tri naloge: na ustanavljanje samoupravnih interesnih skupnosti, izpopolnjevanje delegatskega
ce-
sistema in reorganizacijo lotne mestne sindikalne organizacije.
Zagrebški sindikat je nosilec, hkrati s socialistično zvezo, ustanavljanja interesnih skupnosti v Zagrebu. Preko samoupravnih interesnih skupnosti
SRBIJA
Univerza v Kragujevcu
V Kragujevcu se je prvič sestal odbor za ustanovitev univerze, ki naj bi bila odprta do 21. oktobra 1976. leta, ko bo
Skrb
za borce
Odbor zveznega sveta skupščine SFRJ za vprašanje borcev in invalidov ima v načrtu obravnavo posebnega gradiva, ki naj bi ga sestavili o financiranju osnovnih borčevskih ter inva-lidskih pravic. To je pomembno, ker zbira federacija v ta namen rezervna sredstva. Tako je letos določenih v ta namen 17 % fiskalnih sredstev, kar je več kot sedem milijard dinarjev. Člani odbora bodo razpravljali tudi o materialnem položaju otrok padlih borcev in samohranilcev ter uživalcev osebne in družinske invalidnine, ki so trajno nesposobni za delo in samostojno življenje. V kratkem pa bo odbor obravnaval tudi problem vojnih obveznikov, ki obolijo na'odsluženju vojaškega roka, vendar ne izpolnjujejo pogojev, da bi dosegli pravice vojnih invalidov.
BOSNA IN HERCEGOVINA
Tri tisoč preveč prošenj za vpis na visoke šole
V Bosni in Hercegovini se začenja visokošolski študij že ta teden. Namesto sedemmesečnega pouka so namreč uvedli desetmesečni pouk v šolskem letu. Letošnji vpis pa presega zmogljivosti dvajsetih fakultet visokih in višjih šol, kolikor jih je zdaj v Bosni in Hercegovini. Čez 3.000 srednješolcev je še vedno v negotovosti, ali se bo lahko vpisalo na katero izmed visokih šol. Največji naval je na pravno, ekonomsko in medicinsko fakulteto, najmanj pa je zanimanja za šole, ki vzgajajo za prosvetne poklice, tako daje tu še dovolj praznih mest, ni pa prošenj za vpis.
Pomoč šolarjem
Po dogovom, in sicer med skladom za otroško varstvo ter skupnostjo za osnovno izobraževanje in občinsko konferenco
Če ni železa •••
Zaradi pomanjkanja železa se delo na gradbiščih vse bolj zatika. Če se bo pomanjkanje betonskega železa še nadaljevalo, potem bo treba do konca leta ustaviti gradnjo velikega števila stanovanj. V zvezni gospodarski zbornici so ugotovili, da so potrošniki v prvem polletju letos dobili 62.000 ton betonskega železa manj, kot jim je bilo obljubljeno. Glavna težava pri oskrbi z betonskim železom je neskladje med domačimi in izvoznimi cenami. Izvoz betonskega železa se je v prvi polovici leta povečal kar za 9-krat.
SZDL v TuzU, bo 6000 otrok od 22000 osnovnošolcev brezplačno prejelo učbenike. V skupino otrok, ki bodo prejeli brezplačne učbenike, so uvrstili predvsem otroke, za katere starši prejemajo otroške dodatke ali pa niso zaposleni, v naslednjo skupino pa osnovnošolce, ki jim bodo pri učbenikih priskrbeh popust.
Sklad za otroško varstvo bo zagotovil iz svojih sredstev 500.000 dinarjev, vendar se bo y času akcije ta vsota še povečala, saj bodo tudi krajevne skupnosti v občinah v ta namen izločile nekaj sredstev.
■■niBHBH
Cesta stabilizacijskih ukrepov
500-letnica Kragujevca in 100-letnica „Rdečega prapora11.
V Kragujevcu je že zdaj čez 5.000 rednih študentov, in sicer na strojni fakulteti in na oddelkih beograjske ekonomske, pravne in naravoslovno matematične fakultete. To jesen pa je bila odprta tudi višja šola za izobraževanje delavcev. Več kot 70 % kragujevških študentov je iz delavsldh in kmečkih družin.
HRVAŠKA
bo delavski razred Zagreba odločal o več kot desetih milijardah novih dinarjev, ki so sedaj v različnih skladih in skupnostih. V javni razpravi je zdaj 13 zakonskih predlogov o samoupravnih interesnih skupnostih.
Druga naloga je izpopolnjevanje delegatskega sistema. Gre predvsem za usposabljanje delegatov in delegacij, da bodo lahko v redu izvršili svoje naloge. Sindikat je v ta namen pripravil zelo nadroben in enoten načrt za usposabljanje delegatov, ter se povezal s sedmimi izobraževalnimi ustanovami v Zagrebu. V Zagrebu je okoli 25.000 delegatov združenega dela. Zato bo proces usposabljanja sorazmerno dolgo trajal.
Tretja naloga je reorganizacija sindikatov. V javni razpravi je predlog, da se ustanovi 17 posebnih sindikatov namesto dosedanjih šest. Posamezne sindikate bo povezoval mestni sindikalni svet. Hkrati s to vlogo bo mestni sindikalni svet imel tudi nalogo* usklajevati dejavnost občinskih sindikalnih svetov v Zagrebu.
S. H.
Drag
turizem
Nekateri strokovnjaki sodijo, da je po svojih prostorskih, estetskih, socioloških, ekonomskih pa tudi etičnih učinkih turistična urbanizacija obalnega področja pogosto hujša od urbanizacije v industrijskih okoljih na kopnem ... Tako je prišlo pri nas do povprečne cene 200.000 dinaijev za eno hotelsko posteljo in absolutnega po-manjaknja majhnih, skromnih hotelov ter do 80-odstotne ponudbe visoke B kategorije. Hotelski kompleks ,,Medena“ pri Trogiru je npr. očiten primer drage gradnje za „poceni turiste". Stal je 270 milijonov ali 270 tisoč na posteljo, zaposluje pa okrog 300 delavcev. To je milijon vloženih dinarjev na zaposlenega. Ali ni to predrago?
HRVAŠKA
Direktorske
»vlade«
Med 885 člani občinskih izvršnih svetov v Hrvatski je kar 310 direktorjev! Iz predsedstva SRH so zato opozo-rili, da direktorska funkcija ni združljiva s članstvom v IS, ki odgovarja skupščini za razmere v družbenopolitični skupnosti in je potemtakem dolžan ocenjevati tudi delo direktorjev. Še največja nevarnost „direktorskih IS“ pa se skriva v možnosti, da bi le-ti prej ali slej z močjo svojega vpliva potisnili delegatske zbore na stranski tir-in začeli uveljavljati interese svojih organizacij združenega dela.
ČRNA GORA
Zaščita
življenjske ravni
V Črni gori je imelo še spomladi 39 % zaposlenih osebni dohodek pod 1.600 dinarjev. Zato so ob podražitvi prehrane morali tudi tu poskrbeti za zaščito življenjske ravni. Otroške dodatke so zvišali za 16 %, minimalni osebni dohodek pa znaša namesto 1050 poslej 1150 dinarjev na mesec. Invalidske dodatke so povečali že v juliju, zdaj pa so se odločili, da povečajo pokojnine za 8 %. Prejemki nezaposlenih so se povečali za eno četrtino. Večina občin je sprejela sklepe o zvečanju socialnih dajatev — celo za 50%. Prav tako so bile sprejete komunalne olajšave za delavce z najnižjimi prejemki. V Hercegnovem ni treba tistim gospodinsjtvom, ki imajo manj kot 450 dinaijev na člana, plačevati stanarin.
J. S.
KOSOVO
Akcija solidarnosti
V Prištini so nedavno sprejeli ukrepe za zaščito življenjske ravni. Tako so stalno socialno pomoč povišali z 250 na 300 dinarjev, nad 650 gospodinjstev pa so oprostili plačevanja stroškov električne energije, kar naj bi bjlo izraz solidarnosti delov-
nih ljudi kolektiva „Elektro-distribucija". Prosvetnim delavcem so zvišali dohodke za 10 %, štipendije srednješolcev s 300 na 400 dinarjev, študentov pa s 400 na 600 dinarjev. Tudi v delovnih kolektivih so povišali osebne dohodke delavcev.
JOSIP BROZ TITO, P sednik SFRJ, v govoru fl tičnemu aktivu Jesenic |
Dovolite mi, da sprež0' . nekaj besed o storilnost1 I sam, tovariši in tovarišic8’. | bil delavec in vem, kako s8* | lalo v kapitalistični družb, obisku v Zvezni republik'l' • čiji sem se pogovarjal 16 |'
" našimi delavci. Povedali * | 3 služijo dokaj dobro, da zas* .
S
35
več, kot bi zaslužili v Jug°:
Toda tudi delajo drugače i' )
Jugoslaviji! Ko bi tako
doma kot v Nemčiji -tem gre do določene ffldp
za organizacijo dela - b' ravno tako dobro zaslužil1 rilnost bi pri nas moral3.
V nekaterih podjetij lahko I
I
večja.
precej nizka, tam bi — gače delali. Mislim, da bi 'I'J| biti delo v podjetjih bolj8 u nizirano kot doslej.
Kar zadeva osebno P0* moramo upoštevati tudi v
sto, kar jo obremenjuje.
občine natikajo razne dajal’ ( delavske zaslužke, da bi 9 . to ali ono. Še vedno se P74
B
■
■
■
B
B
B
ono. ae veuno » > , gradi na račun delavcev. tLI prispeva k inflaciji Če pojj I denimo, sklepa pogodo0 kakem poslu, izhaja iz te-3( mora delavec dobiti tolik0 . ( liko, na primer dva ali b lijone. Toda delavec dobi veliko, spet gre jetju, da bi lahko naprej Ir 1 in se širilo itd. Mislim, da b ( rali gospodariti smotrnej8’ y gp bolj smotrno, kot sh> spodarili doslej.
č P
BRANISLAV ČOl>jJ VIČ, guverner Narodu6 * ke Jugoslavije, v razg° f: na tiskovni konferenci' |
B
B
V sedmih mesecih so bji.l
ficiti v zunanjetrgovinski" ||
lancah dvakrat večji k0' ^ vendar predvsem, zaradi ^ (j, cen surovinam iz uvoza. pe,j *
bi lahko bil sicer
manjši, ne pa bistveno, če b,: »
-z\».
nali bolj ekonomično. Dejy . namreč, da ta deficit ni .j "
biti pokrit s prilivom deviz ^ |
rizma, iz prihrankov )
itd., čeprav so bili v tem

veliki skoki. Deficit znaša J" pol milijarde dolarjev, P° jji I — •	..........-air*^
je v treh petinah iz zim
r, v
petini iz povečanja zadoh; j
visokih deviznih rezerv, .
lo im,!!
■etini* I
tujini in v zadnji pe rinških terjatev, ki so večje' i k rc)" I
Devizne rezerve so pre ,[■> %
bilne (1,4 milijarde), P0lTjj| | položaj v mednarodn1,^!
ditih (2,5 milijarde sufleji podobno, kar smo doseS’7 %
sciplino pri izvrševanju ^	.
rodnih obveznosti - čep'
imeli doma precej neurej8’ mere, na primer glede dr* , ij kapitala. Tako smo An 1
nome najprimernejše
de najemanja kreditu'’
uvrstili v najvišjo kateg0' najemanje kreditov P° boljšimi pogoji

STOJAN ANDOV, 11 in predsednik kornuT; sodelovanje z razvoju, na konferenf stavnikov neuvrščen«’ v Beogradu:
B
'B
vil’ f
tudi moja država
neneb^
1
zadeva stalno razvijati
sevati vsestransko sode . drugimi neuvrščenimi ^jej’ in državami v razvoju i0 , tem tudi prišla do sp0^^1* je treba poseči P°
Poseč* v~ - mrj B ukrepih. V tem poglej/.
pomemben sKiep - . .„0 S. posebnega sklada soh0 ji>, zboljšanje gospodarske® ž' J j} nančnega sodelovanj* .^0 J uvrščenimi državami-/ prizadevanj se je bi*®.
sklep
drž* o (
menjava Jugoslavije2 razvoju v obdobju 00 y fL
| 197 skoraj .podvojil*- ' ji>" šestih mesecih let°s . Jugoslavije v dežele vr^
večal za 133 odstotkoma# v primerjavi z istim lWJv.
V
z i**11'' iH0’'
1973. leta za 138 odst
IZ NAŠE DRUŽBE
vemo sicer še točno, koliko je letos visoka, ampak
„	-------- ----------------r j------ -.r-
jo)] | ob|^° je ^ar precejšnja, saj njen vrh sega nekam nad
I. Antič
'*P DELAVSKA ENOTNOST
OBJAVLJA
n

PROSTO DELOVNO MESTO
PODROČNEGA UREDNIKA
za časopis Delavska enotnost
Ua notranjepolitično področje)
tir,,,.	visoka ali višja izobrazba ter vsaj tri leta
uvtr

narskih izkušenj oziroma deset let dela na ustrez-
en <■ ^e*ovr|em mestu. Biti mora moralno neoporečen °cialistično angažiran.
*
lS VeUa do 30. septembra 1974.
Pr,
'ošnje
Pošljite na naslov: CZP »DELAVSKA ENOT-Ljubljana, Dalmatinova 4, p. p. 313.
		upravnega dogovarjanja kot v različnih asociacijah združenega dela. V strpnem in odkritem pogovoru pa se je končno le spoznalo, da je nastalo situacijo mogoče razrešiti samo po poti demokratičnega in odkritega soočanja mnenj in ustvarjalnega dialoga, po poti enakopravnega sporazumevanja. To leti na celotno omizje, ki je zdaj poparjeno in v negotovosti čaka, kam bo treščilo. — Kakor veste, postaja nelikvidnost gospodarstva		zasluži, da pride kot problem, pa tudi še iz nekaterih drugih vidikov, v središče pozornosti celotne naše demokratične javnosti? ! - Predlagaš javno razpravo o nelikvidnosti? — Ja, javno razpravo. Prav! prikima predsedujoči. — Vendar ne smemo iti v javnost le s tem nakopičenim problemom, ampak bi bilo dobro, da gremo s celotno gospodarsko problematiko. Kot je znano, je v zadnjem času spet prišlo do		in ročnim delom se čedalje bolj spreminja v korist prvega. Znanje in umske zmožnosti vse bolj spodrivajo fi-zično-biološke sposobnosti in veščine. Napovedujejo, da se bodo v prihodnjem obdobju povsem spremenile sedanje tehnologije, metode dela in surovine. Večina sedanjih izdelkov bo nadomeščena z novimi, bolj kvalitetnimi in bolj funkcionalnimi Procesi integracij, uvajanje tehničnih inovacij ter avtomatizacija in kibernetika, vse to bo omogočilo
- Tovariši, dopusti so za nami, spet nas čaka resno delo! ugotovi z resnim glasom mož na čelu mize. Omizje vdano prikima. Ve, da je to, kar je slišalo, še						
1 ' 	 ~ 		 ' 	 - . K nakopičenim problemom						
kako res. Vsako jesen je tako. — Ko smo se razšli, je veliko problemov ostalo odprtih in nakopičenih, nekaj perečih pa se jih je odprlo tudi v zadnjem času ... Omizje je akcijsko ubrano in pazljivo poslušalo. Stvari so jasne: čaka jih težavno delo. — Glavno vodilo našega dela mora biti utrjevati spoznanje o objektivni nujnosti stalnega izpopolnjevanja in razvijanja samoupravljanja od temeljnih celic do celotne družbe in vseh njenih bistvenih struktur. Posebno pa nas mora zanimati, tovariši, kakšen je in kakšen mora biti položaj delovnega človeka v sistemu samoupravljanja in v delovnih procesih. — Ta položaj še vedno ni ustrezen, reče nekdo. — In zakaj ne? spet povzame besedo predsedujoči. — Premalo se je spoštovalo mnenje baze. To je bila nepopravljiva napaka, ki bi lahko imela usodne posledice za razvoj * demokratičnih odnosov tako na različnih nivojih samo-		spet naš problem številka ena. Kaj mislite,' kako ga bomo razrešili? Kaj misliš ti, Tone? A Tone je pripravljen še od lanske jeseni, ko mu je predsedujoči zastavil isto vprašanje.	Zato. naglo zdrdra: -	Mislim, da je nelikvidnost pojav prehodnega značaja, ki je celo nujen v prehodni fazi našega gospodarskega razvoja in kot tak sicer zasluži vso potrebno pozornost, nikakor pa nam ne sme jemati prepotrebnih ustvarjalnih energij pri gradnji ključnih objektov splošnega družbenega pomena. -	Pa ti, Miha, kaj ti misliš? Nič ne kaže, da je predsedujoči zadovoljen s Tonetovim odgovorom. Miha se nekoliko zmede, ker seja ne teče tako, kot bi morala, potem pa pravi: — Nelikvidnost je bila, kakor je znano, že ha peti seji naša glavna točka. Tudi na seji republiške konference je izbila kot ena pomembnih postavk, ob kateri se je doseglo zelo enotno soglasje. Vprašujem se, le zakaj je še treba čakati!? Mar ne		neustreznih cenovnih premikov v nekaterih sferah potrošnje; pozitivna prizadevanja subjektivnih sil pri realizaciji	stabilizacije spremlja tudi škodljiva dinamika cen. Situacija se iz dneva v dan bolj dinamizira. Treba je veliko brati in veliko znati, če naj človek sproti obvladuje situacijo tako na makro, kakor tudi na mikro planu. Rad priznam: veliko berem, pogosto tudi brez načrta, vendar vse, kar se nanaša na neposreden položaj našega delovnega človeka v asociacijah združenega dela. Tako sem prišel do spoznanja, da je tudi dinamika cen, kakor tudi dinamika drugih področij našega gospodarjenja neposredno vgrajena v naš koncept kot faktor nujne korekcije in stabilizacije naših samoupravnih odnosov. Treba je namreč vedeti, 'da smo priče dinamičnemu razvoju sodobnega sveta, ki se v svojih bistvenih komponentah hitro spreminja. Znanje človeštva se že po sedanji hitrosti razvoja podvoji v približno petih letih. Razmerje med umskim		nove, širše in zahtevnejše proizvodne dimenzije . . . Spričo takih pojavov in zgodovinskih ciljev ne smemo svojega prihodnjega razvoja prepuščati zgolj inerciji sedanjih dogajanj, niti ga ni mogoče določiti iz leta v leto, od položaja do položaja, temveč ga je potrebno dolgoročno začrtati in nenehno preučevati. Kako nepomembno postane, kajne, ob tako koncipirani viziji, kratkoročno dinamiziranje cen, povsem po nepotrebnem podvrženo nekonstruktivni	kritiki občanov in neposrednih proizvajalcev na različnih nivojih združenega dela. Če se človek permanentno in ustrezno izobražuje, tovariši, kljub dinamičnim premikom cen ne more izgubiti realne vizije. Omizju zažare oči. Zdaj lahko že globlje zadiha, kajti najhuje je mimo. Ne bo se mu treba ubadati z malenkostmi, kot se morajo v republiki in ZIS. Pa je res kavelj, tale naš Polde, ni kaj! Kako suvereno se zna dvigniti nad stvari! VINKO BLATNIK
NOTRANJI GLAS
		
.		
Direktor Tomaž je bil na videz izredno zdrav človek, čeprav ga je od znotraj spodjedal sicer tih, vendar žilav nasprotnik. Ni šlo za „notranji glas“, kakor bi utegnili domnevati nekateri, temveč za grizljajočega bobra. Vsi pa vemo, kaj vse je sposoben napraviti bober s svojimi ddlgimi in ostrimi sekalci Brž ko si izbere drevo za cilj svoje dejavnosti, je to že obsojeno na pogin.
Tomažu se seveda ni dalo poginiti, zato se je z vsemi silami vrgel v razmišljanje, kako bi se znebil,,svojega" bobra. Kako? S kolom po glavi?
Na žalost - še specialno za Tomaža - se sanj ne da udariti s kolom po glavi Bober, ki ga je spodgrizoval, sprva komaj opazno in bolj mimogrede, kasneje pa vse bolj pogosto in nasilno, so bile namreč sanje. Čudne in nevarne . . .
V	sanjah, ki so se tako vztrajno ponavljale, se je direktorju Tomažu najprej prikazala tajnica - ne tako, v ženskem smislu, temveč strogo službeno - in mu pomolila pod nos šop papirjev. „Prosim, če pregledate zadeve," je imela navado reči, „in če boste to ali ono podpisali, bom stvari 'posredovala na pristojne naslove in jih spravila v tek “
V	redu tajnica, mar ne? Namreč vestna in s pametjo na pravem mestu . .. Vse bi bilo v redu, če ne bi bili na papirjih, ki mu jih je molela pod nos, sklici za seje samoupravnih organov, sestanke 00 sindikata, zveze komunistov in sploh... Tako, z dnevnim redom in kar še sodi zraven... .
Potem se je prikazal obraz dostojanstvenega predsednika
delavske kontrole:. „ Tomaž, kako je kaj? Boš sklical delavsko kontrolo ati bi še malo počakali?" V hipu ga je „izbrisal" pozorno obraz predsednika izvršilnega odbora: ..Tovariš direktor, saj nočem forsirati, vendar bi sejica 10 prav prišla. Samo pravočasno me boste morali obvestiti, da ne bom zamudil!" In potem spet obraz predsednika delavskega sveta, ki se je vedno znova pojavljal s kompromisnim predlogom: ,.Prosim vas, da prestavite sejo DS na prihodnji teden, kakor ste mi sugerirali prek tovarišice Uršule!"
Tako so bobrovi sekalci zdelovali direktorja Tomaža. Zadnje čase že kar vsako noč. Tomaž se je lahko tolažil le s tiho željo, da se mu ne bi začele času neprimerne sanje ponavljati dvakrat ali večkrat na noč.
Pravzaprav bi sanje še zdržal, če se ne bi bal, da njihova vsebinska skrivnost ne bi prodrla med kolektiv in višje strukture. Potem se je ' spomnil na psihiatra. „Lepo prosim," mu je dejal, „mi lahko zagotovite, da bodo moje sanje ostale samo moja skrivnost? Ni nevarnosti, da bi prek brezžičnih valov, ali kako se že reče, kam prodrle? “ • Nastopila je dolga in vsebinsko bogata tišina
Potem je psihiater dejal: ..Zakaj, človek, vas je strah lastnih sanj? To je vendar samo dokaz za bogato duševno življenje!"
,,Tovariš doktor," je izdavil Tomaž. „Sanje bom poskušal zamoriti s tabletami, vendar gre za to, da nihče zanje ne zve. Za vsabino gre, razumete! Saj me bodo sesekljali kot tehnokrata, če pride vsebina v javnost."
Ko je psihiater naposled razumel družbeno razsežnost problema, je dejal:	„Če boste
držali jezik za zobmi - namreč, ne med- spanjem, temveč kasneje - ne boste imeli družbenopolitičnih težav. “
Pomirjeni Tomaž se je vrnil v okrilje svojega delovnega kolektiva. Ko je tajnica prinesla kavo in zaprla vrata za seboj (ko je odšla ven), se je Tomaž udobno zleknil v naslanjaču. Potem se
je iznenada nasmehnil: ,,In vendar, navsezadnje bi bilo kar lepo živeti, če bi se sanje uresničile ...“
Potem je poskočil in pogledal po vseh kotih, če ni po naključju kje prikriti prisluškovalec. Ni ga bilo.. . Tomaž se je vrgel na kavo in drugo vsakdanje delo in se sprijaznil z dejstvom, da ga bo ponoči spet
vzel bober v precep.
Tig
- Tale se pa muči kot naši osnovnošolci s svojimi torbami...
I. Antič
IZ NAŠE DRUŽBE
IZ BELEŽNICE REGISTRACIJSKEGA SODNIKA
Opozarjanja je bilo dovolj
Na območju okrožnega gospodarskega sodišča Celje vpisana v sodni register pretežna večina enovitih organizacij in polovica takih organizacij združenega dela, ki imajo TOZD • Nerazmejena pooblastila, slabo opredeljena odgovornost in nerazdeljeno premoženje so trije glavni vzroki zastojev v kolektivih, ki so se ali se |e bodo konstituirali v več temeljnih organizacij združenega dela • Tiste, ki
bi še odlašali, čakajo tudi sankcije!
Kako poteka vpisovanje organizacij združenega dela v sodni register na območju Okrožnega gospodarskega sodišča v Celju, ki je pristojno za 11 občin celj-sko-zasavske regije? Predsednik tega sodišča, tovariš Igor BELE, je na naše vprašanje odgovoril takole:
„Z območja celjske, konjiške, šmarske, šentjurške, laške, žalske, velenjske, mozirske, sevniške, krške in brežiške občine smo doslej vpisali v sodni register pretežno večino enovitih organizacij združenega dela ter slabo polovico tistih, ki imajo temeljne organizacije združenega dela. Treba bo vpisati še 41 enovitih organizacij s področja gospodarstva in 21 takih gospodarskih organizacij, ki bodo imele predvidoma 129 TOZD, potem pa še 13 enovitih negospodarskih organizacij in 6 negospodarskih organizacij, v katerih naj bi obstajalo 29 TOZD. Izmed zamudnikov, če tako rečem, jih imamo v delu nekako tri četrtine. Na vsak način pa bi vpisovanje v sodni register teklo hitreje, če nekatere manjše organizacije, predvsem šole, ne bi še vedno čakale, da bodo pristojne občinske skupščine potrdile njihove statute in če na našem območju ne bi obstajalo več velikih organizacij združenega dela, v katerih je ureditev notranjih razmer bolj ali manj zapletena, predvsem pa zamudna. Za primer bi omenil MERX, ki ima 10 TOZD in okoli 150 poslovnih enot v raznih občinah. Kolikor poznam
razmere na terenu, pa bi vseeno rekel, da tudi povsod tam, kjer vpisa še niso priglasili, tečejo bodisi zadnje priprave za ustrezno javno razpravo v kolektivu, bodisi je razprava že v polnem teku.“
TRIJE KAMNI SPOTIKE
O najvažnejših problemih v zvezi z vpisovanjem v sodni register, ki jih je in jih še ugotavlja sodišče, je govoril sodnik Franc Podržaj:
„Če povem po domače, in-struktaža po terenu ni bila zadostna in marsikatero vprašanje je ostalo nerazjasnjeno. V bistvu gre za tri skupine takih vprašanj, ob katerih smo morali delovnim organizacijam vedno znova dopovedovati, da jih morajo v osnovi urediti tako, da bodo skladne z zakonom in seveda uporabne v praksi. Mislim na vprašanje razdelitve pooblastil v pravnem prometu med temeljne organizacije in organizacijo združenega dela kot celoto, nadalje na jasno opredeljeno odgovornost bodisi TOZD, bodisi OZD kot celote, slednjič pa še na tako imenovano razdelitev premoženja. Lahko povem, da so si ta vprašanja marsikje tolmačili na zelo samosvoj način. Imeli smo, denimo, primer, ko v zelo veliki sestavljeni organizaciji združenega dela generalnemu direktorju podjetja sprva niso nameravali dati prav nobenih pooblastil, celo takih ne, da bi smel po lastni presoji sklicevati
seje strokovnega kolegija, da ne govorimo o podpisovanju ali so-podpisovanju pogodb, ki so pomembne za organizacijo združenega dela kot celoto. Spet drugod pa je bilo tako, da so v dokaz, da je bila izvedena delitev premoženja, predložili na videz zelo uporabne modele, kako bodo to storili kasneje. Zelo težko pa smo takim kolektivom dopovedali, da potrebujemo za vpis v register dokaz, daje to že bilo storjeno, torej začetno bilanco za vsak TOZD posebej/1
TUDI SODNE SANKCIJE
Izkušnje z območij drugih registracijskih sodišč kažejo, da so se delovne organizacije le poredko držale rokov, v katerih bi morale odpraviti napake in pomanjkljivosti, ugotovljene v postopku za vpis v sodni register. Kako je s tem v praksi celjskega okrožnega gospodarskega sodišča? Predsednik Igor Bele pravi:
„Karkoli smo že komu nasvetovali ali pa zahtevali, smo to storili zato, da bi bile zadeve urejene skladno z zakonom. Glede tega torej niso možni nikakršni kompromisi, pa čeprav so v marsikaterem kolektivu bili prepričani, da si zakon lahko razlagajo po svoje. Prav takšno prepričanje, ki pa vendarle že izginja, je vzrok da so se le redki držali rokov, ki jim jih je postavilo sodišče za popravke ali dopolnitve. Ker gre, pošteno gledano, pri samoupravnem
konstituiranju organizacij združenega dela po novi ustavi in njih vpisu v sodni register tudi za vrsto objektivnih težav, na katere kolektivi praktično niso imeli nobenega vpliva, zaradi tega doslej nismo sprožili postopka proti nobeni organizaciji, ki ni storila v roku vsega tistega, kar ji je naložilo sodišče. Sodim pa, da so zdaj stvari tako razjasnjene, da kakršnokoli opravičevanje ni več sprejemljivo in da bodo morale slediti tudi sankcije, kijih lahko izreče sodišče. Izkušnje nam namreč kažejo, da je bilo problemov in težav ne glede na pomanjkanje kadrov, ki ga občutijo povsod, sorazmerno najmanj tam, kjer so bila notranja razmerja dobro urejena že poprej in kjer so se vsi zavzeli za to, da bi v notranje življenje vnesli take odnose, kot jih zahteva nova ustava, ne pa, da bi spremenili le firmo, če tako rečem. Za primer take organizacije bi navedel podjetje Tkanina, ki ima več temeljnih organizacij, pa smo ga vendarle lahko tudi formalno-pravno povsem v redu vpisali v register že 14. februarja, to pa celo kot prvega na območju našega registracijskega sodišča/1
—mG
PO POTEH USTAVNIH DOLOČIL
• Ustanavljanje temeljnih organizacij zdrU' ženega dela ne more in ne sme biti le e« kratna akcija:
Kmalu ve® novih TOZ0
Na Ravnah na Koroškem so že pred časom podrobni tej
ocenjevali uveljavljanje ustavnih novosti, se pravi novo saitf
"ki
upravno organiziranost delovnih ljudi v združenem delu. j m n prve analize kažejo, daje čutiti prav v vseh sredinah MežiS' doline več samoupravnega življenja, kot gaje bilo do#! Seveda pa so ugotovili hkrati s tem še prenekatero P° dim manjkljivost.
Med drugim je mogoče ugotavljati, da se je tudi v Mež^ p»|je dolini izboljšalo obveščanje delovnih ljudi, daje ustanovil8 ^
temeljnih organizacij združenega dela pomembno vplivala11?
izboljšanje ekonomskega položaja posameznih temeljn'
organizacij združenega dela itd. Nadalje je pomembno,
dl*
samoupravne interesne skupnosti že začenjajo z delom ta^
kot to predvideva nova ustava, pri čemer vodi temeljna1 dogo lesnokulturna skupnost. Pri zadovoljevanju skupnih potre.; 'V; delovnih ljudi pa tudi že začenjajo temeljne organiza^ Mir združenega dela in krajevne skupnosti uveljavljati institucij Uje,
samoupravnega sporazumevanja.
Posebej pomembno je, da v občini Ravne na Korošk^ poudarjajo vseskozi, da ustanavljanje temeljnih organi#8! združenega dela ne bo le enkratna aikcija, pač pa proces, a
1 Ik
mora nenehno spremljati razvoj oranizacij združenega Za zdkj so ustanovile temeljne organizacije združenega #.1. J
z. u a)	uoianvzviiv	v/i 50..!	v/	»«•
le tri organizacije združenega dela, in sicer Železarna R2V.: 5 o	j	°	....	-o$]k
na Koroškem, Rudniki svinca in topilnica Mežica ter Koros zdravstveni dom Ravne na Koroškem. Z akcijo ustanavljaj l0g; temeljnih organizacij združenega dela pa nadaljujejo. V ^	, i
lezarni Ravne na Koroškem se bo začela že te dni jaV?? j.'ie razprava o vsebinskih izhodiščih za nadaljnjo poglobitev 'soli moupravljanja. Računajo na ustanovitev več novih temelji h organizacij združenega dela, podobno kot tudi v mežisk aj,; Rudnikih svinca in topilnici.	i*2'
V 7 organizacijah združenega dela, ki imajo sed . Mežiški dolini, so brez temeljnih organizacij, pa čeprav i*1? \ Gradbeno podjetje Stavbenik Prevalje 380 zaposlen ^ os Obrtno podjetje Inštalater Prevalje pa 164 zaposlenih d ^ei Kot temeljne organizacije združenega dela pa so se »e stituirali tudi vsi pomembnejši dislocirani obrati v Mež* % dolini, pri čemer je izjema enota Gradbenega podjetja D# grad na Ravnah na Koroškem, ki ima 91 zaposlenih. .. k
_______________________________________________________ M’
m
SltlC
Si
%
Si
LJUBLJANA JE PRIPRAVLJENA ZA AKCIJO DODATNE POMOČI KOZJANSKEMU
s
4
V drugi krog solidarnost

s
Dobre vsebinske priprave
Minuli ponedeljek se je začel v Jasnici pri Kočevju tretji dvomesečni politični tečaj, kakršne organizirata Republiški svet ZSS in Republiška konferenca ZMS. Svet njunega skupnega Centra za družbeno izobraževanje je vsebinske priprave na ta tečaj zelo dobro ocenil.
V težnji, da bi se vsebinska zasnova in izvedba teh političnih tečajev stalno izpopolnjevala in razvijala, so organizatorji za ta tretji tečaj pripravili že nekaj novosti. V programu tečaja so jasno začrtani trije osnovni smotri družbenopolitičnega izobraževanja tečajnikov. Prvi je ta, da jim na tečaju posredujejo nova osnovna družboslovna znanja o samoupravljanju, gospodarjenju in subjektivnih silah, da bi tečajniki pozneje v konkretni politični akciji znali analizirati dogajanja znotraj teh področij. Ker so tečajniki iz vrst tistih delavcev, ki so že aktivno bodisi v TOZD, bodisi kot delegati, je drugi smoter programa tečaja v tem, da se tečajniki seznanijo temeljiteje s cilji tekočih političnih nalog in akcij. In končno naj bi si tečajniki pridobili tudi več praktičnega in uporabnega znanja, kakršno jim je potrebno ob vodenju vsakršne politične akcije.
Novost v organizaciji tretjega tečaja je tudi v tem, da bodo
tečajniki skoraj polovico časa delali v seminarjih. Pa tudi to, da bodo poleg rednega programa imeli na izbiro še osem fakultativnih tem, iz katerih si bodo izbrali tiste, ki jih najbolj zanimajo. Te teme so n.pr. nacionalno vprašanje, ali cerkev in religija ali nekaj tem iz mednarodnega dogajanja. Kot za prejšnje tečajnike je tudi za te predvidenih v programu nekaj ekskurzij. Predlagali so, naj bi obiskali tudi eno razvitejših delavskih univerz, morda celjsko, če bo mogoče organizirati, da bi tečajniki za zaključek kot opazovalci prisostvovali kongresu zveze sindikatov Slovenije, ki bo v Celju.
Svet Centra za družbeno izobraževanje pa ni najbolje ocenil kadrovskih priprav na ta tečaj. Za prvi tečaj je bilo prijavljenih okoli 70 kandidatov, za drugi že nekaj manj, za tretji tečaj pa jih je komaj 43. To pa je premalo kandidatov, da bi lahko izmed njih izbrali homogeno delovno skupino. Težnji, da bi se tečaja udeleževali kandidati, ki imajo ob zaključeni splošni izobrazbi osnovne šole svojo poklicno kvalifikacijo, še vedno v celoti ni zadoščeno. Od tega kriterija pa ne bi smeli odstopiti. Medtem ko nekateri občinski sindikalni sveti pravočasno zbirajo kandidate za tečaj (Celje, Obalni svet), pa iz
nekaterih občin doslej še niso predlagali nikogar. Edinstven pa je primer JUTRANJKE iz Sevnice, ki je že doslej poslala na tečaje sedem svojih delavcev. Svet centra je ocenil, da se občinski sindikalni sveti premalo trudijo za dobro in pravočasno kadrovanje (nekateri so se celo sklicevali na povečano delo v pripravah na kongres, namesto prav obratno, saj bo tretji tečaj vsebinsko vsestransko povezan s pripravami na kongres!). Zlasti pa so v tem pogledu premalo storila vodstva Zveze mladine. S težnjami, da bi se program tečaja stalno dopolnjeval, res ni v skladu takšno zanemarjanje kadrovanja za tečaj.
Svet Centra za družbeno izobraževanje je razpravljal tudi o možnostih, da bi programske zasnove in vsebino tečajev v Jasnici poiskušali smiselno uporabiti tudi drugod po Sloveniji, zlasti po večjih središčih. Koprska delavska univerza se je že doslej poslužila programa prvega tečaja za svoj tečaj, ki ga je organizirala za delegate. O sklenjenem političnem tečaju, ki bi bil zasnovan na programu iz Jasnice, razpravljajo tudi družbenopolitična vodstva v občini Celje, Iger bo tak tečaj, če bo zamisel sprejeta, izvedla tamkajšnja delavska univerza.
s. g.
Znano je, da je bila prva ocena škode, ki jo je povzročil potres na Kozjanskem, veliko prenizka. Ponovna ocenitev je mamreč pokazala, da je škode približno za 680 milijonov di-naijev (68 starih milijard). To pa seveda terja dodatno zbiranje sredstev, da bi lahko pomagali tistim, ki še vedno prebivajo v šotorih. Republiški koordinacijski odbor za odpravo posledic potresa na Kozjanskem se je zato odločil za drugi krog zbiranja sredstev. Med drugimi načini tudi s tem, da vsak zaposleni prispeva še po en enodnevni zaslužek.
Tudi v Ljubljani, ki vključuje pet občin, so priprave za drugi krog zbiranja pomoči že stekle. Pa nanizajmo nekq podatkov, ki smo jih dobili na koordinacijskem odboru mesta Ljubljane za odpravo posledic potresa.
Koordinacijski odbor mesta Ljubljane je v dogovoru z občinskimi koordinacijskimi odbori določil, da bodo proizvodne delovne organizacije delale za Solidarnostno akcijo 5. ali 12. oktobra in ustvarjeni dohodek namenile za pomoč prizadetemu prebivalstvu na Kozjanskem. Delavci, zaposleni v družbenih dejavnostih, pa naj bi prispevali enodnevni zaslužek, ki bi se jim obračunal v mesecu septembru. Na ta način naj bi zbrali 14 milijonov dinarjev.
Ljubljanske občine so prevzele sanacijo močneje prizadetih stavb v enajstih krajevnih skupnostih občine Šentjur pri
Celju. Sodelovala bodo gradbena podjetja, in sicer bodo prispevala: Tehnika 22 %, Gradis 20 %, Obnova in Slovenija ceste po 16%, Megrad 10%, Univer-zal, Agroobnova, Bežigrad in Objekt pa po 4% od celotne škode v občini. Ekipe teh podjetij so 16. septembra že odšle na teren.
V občini Šentjur pri Celju je
I?
bilo med potresom po ^ podatkih poškodovanih objektov in je bila ško^ njena na 141.992.000 dih Ljubljanska gradbena P° f bodo sanirala stavbe, kis 4 njene s 3. in 4. stopnjo P., dovanosti. Teh pa je 628> , j na njih pa znaša 123.9 dinarjev.
Gorenjci za Šmarje pri Jelšah
^ S«,
* šk
Gorenjski koordinacijski dbor za pomoč Kozjanskemu : pred dnevi pripravil program rdelovanja petih občin svojega odročja pri obnavljanju krajev, i jih je prizadel potres. Na obudo republiškega odbora bo orenjska sodelovala pri od-ravljanju potresne škode v kra-vni skupnosti Šmarje pri Jel-rh. Po dosedanjih podatkih je tej krajevni skupnosti samo na isebnih objektih Ocenjena coda na 59 milijonov dinarjev.
Gradbena podjetja z Gorenj-cega bodo poslala v to kra-vno skupnost skupaj okoli 50 radbenih in obrtnih delavcev z so potrebno mehanizacijo, ki : bodo načrtno lotili ob-avljanja prizadetih poslopij in raditve novih. S tem bodo aatno ublažili trenutno naj-ujšo stisko tamkajšnjih prebi-alcev, ki so za obnovitvena ela že dobili precej denarja, udo pa jim primanjkuje stro-ovnjakov. Največja obveznost, i jo prevzema Gorenjska v tem

kraju, pa je zagotovitev
jv	p
za novo šolsko poslopj e, trebe učencev nižjih
Veljalo bo okoli 15
dinarjev.
Cenijo, da bo vre^h ^
tošnje solidarnostne Gorenjske Kozjanske”*
segla okoli 20 mutr i6[ii narjev. Skoraj vsi zaP°pO? že delali za ta nam611 e ^ prosto soboto, do ko”
rt
prosto soboto, do bra pa naj bi na predlog .0 ; nacijskega odbora ranja enodnevnega zaSj6l<r ponovili. V nekaterih organizacijah bodo n
spet delali na prost daiV 4
iir-rt j-1lC+rP7fl naj ,4.
jim to ne ustreza, nai ^0 J - 1
ko : 0«
Občinski koordinacij. tllji
nih dohodkov kako
se bodo bolj Posvet^evk0';!
ranju ustreznih Pf^ni# J
a •	. t. v-y JCl	J
;lo
___________ ruf
področju okoli
tistih občanov, ki 0in posleni v- delovnih^,
pošlem v- aeiov» ^ .1 zacijah. Med drug”” področju okoli 2500 o obrtnih dejavnostih-
ifC
Urejeno štipendiranje je le prvi korak
fu^eni dogovor o štipendiranju je na Jesenicah spodbudil razpravo o številnih kadrovskih problemih
ltar°'a „vse ali nič“, ki so jo nekateri zagovarjali ob urejanju radijske politike v Sloveniji, se je tudi tokrat izkazala kot ne-itr piliva. Z izgovorom in argumenti, daje nemogoče sistemsko ji Jat' štipendijsko politiko, dokler nimamo urejenega dolgoroč-! načrtovanja kadrov, usklajene šolske mreže in sistema izobra-(j ''J3, zgrajenih dovolj dijaških in študentskih domov, so se neka-opirali kakršnemu koli korenitejšemu spreminjanju in sistem-Urejanju štipendiranja Že prvi koraki in prizadevanja, da v ;(;! j/pUem dogovoru o štipendiranju začrtano politiko resnično [C* zJeuio, so potrdili naša pričakovanja.
o) urejanjem resda le majhnega dela kadrovske politike, t. j. šti-it /Jtanja, so se odprla in mnogo bolj zaostrila vsa tista vprašanja, d) j;0 jih doslej reševali stihijsko ali pa odlagali. Poslej to ne bo , ,?goče. Zato ni slučaj, da so na Jesenicah, ko so razpravljali o te ^^vanju družbenega dogovora o štipendiranju, spregovorili el) širše o problemih zaposlovanja, poklicnega usmerjanja in jje n^vanja mladine. Osnova za to razpravo je bila analiza o šti-jjo mj ai\ju, ki so jo opravili v .občini, in analiza zavoda za zaposlo-/ 0 poklicnem usmerjanju. in odločanju mladine za nadaljnje eit Ivanje.
13 h
Jvaci]
el)	za vso Gorenjsko že
jeseniško občino je po-
eli )kai „kot
;|1i e značilno pomanjka-
Tako so npr. na Jesenicah odprli nove oddelke ekonomskih in medicinskih .šol in vsa mladina, ki se je doslej enakomerneje usmerjala v bližnje šole (Kranj), se je vpisala v ,,doma-če“ šole. Ne le na Jesenicah, tudi drugod po Sloveniji opažamo, da je za odločitev mladine najpomembnejša bližina šole. In ker smo doslej po pravilu odpirali in širili oddelke tzv. ,,najcenejših" šol (gimnazije, ekonomske, administrativne), smo tudi
_________________ v krajih, kjer je gospodarstvo
‘tiL^ovnih življenjskih pogo- mnogo bolj zainteresirano za q(: Jlavcev. (Po podatkih Žele- druge poklice, mladino usmer-• 1 ’	1 ■ —	j ali povsem v drugo smer. Jese-
ničani so zato upravičeno zaskrbljeni, da bomo čez nekaj let kljub velikemu pomanjkanju srednjih strokovnih kadrov imeli pred vrati delovnih organizacij brezposelne. Zato bomo morali ob predvideni reformi srednjega šolstva, predvsem pa ob povečani vlogi in vplivu gospodarstva na načrtovanje in programiranje izobraževanja,
šMs °Vne s^e nasPl°h, pose-njl I,,a v nekaterih gospodarskih /p *o ■ (železarstvo, gradbeni-/i)' »ili Že nekaj let beležijo 53' ?yn vpis mladine v strokov-ujli . ■ ki izobražujejo kadre za ^oge. Zato so prisiljeni k 31*“ delovno silo in učen-i t (^3rugih republik To pa po-,11) ,.VeHk° dodatno obreme-gospodarstva za ureja-
js)3 stane vsak delavec, ki se z vD' k'10 Preseli na Jesenice, pri-iiij0 ISO starih milijonov ils! e^' ‘Počasno pa se ob veli-^manjkanju mladih odpi-Gorenjskem nekatere šole, ki sicer trenutno ^4% vejo problem kam z mla-kep0 osnovni šoli, je pa vpra-bodo vsi ti mladi po flia* srednji šoli lahko do-^zno zaposlitev.
^------------------------
#!
VEDNO VEČ PATRONATOV
[F
tl
.O1
c
^ stot113110 ie> da se je prvotni načrt akcije za izgradnjo šolskih pro-,cj Š|(0?v na Kozjanskem po potresu spremenil potem, ko je bila celotna ko,8 dokončno ocenjena na 680 milijonov din, se pravi mnogo več, i*gtJ® kazalo sprva. Samo za potrebe sanacije 20 šolskih objektov in 9 novih šol pa bi potrebovali 31,480.000 din, računajoč na Sor 6 maRLESOVE objekte, ki naj bi vse postavili še pred zimo. vzeti 'darnostna akcija občanov občine Velenje, ki so sklenili pre-f^^loten patronat nad izgradnjo novega šolskega objekta v Zibiki, in operativno, je bila primer drugim, kako se lahko polno iti o'rai0 pri šolskih novogradnjah na Kozjanskem. Občini Šentjur (kug'tl8tje 86 tako že pogovarjata o enakem načinu pomoči še z Hh 0bčainamL Tako bodo patronat nad izgradnjo šol prevzele še J V,	občine za šolo v Ponikvi, zasavske občine za šolo na
W ^tai601 Vrllu> občina Maribor za šolo na Pristavi, nad II. etapo ■ *°*e v Šmarju pa gorenjske občine. Takoj v začetku tako ''eis^djene akcije se je tudi pokazalo, da tudi druge bčine kakor tetiti. . ne želijo le pasivno prevzeti financiranje MARLESOVIH ?aditobjektov, pač pa se želijo angažirati na celotni organizaciji Ve °b aktiviranju lastne gradbene operative. Zato je Izobra-("le. j8. skupnost SR Slovenije naročila izdelavo tipskega projekta te’vK> bo kateremukoli izvajalcu ob spoštovanju standardnih na-asične graditve omogočil realizacijo programa v okviru.lastne ^leny°8*ie. Kot nam je znano, je projekt pripravljen. Ljubljana pa je
Si^. Za novogradnjo popolne osnovne šole v Ponikvi uporabiti z ? ' Programskimi zahtevami dopolnjen projekt, po katerem je S ptajena nova šola na Planini pri Sevnici, d L8dskeeVZeinanjem patronata nad izgradnjo novih šol je vrednost r,. .'"lidarnosti mnogo pridobila. Žal pa se bodo dela zavlekla,
'-a 0hv- “AUVJSL1 IllllUgu puuuuna. -c-ai pa »v
[^S0Ypne n*so želele slediti sugestijam, da bi postavljale MAR-montažne objekte, ki mimo drugega tudi niso cenejši od S šoj^dnje. Tako bosta zato do konca septembra za uporabo le - gradiZ^dbi’ v Zibiki’ ki 1° gradi VEGRAD iz Velenja in v Loki,
'V* dtuge podružnične šole bo treba zato letos poiskati zasilne v delno zavarovanih poškodovanih šolskih objektih ali pa s % na u®encev v centralne šole. Skladno s programom pa tečejo t aita °snovru šoli v Šmarju, katerega lani pričneta L etapa s 14 'Tli je že dokončana, medtem ko bodo dodatne 4 učilnice in '0|ičan (j<'a S°tove še letos do decembra, preostali del II. etape pa bo i ° ?®Ptembra prihodnjega leta.
botrih 6n način Pom°či Pri izgradnji šolskih objektov na Koz-Ntaiit ° s'cer veljal 4 milijone din več (seveda ne upoštevaje ev. v0|skih v Prihodnjem letu), a to gre na račun naknadno povečanih Seh poJuJVr^*n> ^ bodo poleg prvotno predvidenih treh učilnic na ažničnih šolah zgradili pri vsaki še po en oddelek za vrtec.
s. g-

mnogo bolj skladno delovati v obeh smereh: poklicno usmerjati mlade, da se bodo ob upoštevanju osebnih nagnjenj in sposobnosti odločali za poklice, ki jih gospodarstvo in družbene službe potrebujejo — istočasno pa s politiko nagrajevanja in objektivnega vrednotenja delovnih mest stimulirati mlade za to, da se bodo v večji meri odločali za tehnološke usmeritve.
Zanimiv je podatek gorenjskega zavoda za zaposlovanje, da se 67 % absolventov srednjih strokovnih šol odloča za nadaljnje šolanje na višjih in visokih šolah. Skoraj po pravilu nadaljujejo šolanje v stroki le odlični in prav dobri dijaki, zadostni in dobri pa spremene svojo usmeritev. Morda nam tudi to na neki način pojasnjuje, zakaj je na družboslovnih višjih in visokih šolah tako visok vpisb medtem ko so tehnološke fakultete nezasedene. Več kot na dlani je, da si tako stihijskega razvoja šolstva ne moremo dovoliti. In če smo s štipendijsko politiko začeli tesneje povezovati izobraževanje z gospodarskimi in družbenimi potrebami, bomo morali v naslednjem obdobju poseči v celotno izobraževanje. To pomeni, da bomo morali bolj načrtno graditi mrežo šolstva, v skladu s potrebami gospodarstva, in zagotavljati napredovanje mladine in zaposlenih v skladu z njihovimi sposobnostmi in prizadevanji. Tudi tiste mladine, ki je materialno preskrbljena in .si povsem svobodno izbira poklic.
Drug problem, ki so ga odprli na Jesenicah in ki je več ali manj prisoten povsod, pa je usposobitev gospodarstva in družbenopolitičnih skupnosti za načrtno vodenje kadrovske politike. Ob sklepanju samo-upravnih sporazumov o štipendiranju v TOZD in snovanju skladov združenih sredstev v občinah se je pokazalo, da marsikje nimajo nikogar v občini, ki bi strokovno in organizacijsko vodil to področje. Nihče v občinah nima pregleda, koliko je mladine, ki štipendije pre-
jema, koliko je potencialnih ‘kandidatov za štipendije ter koliko štipendij so razpisali v delovnih organizacijah. Na Jesenicah so zato odprli novo delovno mesto v občinski upravi — drugje pa si to delo dele uslužbenci oddelkov za dmžbene službe. Štipendijska politika je del kadrovske politike in je ni mogoče obravnavati ločeno. Izredno pomembno je, kdo bo opravljal te naloge. Najbrž je en uslužbenec premalo — zlasti pa je težko od njega pričakovati kaj več kot le opravljanje orga-nizacijsko-tehničnih poslov. Zato je razmisleka vredna ponudba zavodov za zaposlovanje, da bi ob snovanju novih skupnosti za zaposlovanje, ki se bodo ustanovile v vseh občinah, njihove strokovne službe prevzele strokovno delo na področju kadrovske politike v občinah. Te .službe bodo preko skupnosti lahko zagotovile bolj koordinirano delo vseh nosilcev kadrovske politike v TOZD in občini. Ob snovanju interesnih skupnosti na novih ustavnih načelih bomo morali temeljito preučiti, kako bomo zasnovali strokovno delo zanje, da bo kvalitetno, racionalno in učinkovito. Prav na področju kadrovske politike deluje toliko različnih — samostojnih subjektov, ki jih je za uspešno in celovito reševanje nujno koordinirati in tesneje povezati.
TILKA BLAHA
Raziskave po sporazumih
Raziskovalna skupnost Slovenije in Poslovno združenje gozdno gospodarskih organizacij Slovenije sta sklenila samoupravna sporazuma, s katerim se obvezujeta, da bosta določene raziskave v gozdarstvu in lesnem gospodarstvu programirala ter financirala skupaj.
Raziskave bo največ izvajal Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo pri Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Poseben poudarek v obeh sporazumih je na tem, da bodo programi raziskav znanstveno in družbeno utemeljeni ter strokovno izvajani po kriterijih in metodologiji Raziskovalne skupnosti Slovenije. Rezultate raziskav bodo poslovno združenje gozdno gospodarskih organizacij Slovenije in drugi interesenti uporabljali pri izvajanju svojih nalog ter razvojnih programov. Predvidevajo, da bo skupna letna vrednost raziskav okrog 3 milijone dinarjev.	E. P.
S sodelovanjem kolektivov
V revirjih so skrbno izbrali repertoar gledališkega
abonmaja
Gledališke abonmajske predstave na odrih zasavskih delavskih domov so že nekaj let sestavni del kulturnega življenja revirčanov, odraslih in mladine. Za novo sezono so v repertoar poleg gostovanj uvrstili tudi uprizoritve domačih igralskih družin. S tem so uresničili sklepe temeljnih kulturnih skupnosti in občinskih zvez kulturno-prosvetnih organizacij, da kaže domači ustvarjalnosti posvetiti izdatnejšo skrb in ji omogočiti, da bo v kulturnem življenju bolj enakopravno sodelovala.
Letos prvič uvajajo v vseh treh občinah poleg večernih tudi popoldanske abonmajske predstave za mladino, šolsko in doraščajočo. Na odrih delavskih domov se bo zvrstilo okoli 40 gledaliških in nekaj glasbenih predstav. Uprizorili jih bodo ansambli ljubljanskega mestnega.
kranjskega amaterskega, celjskega in nekaterih drugih slovenskih gledališč in dramske družine iz Hrastnika, Trbovelj in Zagorja ob Savi. V Trbovljah in Zagorju ob Savi začnejo novo sezono z gostovanjem Kranjčanov, ki bodo uprizorili Svetinovo Ukano.
Zanimanje za te predstave je tolikšno, da bodo dvorane delavskih domov vedno zasedene. To je zasluga delovnih kolektivov in njihovih sindikalnih organizacij. V Zagorju ob Savi je kolektiv rudnika odkupili 200 vstopnic. V Hrastniku pa je tudi občinski sindikalni svet prispeval nekaj denarja za pocenitev abonmajskih vstopnic. In spodbudno je tudi, da so vodstva nekaterih strokovnih in poklicnih šol pokazala razumevanje za odkup vstopnic za svoje go-
jence-
PO SREČANJU POKLICNIH IN NEPOKLICNIH GLEDALIŠKIH DELAVCEV_
Še bolj s skupnimi močmi
Grad Štatenberg je bil nedolgo tega prizorišče pomembnega srečanja poklicnih in nepoklicnih gledaliških ustvarjalcev od blizu in daleč, saj so prišli celo iz Kopra, Kočevja in Novega mesta, seveda pa so prevladovali udeleženci z območja Štajerske. ’ V tem častitljivem grajskem poslopju so se nepoklicni in poklicni igralci, reži-
VSE VEČJE POTREBE PO POMORSKIH POKLICIH TERJAJO USTANOVITEV POMORSKEGA ŠOLSKEGA CENTRA_
Predlogi pomorskega gospodarstva
Na slovenski obali je zaživela posebna izobraževalna skupnost za področje pomorskega gospodarstva in tistega, ki ima v svoji dejavnosti pomorski transport in špedicijo. Ta skupnost bo omogočala večji vpliv gospodarstva na obseg in profile izobraževanja pomorskih kadrov. Samoupravni sporazum o ustanovitvi posebne skupnosti so zaenkrat podpisali Splošna plovba, Luka Koper, Delamaris, In-
tudi izobraževanje drugih pomorskih kadrov, za potrebe luškega gospodarstva, ribištva ter razne s pomorstvom povezane transportne in agencijske dejavnosti. Bodoči slovenski pomorski šolski center naj bi zato v skladu s temi potrebami razširil svojo dejavnost. Že v tem šolskem letu bo najbrž zaživel na višji pomorski šoli prometno tehnološki oddelek, na srednji pomorski šoli pa bi kazalo od-
tereuropa, Interagent iz Kopra preti luško pomorski oddelek, ter Višja pomorska šola iz Pi- O smereh izobraževanja bo se-
rana. Med podpisniki pa še ni Srednje tehniške pomorske šole iz Portoroža, kar je seveda precej čudno.
Gospodarstvo predlaga, naj bi se srednja in višja pomorska šola preoblikovali v pomorski šolski center, ki bi prevzel skrb za izobraževanje za celotno pomorsko gospodarstvo. Danes ti dve šoli izobražujeta v glavnem kader, ki ga potrebujejo ladjarji za delo na ladjah. Razvoj pomorskega gospodarstva pa terja
veda odločalo gospodarstvo. Zagotovo pa je, da bodo na višji pomorski šoli organizirali tudi študij na drugi stopnji. S tem bodo omogočili diplomantom, da se bodo po končani plovbi na moiju lahko zaposlili na odgovornih mestih v pomorskem gospodarstvu. Vloga pomorskega šolskega centra bo zagotovo tudi organizacija dopolnilnega izobraževanja in strokovnega izpopolnjevanja že zaposlenih v pomorstvu.	K. S.
serji, predsedniki gledaliških odborov, predstavniki občinskih ZKPO, TKS in drugi pomenkovali o tem, kako bi s skupnimi močmi poslej še bolj razgibali gledališko življenje na Slovenskem, ki ima, kot je znano, dolgoletno tradicijo. Med udeleženci smo srečali podpredsednika ZKPO Slovenije Miloša Mikelna, predsednika odbora za gledliško dejavnost pri ZKPOS in predsednika skupnosti slovenskih gledališč Jožeta Babiča, pa Janeza Karlina, pred. ZGSL, direktorja mariborske drame Branka Gombača in številne druge. Srečanje je potekalo v okviru1 Loških poletnih kulturnih prireditev in pod pokroviteljstvom konjiškega kombinata Konus, organizirah pa so ga kulturno društvo Loče, občinski svet ZKPO Slov. Konjice in področna odbora Združenja gledaliških skupin Maribor in Celje. Potrebno je povedati, da je bila prireditev vzorno organizirana.
V okviru srečanja je bil pogovor o povezanosti poklicne in nepoklicne gledališke ustvarjalnosti, kulturni program, v katerem sta sodelovala igralka Mila Kačičeva in oktet KD iz Loč in družabni večer.
Po uvodnih in tehtnih prispevkih Jožeta Babiča, Janeza Karlina in Marjana Belina se je razvila živahna, tu in tam polemična razprava o gledališki umetnosti danes, še bolj pa o tem, kakšna naj bi bila v prihodnje. Domala vsi so podčrtali, da moramo s skupnimi prizadevanji doseči še večjo kvaliteto, čeprav je že doslej marsikatera gledališka družina zabeležila lep uspeh. Mnogo je bilo povedanega o neustreznem prostoru za kulturno delovanje nasploh. Zato so udeleženci
ENOTNOST - ŠT. 37-21. SEPTEMBRA 1974
predlagali, naj bi skupnost slovenskih občin posvetila temu vprašanju ustrezno pozornost. Zlasti po zgledu'celjskega, mariborskega in goriškega poklicnega gledališča, ki so doslej največ storila pri navezovanju živih, tako rekoč dnevnih stikov z amaterskimi skupinami in jim tako omogočila enakopravnejši položaj v družbi, bi bilo treba v prihodnje storiti še marsikaj.
Letos bo na Borštnikovem srečanju v Mariboru prvič nastopila amaterska gledališka skupina, in sicer iz KUD „Slava Klavora", v Celju, najbrž pa tudi v Mariboru in drugod bodo ' v prihodnje še bolj pogosto nepoklicnim gledališčnikom na voljo odri poklicnih gledališč, seveda tistim najboljšim. Govora je bilo celo o slovenskem izbranem gledališkem repertoarju, ki bi ga sestavljale predstave poklicnih in amaterskih gledališč in bo ga gmotno podprla tudi republiška kulturna skupnost. Po zgledu Celja naj bi v vseh gledaliških hišah vpeljali tako imenovani amaterski abonma. Seveda pa kaže poudariti idejo Jožeta Babiča, da bhv Ljubljani, v okviru TV oz. v njenih prostorih dobila Slovenija gledališki avditorij, dostopen vsem kvalitetnim delom in gledalcem. Samo po sebi se razume, da so tudi ob tej priložnosti nakazali potrebo po še bolj načrtni gledališki vzgoji in sodobnih oblikah sodelovanja publike pri predstavah. Mišljenje so predvsem javne tribune, na katerih, zlasti v Celju, že več let obiskovalci gledališča kritično.vrednotijo dosežke.
Srečanje v Štatenbergu je gotovo eden od pomembnih mejnikov v slovenski gledališki ustvarjalnosti.
TONE ŠTEFANEC
STRAN 11
TOKOVI GOSPODARJENJA
KOMENTATORJEV STOLPEC
Spoštovati
dogovore!
Kljub ugodnim gibanjem, ki jih letos izkazuje gospodarstvo, lahko ugotovimo, da gre pri tem v glavnem le za zadovoljivo rast fizičnega obsega proizvodnje, medtem ko se v poslovno-finančni sferi bolj ali manj ohranjajo, ali celo še
stopnjujejo težave iz minulega leta. Tako
se kljub protiinflacijskim ukrepom (ki jih ne izvajamo dosledno, ah pa se jih sploh še nismo lotili) letos še intenzivneje nadaljuje naraščanje cen, nelikvidnost spet postaja osrednji problem gospodarskih organizacij in tudi bank, gospodarstvo je obremenjeno s čedalje višjimi družbenimi in pogodbenimi obveznostmi, njegova stvarna reproduktivna sposobnost pa vse bolj nazaduje.
Z inflatornimi gibanji spodbujena rast cen je nadalje eden bistvenih vzrokov povečevanja splošne in skupne porabe. Dohodki družbenopolitičnih ter interesnih skupnosti, s katerimi se financira ta poraba, se nekontrolirano povečujejo, to tembolj, ker z nezadržno rastjo cen samodejno deluje mehanizem, ki ob nespremenjenih stopnjah prometnega davka in drugih dajatev alimentira razne proračune z mnogo večjimi sredstvi, kot pa so bila določena oz. predvidena z družbenimi dogovori
V prizadevanjih,-da bi splošno in skupno porabo uskladili z dogovorjenim obsegom in tudi z možnostmi preobremenjenega gospodarstva, očitno nismo prišli dlje kot do deklaracij in obljub. Tako še ni bil določen obseg sredstev za splošno in skupno porabo, dogovorjena pa tudi ni bila višina obveznosti, do katere bi bilo gospodarstvo mogoče obre-menjevati, ne da bi bila prizadeta njegova reprodukcijska sposobnost.
Ni dvoma, da bi bile takšne rešitve nujne tem bolj, ker gre za potrebe po stvarnejšerh in ustreznejšem oblikovanju sredstev oz. dohodkov za financiranje splošne in skupne porabe, in to v času, ko številne interesne skupnosti še niso prilagodile svoje dejavnosti ustavnim spremembam.
Ugotavljanje globalnega odnosa med obremenjevanjem gospodarstva in stvarnejšim potrebam prilagojeno splošno in skupno porabo bi bilo koristno tudi zavoljo tega, ker se bo v okviru medrepubliškega dogovarjanja nedvomno treba sporazumeti tudi o merilih ter višini obremenjevanja dohodka organizacij združenega dela in občanov. Nikakor namreč ni vseeno, ali se ta merila in višina obremenjevanja uporabijo, ko je obseg dajatev že bolj ali manj določen, ali pa se — ob pomanjkanju takšnih meril — sprejme kar dogovor o dajatvah brez omejitev.
Ponovno rastoča nelikvidnost in drugi problemi, ki pestijo gospodarstvo, so povod za doslej že večkrat, a žal, brez uspeha sproženo zahtevo, naj družbenopolitične in interesne skupnosti gospodarstvu vrnejo del sredstev, ki presega porast nominalne vrednosti družbenega proizvoda. Tej zahtevi bi morali čimprej ugoditi ne le zato, ker bi bil vrnjeni denar gospodarstvu v tej situaciji dobrodošel, temveč tudi "Zategadelj, ker bi bil to hkrati prispevek k izenačevanju položaja delavcev, zaposlenih v gospodarstvu in družbenih dejavnostih. Da je takšno izenačevanje potrebno, dokazuje med drugimi podatek, da so se osebni dohodki v negospodarstvu v letošnjih prvih mesecih na v splošnem že tako višjo osnovo povečali za okrog 40 %, medtem ko so v gospodarstvu narasli le za okrog 28 %.
Ko bo v pristojnih zveznih in republiških organih ter skupščinah tekla razprava o elementih ekonomske politike za leto 1975, bi bil skrajni čas, da razpravljavci posvetijo ustrezno pozornost tudi doslednejšemu izvajanju predvidene politike splošne in skupne porabe. Treba je ugotoviti, da so resolucije o ekonomski politiki vselej temeljile na stvarnih predpostavkah ter da so njihovi cilji izražali dejanske interese družbene skupnosti. Vendar pa seje marsikaj dogovorjenega v praksi uresničilo drugače ali celo v nasprotju z dogovorjenimi načeli in cilji. Prav to nedoslednost pri ravnanju vseh dejavnikov na raznih ravneh ter področjih bi morali tako ali drugače odpraviti, namesto nje pa uveljaviti polno odgovornost pri uresničevanju dogovorjenih ciljev.
N. ŽUŽEK
RECEPT JE TV -ZDRAVILA ŠE Al!
Statistični podatki kažejo, da bo večina trgovskih organizacij sklenila svoje letošnje poslovanje brez sredstev za razširjeno reprodukcijo. Ekonomska moč trgovine je upadla na tako nizko raven zaradi skoraj triletne administrativne zamrznitve marž in rabatov. S sprejetjem predpisov o zboljšanju likvidnosti smo namreč začeli trgovino obravnavati enako kot druge gospodarske dejavnosti. Toda kasneje se je izkazalo, da smo se pri tem zaradi ugodnejšega ekonomskega položaja trgovine premalo brigali, kako naj pride do lastnih obratnih sredstev. V trgovini, kjer je potreba po obratnih sredstvih večja kot v celotnem gospodarstvu in industriji, je pokrivanje zalog z lastnimi obratnimi sredstvi zato zdaj slabše, kakor je v celotnem gospodarstvu in industriji, in to kljub prizadevanjem trgovine, da bi si iz poslovnega sklada zagotovila več obratnih sredstev.
Res je sicer, naj bi vprašanje sredstev za poslovanje trgovine, posebno za poslovanje na osnovi novih zmogljivosti, rešili z uresničevanjem ustavnih določb o sodelovanju proizvodnje in trgovine, toda to je proces, ki bo trajal precej dolgo. Zato bi bilo treba čimprej razrešiti problem obratnih sredstev, ne pa čakati, da bodo ustavne določbe dokončno uresničene.
Za rešitev tega problema so na voljo tri možnosti. Prva bi bila, da bi nadaljevali sedanjo restriktivno politiko do trgovine, kar pa ne bi bilo prav glede na interes skupnega procesa družbene reprodukcije, zlasti še proizvodnje. Druga možnost je, da bi trgovini podaljšali zakonske roke za
NOVO SODELOVANJE Z NEUVRŠČENIMI DEŽELAMI
Večji prodor na zambijski trg
Ljubljanska banka se je pred kratkim odločila, da bo skupaj s še petimi jugoslovanskimi bankami odkupila nekaj deležev zambijske banke za razvoj Zambije, Jugoslovanske banke, ki so sklenile sodelovati pri tej finančni operaciji, so ustanovile konzorcij, ki bo odkupil štiri akcije Banke za razvoj Žambije v vrednosti 400.000 kvačev (denarna enota Zambije), ali 624.000 dolarjev.
Konzorcij jugoslovanskih bank bo v Zambiji sodeloval pri investiranju raznih projektov, ki jih ima v načrtu zambijska vlada. Ta namerava v naslednjih letih posvetiti veliko pozornost razvoju lastnega gospodarstva, predvsem proizvodnji osnovnih izdelkov za dvig življenjskega standarda. Pomembno mesto v teh razvojnih načrtih imajo tudi razvoj kmetijske dejavnosti in predelovalne industrije, ki naj bi zagotovila dovolj brane in pa izdelke široke potrošnje.
Seveda zanimanje slovenskega in jugoslovanskega gospodarstva za vlaganja v tej afriški državi ni omejeno samo na te projekte. Zambija je za naše gospodarstvo zanimiva tako zaradi možnosti za izvoz raznih industrijskih izdelkov, od lesne prek elektro in kovinsko predelovalne industrije ter drugih dejavnosti, kot tudi velikih možnosti za nakup raznih surovin za industrijsko predelavo. Ta dežela ima na primer bogata ležišča bakra, svinca, cinka, kobalta, premoga; srebra, v teku pa so tudi raziskave nahajališč urana.
Naše gospodarstvo je že doslej sodelovalo z Zambijo. Ljubljanska banka je udeležena v letošnjem prvem polletju s 6,7 odstotka skupnega prometa s to deželo ali s 23,3 milijona din. V tej vrsti je najviše zastopana Metalka,'izvažala pa je v Žam-bijo tudi Lesnina. Zanimanje za sodelovanje s to deželo pa kaže tudi Rudis in nekatera druga podjetja. V okviru gospodarske zbornice Slovenije pripravljajo tudi interesno skupnost organizacij združenega dela iz Slovenije, ki naj bi odprle v Zambiji skupno predstavništvo.
rb
V LITIJI LETOS ENO NAJUSPEŠNEJŠIH GOSPODARSKIH OBDOBIJ
Občutno večja storilnost
=lllllllllllllllllillllllilllllllll!llllll!llllllllllllllllllllllllllll!lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!lllllllllllllll!llllllllllll!lll!lllllllllillll!llillllllllllllllllllllllllllllllllllllll!llllllli!llllllll
ZA
NA OSE*, go
NA KITAMO
|/ OKtANlZ/tčiJ/ KITAJKE- AUBASAPE, CWNA INT£MATI0HAL TRAVP'. SERVISA, diK07A ZA 0DAU>Z RAD NIKA, TURISTIČNE tRiANHACOZ ZA REKREACIJO DELAVCEV nj>.

— Naša delovna organizacija je sklenila, da pošlje svojega direktorja, tovariša Lojzeta Rogovilo, s prvo jugoslovansko turistično odpravo na Kitajsko, in-sicer v interesu njegovega strokovnega izpopolnjevanja! Tovariš Rogovila že več kot dva meseca trenira karate ...	ANTIČ
um
Hilli
Litijsko gospodarstvo je v g	prvem polletju ustvarilo 320
M	milijonov din celotnega do-
[š	hodka, kar je za 43 % več, kot v
M	enakem času lani. -Dohodek je
g	večji za 63 %, ostanek dohodka
=	pa za 103 %. Kolektiv predil-
g	niče je namenil za sklade in dru-
=	ge potrebe kar 212 % več ostan-
g	ka dohodka kot ob koncu lan-
g	skega junija. Storilnost litijskih
g	gospodarski!) organizacij je več-
g	ja za 73 %, ker so v nekaterih
g	podjetjih končali modernizacijo
g	in namestili nove stroje. Ustvar-
g	jeni dohodek na zaposlenega se
g	je povečal za 16.828 din ali za
g	58 %. Ob teh primerjavah naj
g	povemo še, da je gospodarstvo
g	občine porabilo za svoje po-
g	slovanje 216 milijonov din, kar
g	je 35 % več kot lani. Med polj	rabljenimi sredstvi so na prvem
H	mestu stroški za material. Za
g	amortizacijo so podjetja po-
g	rabila 23 milijonov din ali
g	172 % več kot lani. V nekaterih
g	kolektivih so se, odločili za
=	amortizacijo nad predpisano
■	stopnjo, deloma zaradi novih
strojev deloma pa zavoljo tega, da bi ustvarili čimprej več sredstev za zamenjavo strojev.
V	skladu z doseženimi zelo ugodnimi poslovnimi uspehi so v litijskih organizacijah združenega dela nekoliko povečali osebne dohodke zaposlenih, Povprečno izplačani osebni dohodek na zaposlenega je znašal v prvem polletju 2.350 din in je bil za 92 din višji od povprečno izplačanega osebnega dohodka v republiki. Kot drugod po Sloveniji so se tudi v Litiji znatno povečale terjatve delovnih organizacij, ki so višje od obveznosti.
V	Litiji pričakujejo, da bo
leto 1974 eno najuspešnejših let doslej za njihovo gospodarstvo. Ker so kolektivi že v prvem polletju ustvarili nad 42 milijonov din ostanka dohodka, računajo, da bo konec leta skoraj še enkrat višji. To pa bo omogočilo delovnim kolektivom, da bodo uresničili še nekatere načrte v zvezi z nadaljnjo modernizacijo.	—m—
MARIBORSKI KLl^1
zagotovitev lastnih obratnih sredstev, kar pa bi samo ublažilo problem, ostalo pa bi odprto vprašanje pogojev za normalen proces reprodukcije, ker trgovina ne bi imela zadosti sredstev za nabavo blaga ali pa bi to zaradi drugih kreditov povečalo stroške blagovnega prometa Tretja možnost pa je zboljšanje ekonomskega položaja trgovine na podlagi in strumen tari ja njenih dohodkov, seveda ob sodelovanju proizvajalcev in družbene skupnosti
Vse kaže, da smo se v naši republiki ogreli za tretjo možnost. Pristojni republiški organi so že pri načrtovanju letošnje politike cen podprli zahteve trgovine po nujni spremembi sistema oblikovanja cen v blagovnem prometu. Na njihove nenehne intervencije so zvezni organi končno le pripravili predlog takšnega odloka. Cene oziroma marže iz pristojnosti federacije bi se poslej pri vseh proizvodih, za katere se cene prosto oblikujejo v proizvodnji, oblikovale prosto v trgovini Proizvajalne in trgovske organizacije, ki sklenejo samoupravni sporazum o združitvi dela in sredstev, določajo stroške trgovine skupno. Za proizvode, katerih cene so pod neposredno družbeno kontrolo v proizvodnji, pa bodo še naprej ostale pod družbeno kontrolo tudi marže v trgovini - vendar se lahko spremenijo z družbenim dogovorom, samoupravnim sporazumom ali predpisom pristojne družbenopolitične skupnosti.
Recept, kako trgovini vrniti ekonomsko moč, je torej sestavljen, zadnjo besedo o njegovi vsebini pa bo izrekel zvezni izvršni svet na eni svojih jesenskih sej.	.
Poslo-
vodska
zavora
Ko danes govorimo riborski trgovini, im2"1! vedno v mislih pošlo'10 mentaliteto, ki zadovl ždi v srednjih ali ^ trgovskih organizacij3)1 temu ustrezno načrtuj6) jetniško bilanco. O f3^ Ijenosti mariborske trj=e govorimo že de se tleti1, tem pa je značilno, riborsko industrijo jejo podjetja s sedeže1*
I naj Maribora. Tako 3S,
I mer Jeklotehna | trgovino le s 30 od*
I ljubljanska Metalka 5 I celjska Kovinotehna
I odstotki	.
' Tudi na občinski | Mariboru zelo kritic110 I dajo na razvoj trgoviu0;
| je slišati glede nje neg3 P’
■ vanja veliko pripoflU’ Jj j trošnikov. Pravzapr3V 'T | glavnem za peterico
skih organizacij:
Zarjo,
Koloniale,
Povrtnino, ki se že ^ , o ^
samo pogovarjajo
i d#
skupnosti, ki ne bi d
združeni trgovinski
samo razvoju trgovske >) v Mariboru in regiji,te:, V celotnemu gospod3^ Odkrito moramo poVj,j: da je do razhajanj 'nje ^ sameznimi trgovskimi J1; | prišlo predvsem zaradi' ^ terih vodstvenih skup , s se ne morejo zediniti^ višine osebnih doh% vrha, pa zaradi predč3\ razpisa nekaterih de .k mest in drugih subje^ (i vzrokov. Skratka, 1 temu lahko to mit11 J1 čemo, čudno obnaš3'1! ^ katerih nosameznik0'!!)
posamezm>| jr verjetno v sodobni organizaciji ne vidijo v‘ ložnosti poslovati t3^’ so bili navajeni. „ Gordijski vozel ^
borske
trgovske
Ijenosti so zdaj Pre
družbenopolitične . nizacije, predvsem z |/il
munistov v naštetih deJ -
so odi k daUe,
kolektivih, ki povedale, da je ložaj na tržišču tak> ^ treba izkoristiti vsak0^ nost zares smotrne , j domače in ‘<1?
čitve v domače m šče. Torej: trgovina ^ organizirati tako, d3 ^ ^ lahko povezala sJlu vodnjo! Pri tem Pa ^
poudarili, da ni treb3, ^ oblikovanje taks ,,N
na
drugačne
„ . sestavljeO^K
nizacije, temveč je ^ pfl akcijo povezovanj3 vodnjo takoj.	0
Takšen način ziranja, predvsem P „4 tovitev takšne založe ..fr
izbire, kot jo zahte
trošniki, so glavni P Jv bodo togost, nez31^ jjei poslovodska misem ./n pravljeni. Združen3^ in prehrambena
seveda imela J'"<ra 1
nos tudi do regij®’ p\ je zdaj samo tipa'a' \ širno, naj bi torej letom ta toliko 16 piffj
Ijena integracija 1 A
Ob tem trdno koraku peterice
morda zamislili tll£*
ničnem delu

trgovine, kjer praV . fj Rj radi razdrobljen05 ,,!!!* j
segajo vidnejših
^lavci SGP Sava Jese-^ce so te dni zahodno 0<^ Jesenic pognali novo ^paracijo za izkoriščanje g ®vskega proda. Zidarska ^1 ®ela za namestitev velike Oprave, ki bo na uro Podelala 50 kubičnih Petrov proda, so-zgradib trakove in nosila J^onstrukcije pa so izde-ter montirali delavci ^‘avenija ceste Ljubljana. Kobilce za separacijo so Vozili. K separaciji bodo l*°d dovažali s tovornjaki, od tod pa bo vse
*.eklo po trakovih. Gra-
^ bodo zdrobili in pre-vjak na pet granulacij, '•'•dobljeni granulat bodo uP°rabljali za betonsko ^ašanico, za malto in za tdelavo gradbenih ele-^ntov na industrijski aačin. — Tekst in foto: “• B.

OSLOVAKtJE LUKE KOPER. KAR JI BO OMOGOČILO TUDI NALOŽBE V DRUŽBENI STANDARD_
Odslej družbeni standard Sestavni del gospodarjenja
V L
°Prski Luki so do konca IV«1 oi"1!1 Pretovorili milijon 46 ie<i i ..0 generalnega tovora in ton nafte. General-[jf Ij.^ora je bilo v primerjavi pji STfd osmimi meseci več i 1 0tk°v, na^e Pa za ^ h/\i °V manj- generalnem 80 pretovorili največ
’#irmiizatem lahkop<>
tAi, bla§a m Juzne8a dov Y*eza in železnih proiz-!fc(i / v uvozu je bilo 610 ti-.l'- Najve_č, in sicer 134 df •iA/f je bilo tranzita za o<i	ki je med tujimi
za katere prihaja,
,0(ihaja tovor skozi T
Luko, že vrsto let na
^estu.
Hkrati s povečanjem prometa so v Luki povečali tudi obseg finančnega poslovanja, ostanka dohodka pa so imeli ob koncu prvega polletja okrog 7 milijonov dinarjev. To je v primerjavi s prejšnjimi leti zelo dober rezultat. Pripisati ga je povečanim tarifam, boljši strukturi blaga, večjemu prometu .pa tudi višji produktivnosti in doslednemu izvajanju sanacijskega načrta. Pomembno je zlasti povečanje produktivnsoti, ki so jo med drugim dosegli z boljšo organizacijo dela in novo mehanizacijo. To je pripomoglo, da so v letošnjem prvem polletju pretovorili na zaposlenega 514,4 tone blaga, lani v enakem
času pa 465,6 tone. V Luki pričakujejo, da bodo ugodne finančne rezultate dosegali tudi v naslednjih mesecih, tako da bi ostanek dohodka do konca leta podvojili. Veliko je med drugim odvisno od strukture tovora, ki pa bo, kot kaže, še naprej ugodna. To se kaže v tem, da sprejemajo letos več generalnega blaga, več je linijskega prometa, narasel pa je tudi kontejnerski promet, kije za finančno poslovanje zelo pomemben.
Večji dohodek, ki si ga Luka obeta v tem letu, bo omogočil, da bodo več sredstev dali tudi za družbeni standard, kjer imajo vrsto odprtih problemov. Še
Sava oškodovala Savo
načel samoupravnega sporazuma o elektrogospodarstvu • 0 uskla-Jevanju načrtov z uporabniki elektrike tokrat ne duha ne sluha!
01 >•) gumijevih, kemič-,	- bujenih izdelkov Sava
ijs_ to j. 2aradi praznjenja zbir-^ <t eraHE Moste pri Žirov-^ neposredno in ve-{ 'L ker ima v reki ure-So ^šče vode za proiz-
° ČrpaliŠČe J® bil° 9'
V Sl£ROSLAVILA SVOJ SREBRNI JUBILEJ
septembra popolnoma zasuto z blatom, blatna voda je onesnažila polizdelke in poslabšala njihovo kakovost, zamašila je hladilne kompresorje in povzročila še vrsto drugih težav. Vso proizvodnjo so zato morali ob 11. uri ustaviti, črpališče in do-
pomlad na Otočcu

a y Garni hotelu na , ,Kn	ob 25-letnici
5 /C4 Pre,).3’ Li je bila name-lKSfi hP°slovnSem nienim števil-Partnerjem. Ob s" Kl.Preds!1-1 sf ie namreč ko-P% hlfni jv. ayi*.s svojimi naj-n®11 že za Prihod-/i k S1 lasi’ • So hili deležni
»J H^skavrh p^nanj.
ta šteje t“Varne pletenin
5®0ri
® V glavi® danes 638~delav-/sl ^obS, žensk> od tega
ki;bidlte
,Si
P° maloserijski 1 'zdeli
j/ 'V' w
lzHPn VISOki kv_ali-
i7vielkov> ki jih Z
tudi na tuje
Tržni usmeritvi maloserijske proizvodnje modnih izdelkov je prilagojena tudi struktura pletilnih strojev, ki jih je tovarna kupila letos. S sodobnim strojnim parkom je Angora bistveno povečala možnosti vzorčenja svo-jih pletiv, s čimer je svojo proizvodnjo še bolj prilagodila povpraševanju trga.
Program Angore, ki je sprva obsegal predvsem izdelavo puloverjev in jop, zdaj v večji med vključuje obleke, kostime in plašče. Taka usmeritev je v skladu z dolgoročnim načrtom Angore in je bila razvidna tudi iz prikazane pomladne kolekcije na Otočcu.
A. Ul.
vodni sistem pa so po velikih naporih skupin delavcev uspeli očistiti šele do 19. ure. Celotne škode še niso mogli oceniti, že po prvih podatkih pa je zelo velika.
Ob tem se v Savi vprašujejo, če res ne bi bilo mogoče preprečiti tako hudih posledic. Ugotavljajo, da praznenje jezera ni bilo načrtovano z vsemi, ki jih to lahko prizadene, saj tudi sami niso bili opozorjeni na, možne škodljive posledice. Če .bi vedeli, kaj se bo dogajalo, bi imeli lahko v dneh z najbolj onesnaženo vodo kolektivni dopust in škoda bi bila znatno manjša.
V industriji Sava poudarjajo, da je neusklajenost te akcije še toliko teže razumljiva sedaj, ko je bil podpisan samoupravni sporazum o elektrogospodarstvu, ki še posebej obvezuje k tesnejšemu sodelovanju in usklajevanju načrtov z uporabniki elektrike. 3400-članski kolektiv Save zato poziva vse družbene dejavnike, da v prihodnje z učinkovitejšimi akcijami preprečujejo takšno škodo in da več pozornosti posvetijo tudi prizadevanjem za preprečevanje škodljivih odplak v rekah.
zlasti tare kolektiv stanovanjska problematika, zato bodo letos kupili okrog 30 stanovanj. To pa bo šele začetek reševanja problematike in potrebno bo poiskati še druge poti, da bi stanovanjsko stisko omilili. Nadalje bo treba več vlagati tudi v objekte za prehrano delavcev in upajo, da bodo letos uredili tak objekt v lesnem skladišču. Tu bo treba zgraditi tudi dvorano, kamor se bodo delavci lahko zatekali ob slabem vremenu. Odprto je tudi vprašanje zmogljivosti samskega doma in razmišljajo, da bi njegove zmogljivosti povečali z dvema provizoričnima objektoma, kar pa bi bila le začasna rešitev.
Sicer pa so v Luki sklenili, da bodo odslej ob vsaki naložbi v infrastrukturo gradili tudi objekte družbenega standarda, da se problemi ne bi še naprej kopičili. Problematiko družbenega standarda so obdelali tudi v posebni študiji, ki bo sestavni del desetletnega razvojnega načrta.	_ .
S. KAVČIČ
Ž
s
s
c
#
t
*
\
4
4
4
4
4
4
4
4
4
5
4
*4
4
4
4
4
4
4
4
4
\
4
4
4
TOMOSOVA PRIZADEVANJA ZA RENTABILNEJŠO PROIZVODNJO
Pred podpisom sporazuma
o ustanovitvi TOZD
Kako doseči akumulativnejšo proizvodnjo, je osnovno vprašanje, s katerim se srečujejo v koprskem Tomosu že vrsto let. Poslujejo namreč v stalnih finančnih težavah, čeprav so se zlasti v zadnjih dveh letih lotili odločnih ukrepov za racionalizacijo, zmanjšanje zalog, zadrževanje fiksnih stroškov in drugega. To je že navrglo nekaj sicer še zelo skromnih rezultatov, a kaj ko jim podražitve reprodukcijskih materialov in še vedno prevelike obveznosti sproti zmanjšujejo učinek prizadevanj. Zato se tudi v Tomosu odločno zavzemajo za stabilnejše pogoje gospodarjenja, zlasti za stabilnejše cene in bolj umirjeno rast zakonskih in družbenih obveznosti, za kakršno smo se dogovorili z medrepubliškimi dogovori, zakonskimi predpisi in tudi sklepi kongresov Zveze komunistov.
Stabilnejši pogoji gospodarjenja so tudi za Tomos še posebej pomembni za srednjeročno in dolgoročno načrtovanje proizvodnje, s katerim prav tako zasledujejo osnovni cilj — to je akumulativnejšo proizvodnjo.
Tako v srednjeročnem kot dolgoročnem načrtu, kiju pripravljajo, bo vidnejše mesto dobil tretji Tomosov proizvodni program, v katerega sodijo motorji, vodne črpalke, motorji za čolne. To so proizvodi, po katerih narašča povpraševanje tako na domačem kot na tujem tržišču in s katerimi dosegajo dobre rezultate tudi v izvozu.
Večja usmeritev k tretjemu proizvodnemu programu pomeni nadaljnjo preusmeritev Tomosove proizvodnje. Če bodo uspeli dobiti denar za potrebne naložbe, bo tretji proizvodni program dobil do leta 1980 v Tomosovi proizvodnji prvo mesto. To seveda ne pomeni, da Tomos opušča proizvodnjo mopedov, saj imajo tudi za to proizvodnjo zanimive nove načrte. V zvezi s proizvodnjo mopedov, avtomatikov in dvokoles, kijih proizvaja subotiški Partizan, si boljše uspehe obetajo tudi od delitve dela znotraj grupacije proizvajalcev dvokoles. Doslej so bili ti slabo povezani, kaže pa, da bo končno prišlo med njimi le do delitve proizvodnih programov, kar bo omogočilo specializacijo in tudi skupno urejanje odnosov z blagovnim prometom, to je s trgovino, na ^ osnovi določil nove ustave.
Vseh omenjenih nalog, to je iskanje rentabilnih proiz- £ vodnih programov in povezovanje z drugimi jugoslovanskimi ^ proizvajalci dvokoles, so se v Tomosu intenzivno lotili zlasti ob sedanjih pripravah za ustanovitev temeljnih organizacij združenega dela. Prav to — tako trdijo — je tudi zavleklo ustanovitev temeljnih organizacij, ker je bilo treba pripraviti rentabilni proizvodni program, zlasti za subotiški Partizan, ki je doslej delal z izgubo. Priprave za ustanovitev temeljnih organizacij so sedaj končali in računajo, da bodo samoupravni sporazum podpisali v naslednjih dneh.
Temeljne organizacije bodo,postale: tovarna motorjev v Kopru, Partizan v Subotici in Tomosov Inštitut v Kopru. S tem pa reorganizacije ne. bodo končali, ker so se zbori delavcev zavzeli za ustanovitev večjega števila temeljnih organizacij in možnosti zanje bodo proučili v naslednjih mesecih.
S. K.
’■
S
S
*
$
N
$
*
%
*
S
s
*
$
>*
*
*
s
$
s
s
5
I
S
V VELENJU ŽE PRIPRAVLJAJO USTANOVITEV
SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI ZA KOMUNALNO DEJAVNOST_
Tudi za notranje rezerve gre
Tudi cene komunalnih uslug in storitev vplivajo na standard občanov. Skupščine občin potrjujejo oziroma dajejo soglasje k cenam teh storitev. Izvršni svet Skupščine občine Velenje je, v prizadevanjih, da ne bi bil resneje ogrožen posebej še standard delavskih družin, že sprejel stališča o politiki na področju cen uslug in storitev, o katerih odloča skupščina občine.
da bodo
Dogovorjeno je, vsak predlog, ki ga bodo predložile organizacije združenega dela posebnega družbenega po-meifa, kot Komunalno obrtni center Velenje, Toplovod Velenje in Kleparstvo vodovod Šoštanj, predložili v podrobno strokovno oceno, da bi ugotovili upravičenost spremembe cen.
Izvršni svet Skupščine občine Velenje razume, kot je povedal njegov predsednik Franjo Kljun, da naraščajo v času inflacije in splošnega zviševanja cen stroški poslovanja tudi orga-
nizacijam združenega dela splošnega družbenega pomena. Vendar je treba ob tem upoštevati, da morajo tudi te organizacije združenega dela, podobno kot vse temeljne organizacije združenega dela in organizacije združenega dela v gospodarstvu, še posebej pa na področju negospodarstva, poiskati neizkoriščene notranje rezerve. Se pravi, da torej zvišanje cen ni edini oziroma izključni način za zagotovitev boljših rezultatov gospodarjenja.
Ob tem velja poudariti, daje
mogoče produktivnost dela in poslovanja organizacij združenega dela posebnega družbenega pomena zviševati tudi s strokovnim in ekonomskim načrtovanjem za daljše razdobje. Načrtovati in graditi je treba tako, da ne bodo potrebne rekonstrukcije že čez leto ali dve. V programih za modernizacijo in razširitev zmogljivosti vodovoda, kanalizacije, toplovoda, distribucije električne energije, telefonskega omrežja itd. pa je treba zajeti vselej celotno območje občinske skupnosti, da bodo lahko občani v krajevnih skupnostih in delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, če bo potrebno, načrte dopolnjevali in se odločali o uresničevanju posameznih nalog. ^
IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV
ZASAVSKI RUDARJI BODO DO KONCA LETA DELALI
TUDI VSAKO SOBOTO
Premog tudi za gospodinjstvo
Zasavski rudarji so se odločili, da bodo delali vsako soboto zavoljo tega, ker zaradi objektivnih pa tudi nekaterih subjektivnih vzrokov — zlasti zaradi odsotnosti zavoljo bolezni — precej zaostajajo v proizvodnji premoga. Dosedanji primanjkljaj je že nad 100 tisoč ton, s sobotnim delom pa bodo vsaj deloma ustregli vse večjemu povpraševanju po premogu.
Največ ob sobotah nakopanega premoga bodo namenili za industrijo in široko porabo. Za slednjo so načrtovali letos
296.000	ton. Do konca avgusta so odpremili trgovskim podjetjem, ki prodajajo premog gospodinjstvom, bolnišnicam in drugim potrošnikom že 205.000 ton premoga, vrste kosi, kocke in oreh, do konca decembra pa so dolžni odpremiti še
91.000	ton.
Zdaj je že tudi očitno, da kolektiv zasavskih rudarjev letos ne bo izpolnil predvidenega obsega gospodarjenja. Vzroki za to pa tičijo v neugodnih geoloških razmerah v jamah, zamudah pri modernizaciji, najbolj pa je prizadel kolektiv nedavni vdor vode v jami Hrastnik, kjer so že preizkušali novo hidravlično podporje. Zaradi vodne ujme nakopljejo zdaj v tem rudniku komaj 1400 do 1500 ton na dan, namesto načrtovanih 2100 in več ton. Prav tako so se letos znatno povečali izostanki z dela zaradi obolenj. Samo maja in junija so zaradi tega izgubili nad 20.000 delavnikov.
Zmanjšanje obsega gospodarjenja bo imelo precejšnje posledice na letošnje doseganje finančnega načrta gospodarjenja podjetja. Celotni dohodek bo najmanj za 30 milijonov manjši, nižji pa bo tudi dohodek in dohodek za delitev.
SGP »PIONIR« LAHKO ZGRADI S SVOJO SODOBNO TEHNOLOGIJO 1500 STANOVANJ NA LETO
Specializacija se obrestuje
Zaradi velikih potreb po cenenih stanovanjih je SGP Pionir po lastnem projektu osvojil gradnjo cenenih individualnih intervencijskih stanovanjskih hiš v vrstnem nizu, ki so vseljive v štirih mesecih od začetka gradnje
Delavci Splošnega gradbenega podjetja Pionir iz Novega mesta so v 27 letih, kolikor časa obstaja podjetje, zgradili po vsej domovini 3400 objektov raznih vrst v skupni nominalni vrednosti 1 milijardo 650 milijonov dinarjev.
Podjetje se je specializiralo za gradnjo stanovanjskih in turističnih objektov. S tehniko litega betona in po tehnologiji „outiriord“ lahko s, svojimi zmogljivostmi zgradijo 1500 stanovanj na leto. Čas od začetka gradnje do predaje stanovanjskih objektov traja od pet do sedem mesecev.
Zaradi velikih potreb po cenenih stanovanjih je kolektiv SGP Pionir po lastnem projektu osvojil gradnjo cenenih individualnih intervencijskih stanovanjskih hiš v vrstnem nizu, ki so vseljive v štirih mesecih od začetka gradnje. Z gradnjo velikih hotelskih kompleksov in hotelov ob jadranski obali pa si je kolektiv pridobil tudi velike izkušnje pri gradnji turističnih objektov.
Tako je na primer v letošnjem letu zgradil Pionir in izročil investiroju hotel Kasprowy v Zakopanih na Poljskem, v katerem je 760 ležišč v 300 sobah in 45 apartmajih. Hotel je bil grajen v najtežjih vremenskih pogojih in je danes največji na Poljskem.
veliki meri izoblikovali bodisi v neposrednem delu v gradbeni operativi, bodisi v tesnem sodelovanju z njo. Zanesljivi projekti lastnega Projektivnega biroja prinašajo Pionirju vedno več naročil za nova investicijska dela ter za gradbena dela za tekoče potrebe trga.
VEDNO VEČ NAROČIL
SGP „Pionir“ ima devet temeljnih organizacij združenega dela in samoupravno skupnost skupnih služb.
Sredstvo za ohranitev svežine in vitalnosti
Temeljne organizacije združenega dela so: gradbeni sektor Novo mesto, gradbeni sektor Ljubljana, gradbeni sektor Krško, gradbeni sektor Zagreb, strojno prometni obrat, mehan-sko-kovinski obrat, lesni obrat, projektivni biro in tovarna gradbenih elementov. Podjetje je' sestavni del Združenega gradbenega podjetja Giposs in gradi na območju celotne Jugoslavije in v tujini.
Gradbeno dejavnost podjetja opravljajo štiri temeljne organizacije združenega dela, ki ustvarjajo blizu 85 odstotkov celotne letne realizacije podjetja. Tem temeljnim organizacijam je v veliko pomoč temeljna organizacija združenega dela Projektivni biro, ki pripravlja po najnovejši tehnologiji tehnično dokumentacijo za potrebe gradbene dejavnosti v podjetju in za zunanje naročnike.
Delavci Projektivnega biroja uporabljajo pri svojem delu dolgoletne izkušnje, ki so si jih v
2,5 ODSTOTKA
ZA IZOBRAŽEVANJE!
Tritisoč članski kolektiv SGP Pionir nenehno skrbi za to, da bi kar najbolj sledil sodobnim dosežkom v gradbeništvu. Da bi te dosežke lahko s pridom uporabil, se tudi nenehno uči in zavzema za strokovno izpopolnjevanje.
V kolektivu je 89 inženirjev, arhitektov, pravnikov in ekonomistov, 150 tehnikov raznih smeri, 130 ostalih strokovnjakov in 78 delovodij. Na gradbiščih dela 510 zidarjev, 500 tesarjev, 120 železokrivcev, 130 strojnikov in 180 betonerjev. V obratih pa dela 219 mehanikov, ključavničarjev, mizarjev in šoferjev. Že zgolj te številke povedo, da je v podjetju le malo ljudi, ki nimajo kvalifikacije.
Samoupravni organi nenehno skrbe za dotok novih strokovnjakov ter strokovno izpopolnjevanje vseh članov kolektiva: na visokih, višjih in srednjih šolah štipendira podjetje sto ljudi, pri Pionirju pa je v uku več kot 300 vajencev raznih strok.
Izobraževalno središče podjetja prireja tečaje za strokovno izpopolnjevanje delavcev. Pionir pošilja strokovnjake na dodatno strokovno izpopolnjevanje na razne tečaje in seminarje izven podjetja in obenem skrbi tudi za uk vajencev. Vsako leto v celoti porabi podjetje 2,5 odstotka dohodka za izobraževanje. Samo lani so v ,.Pionirju" porabili za izobraževanje 1,5 milijona dinarjev.	a-
LAŽJE DELO V JESENIŠKI ŽELEZARNI
Ob tej priložnosti so odprli tudi delavsko restavracijo. Ob otvoritvi je predsednik odbora za življenjske in delovne pogoje tovariš Temet spregovoril tudi o prizadevanjih delovne organizacije za zboljšanje življenjskega standarda delavcev in o skrbi za boljše delovne pogoje članov kolektiva.
Stroj razbremenil roke
Ko so minuli teden v Tovarni dušika Ruše proslavljali 24. obletnico samoupravljanja, je bil to za kolektiv ne samo spomin na tiste dni, ko so prevzeli delavci tovarno v upravljanje, temveč tudi spomin na prehojeno samoupravno pot, ki ni bila vedno lahka. Predvsem pa je bila svečanost priložnost, da se soočijo z uspehi, ki so jih v teh štirindvajsetih letih dosegli. O teh uspehih je govoril tudi podpredsednik delavskega sveta Tovarne dušika Ruše Ludvik Gril na svečanem zasedanju delavskega sveta te delovne organizacije.
F. STVARNIK
V elektrojeklarni jeseniške železarne so z nakupom mehanizacije za vlaganje ferolegur in dodatkov v peč močno olajšali delo delavcem in hkrati poskrbeli za večjo storilnost in kakovost izdelkov

V jeseniški železarni so delavci v obratu elektrojeklarne nadvse zadovoljni z novo tehnološko pridobitvijo. Podjetje je namreč moderniziralo delo v obratu, tako da je sedaj težkega fizičnega dela ostalo zelo malo, poleg tega pa bodo z novim načinom vlaganja ferolegur in dodatkov v peč lahko prihranili precej materiala. Dobili so namreč nov vlagalni stroj s silosi za ferolegure in druge dodatke.
Sedaj delavci polnijo elektro peč iz silosov s pomočjo tekočega traku, kjer hkrati stehtajo potrebne količine ferolegur in dodatkov, bokse, oziroma silose pa polnijo z žerjavom. Kolikšno fizično delo je z nakupom teh strojev odpadlo z ramen delavcev pri elektropeči, bo povsem jasno, če povemo, da so delavci doslej morali za izdelavo ene „šarže“ tako imenovanega pokron jekla ročno vložiti v peč 15 do 20 ton ferolegur in dodatkov.
Čas vlaganja kateregakoli dodatka se je z novo pridobitvijo nekajkrat zmanjšal, obenem pa prihranijo precej materiala, saj
se peč polni bolj tekoče in po bolj natančnem tehtanju. S tem se je pri elektropeči povečala tudi produktivnost, zaradi večje natančnosti pri vlaganju ferolegur in dodatkov pa se je dvignila tudi kakovost izdelkov.
Delavci v elektrojeklarni so tudi zadovoljni, ker bo z novo pridobitvijo delo bolj varno in znatno lažje, pa bo zategadelj
Vabilo
trgovce iz Celk
Izvršni svet celjske S)v ske skupščine se je 0 | ^
da povabi tri velika
"ell ^»le
Ijanska trgovsk^ podr Metalko, Mercator in ^ ij |e.
naj začno graditi svoje
" ad %■
starem središču
ske hiše v Celju. ^r3“'
parcele so že pred v starem središču Ce"°0s Celjani so v skladu s P Nz bami na teh .zemlj# \ drli stanovanjske in Trni
njil Jie
objekte, zdaj pa na jajo škrbine. Čeprav ^
celjski trgovci
" "'""lovnj konkurence najbrž j navdušeni, je občin3 ivj ( darle povsem- odprla ^
ker je zainteresirana li cij$
trgovskega prom' kurenco.
Znano je,'
mrznitvi marž preu,|'.tlV|J
^ i' ffe
akumulativnost jJ^al močno upadla, ven iptQv vprašanje, ali je to edj3 Jom log, da Ljubljančani nij t šli gradit. Če ne bod najbrž ne bilo napaki,
zakonsk{ N;
gradnjo fr
Celje v okviru zakon:
ločil ponudilo gradnja
skih lokalov drugim 1
d
h?
Z roki’ v roki ! do zdra'V
* Že od začetka letop*
M
s
■'tie
N
’Dr
med temi delavci manj bolezni, kot jih je bilo doslej.
Težko fizično delo v elektrojeklarni bo ostalo samo še pri vlečenju in čiščenju žlindre — vendar bodo tudi ta del proizvodnega procesa sorazmerno kmalu modernizirali. Potem pa, v šali govore delavci, delo v
elektrojeklarni sploh ne bo več podobno delu v železarni.
leta potekajo razg'
,ov<
občinskim politični111 (
vom Ilirska Bistrica^
stavniki delovnega Tovarne organskih k* predstavniki nov0 Krke, Leka ter še terimi drugimi « » vanju v sirso, 523 s organizacijo združenj
kemično-farmacevtsK.^^
strije Slovenije. JL cevtska industrija & potrebuje mnogo. izvodov organske
kakršne izdelujejo ? i
Ilirski Bistrici, pravljajo že o upravnem sporazu j združitvi in o drug1*1 irn. mentih. Že prej 5° stavniki Krke v naVZ , predstavnikov novOIN ilirsko-bistriške ob^ aS tovih, da bodo program Tovarne
kislin nemoteno nj*^
in rešili tudi Pr0N PfN
ščenja odpadnih ^'A "
varne organskih Ki" d6V6
mlekarski obrat ko*
skloP Jv 4. Mh
enota prišel v tijske zadruge „ e,imv oziroma v sklop sloj kmetijskega velika dp zada iz Žalca.
*
-v************** rV
»i
Iskra Kranj v Južni Amefljl
Delavski svet Iskre - Elektromehanike Kranj je na zadnji seji sprejel soglasje k načrtom, da Iskra sodeluje pri ustanavljanju in organiziranju mešanih družb v Braziliji, Ekvadorju in Venezueli. Te družbe bodo izdelke proizvajale in prodajale, Iskra pa sije pridobila možnosti uspešnega sodelovanja na mednarodnem natečaju.
V Braziliji naj bi Iskra prispevala 200 tisoč dolarjev za proizvodnjo telefonskih aparatov, v Ekvadorju 300 tisoč dolarjev za proizvodnjo električnega ročnega orodja, v Venezueli pa enako vsoto za družbo, ki se bo ukvarjala z električnimi števci. Kranjsko podjetje bo za proiz-
voduju vseh teh izdelkov prispevalo >)jAr proizvodno dokumentacijo in del kap ^ PN pa bo z ustreznim deležem udeleže110 P fei
janem dohodku.	sot^itN
Iskra bo sedaj zaprosila za ustrezno 0jL
.	,	.	:^r\ l<* . dVJUrvi
zvezni sekretariat za zunar
nanjo trgovin°’,at£# &
pa bo sklenila ustrezne r-0_____
deleže. Za Iskro bo sodelovanje v meš ameriških družbah izrednega pomena ^
vključevanjem v razvoj gospodarstva n« .2l,
1 •	1*	___ A	nič11 1
»J®
»N«
•sveta odpira veliko novo tržišče zanj®
ki s svojimi velikimi serijami znatn0 y ^, domače potrebe.
serijami znai>- r,
msss^
ŠPORT IN REKREACIJA

inU’ *car
I !latelisk{
Nasmejani Cerkničani
KOLO-ZDRAVO TELD!
TOMAČEVO
Pem in sončnem vre- iz Cerknice s 193 točkami. Na Sadi-?r Je Posebej — poleg naslednja mesta so se uvrstili:
Stol 172, Elan 155, Marles 150, Meblo 146, Lesonit 137, ^alce, so konec prejšnjega Novoles 125, LIP Bled 122, Jelovica 110, Javor 106, Lipa 103, LIP Slov. Konjice 98, TM
. delavci lesne industrije /‘dje uspešno opravili svoje
I J|r j J U
» C*1}0 šPortno srečanje Slovenj Gradec 98, GLI Slovenj ‘la l, 0 74“- Tekmovanje je Gradec 96, Liko 95, LI Kočevje ros že petič zapored, in 89, Savinja 77, Nova oprema stadionu „Slovana“ na 12, Inles 71, KLI Logatec 69, Weem> Prihodnjega Pa točkitd....
.I^PnpravUivManboru.	V posameznih disciplinah je
°SnelT1 mnenjla Je bila bil vrstni red najboljših: l »Lacija letošnje lesariade
*,,®a> Prizadevna in kvalitetna MALI NOGOMET: 1. Lipa ? f^-ator:	Poslovno zdru- Ajdovščina (Brecelj, Čoka, Ko-
f .f >,Les“). Pohvala ima svojo ren, Krašna, Kovač, Černigoj, 1težo šele, če povemo, da Kopatin, Črnigoj, Vidrih, Kra-1,5 tekmovalnih dneh na- Pež), 2. LIP Bled, 3. GLIN Na-i 0 1700 tekmovalcev iz 43 zarje, 4. LI Kočevje, 5. Nova . Vl'ih organizacij slovenske oprema Slovenj Gradec.
... •	.	Odbojka, moški: 1. Novoles
, industrije in trgovine
ji it a °linipiada v malem. Ka- Novo mesto (Golež, Galeša, ,, ,|e Poudaril predsednik orga- Gradovec, Vidmar, Bencig,
t vJ^e8a komiteja Ivan Urh, Slak, Sedaj), 2. Meblo Nova H ^ uspeh Lesariade že v Gorica, 3. Marles Maribor, 4.
ul' da je do letošnjega tek- EMMI Slovenska Bistrica, 5. f jva?ia sploh prišlo, za kar gre Stol Kamnik.
1 ji zaslug delovnemu ko- Odbojka^ ženske: 1. Brest Atn Slovenijales in njenemu Cerknica (Zunič, Štrukelj, Za-
HLenemu direktorju - sicer krajšek, Janežič, Mesojedec,
ifli „00vitelju Lesaride 74
js« tov u Petkovšku.
iniri:,!ne pozabimo: častno raz- ^kl Slovenj Gradec, 5. Novoles
Modic, Dagmar, Čunčur, Jerič), 2. LIP Bled, 3. Savinja Celje, 4.
je v svojem zaključnem Novo mesto.
UKt u ugotovilo, da je bila Kegljanje, moški: 1. Meblo disciplina tekmovalcev Nova Gorica (Beltram 195, Ko-'LVldanja vredni višini, zato g°j 218, Virgulin 202, Koradin L vsem tekmovalcem in	213, Glazer 231, Kravos 215),
Alkam posebno pri-	2. Brest Cerknica (Kos 231,
Brence 228), 3. Elan Begunje 1|. nudem in izredno izena- (Koloman 230), 4. Stol Kamnik [j,51 boju - kar še posebej (Semprimožnik 220), 5. Marles vL ža uvrstitve od tretjega Maribor (Rober 225).
C Navzdol - so si najdra- Kegljanje, ženske: 1. Brest |	lovoriko, naslov Cerknica (Mele 165, Savovič
> v ,?a zmagovalca Lesariade 158, Janežič 179, Mlakar 183,
^borili tekmovalci Bresta Pokleka 171, Modic 205), 2.
h!
fll. kovaške igre
v Vitanju
idilični vasi, stisnjeni
AiHft6 °t,ronke Pohorja, so bile
aC špo«4- septemb13. V11- k°-
LSid!!*?..™ 1C
psTikilj ^ je pomerilo v šestih i/Wi i Si?Pbnah. Največ uspeha f Aa tektuovalci tovarne Gore-
so
za-
Mute ob Dravi, ki C1’ . H uj ebodni pokal že tretjič za-»Vfenj, .tako prejeli v trajno last. 1 t? C,01?a te61 sta bila To-
! j Ne iraških izdelkov in livarna ^ Dri. .ovinal Vitanje. Čeprav ,1iJ^rsta^i-tev v kraju Prva večja # p pta*la športa, so igre odlično t je P° zaslu8> organizatorja.

''t:u ptii®Iata budnico. Nato so e ^ J.1* Ri,?ati prvi udeleženci, ko-.jC! »vHih PJt Mariboru, Zreč pri j liilovr Konjicah, Mute ob ti	na Poborju in Slo-
W Oklsko^'i domačini so jih spre-^	n^mt
\t	otvoritvi je v imenu
.Ua snroor>yoril direktor izdelkov in li-
skorajda ni bilo kraja. Le za eno točko so premagali Kovaško industrijo Zreče.
V biltenu, ki so ga izdali takoj po tekmovanju, so organizatorji zapi-sali: „Upamo, da ste se med nami dobro počutili Čeprav komu izmed sodelujočih športna sreča ni bila naklonjena, je s svojo prisotnostjo prispeval svoj delež k prijateljstu in tovarištvu kovačev izpod Pohorja. Ohranjali bomo tovariške odnose, ne samo na športnem, temveč tudi na drugih področjih. Spet bomo športne rekvizite zamenjali za ropot kovaških kladiv, spet se bomo posvetili svojemu delu, vendar nam bodo ostala v prijetnem spommu srečanja kovačev šestih kovaških podjetij. Ostalo nam bo tovarištvo, ki ga kujemo tudi ob teh športnih srečanjih že 7. leto. Na svidenje leta 1975 v Muti ob Dravi. ..“
Tako so zapisali vitanjski kovači ob zaključku tradicionalnih kovaških športnih iger.
Kv\^Whg0fedelkuv m n-A oi^ Rudaril je, da so igre ' Niem 8 zelenega Pohorja po-jllTfeV bto v ''M110 srečanje, ki je iz timNožu * bolj privlačno in vse p jen°' T°'Je rekreacija ko-
REZULTATI:
JfC’ k* ^ m številni prijatelji t*t6uVa|ce^Tp(jšh spodbujat svoje bij Drva .Jako so se že zgodaj lj.v0ilbo|LeCania v malem nogo-
rt: ”JU -	Ha m i7rtz»m tAnicu
i 'rtU ž V'*’ namiznem tenisu,
l „ doip: ku čez drn in strn na hlaNjem Pr°gi, ki se je vijugala
/ v ^ Ors^ . Ul OKsln oKronlrp r>Q_
3	J m sPremUa^ tekmo-
USl'Svk?pLe> še "'ko« ni bila m lca sn letos- Na končnega
S ii^^!a,„ptišla tu!i’l0me:, Na-svoj
KROS, 2400 m - posamezno: 1. Manfreda (Lovrenc) 8,32; 2. Krajnc (Lovrenc) 8,44; 3. Tič (Zreče) 8,57 itd. Ekipno: 1. Tovarna kos in srpov Lovrenc na Pohotju, 2. Tovarna Gorenje Muta, 3. Kovaška industrija Zreče, 4. Tovarna Jeklo Ruše, 5. Vitanje, 6. Gorenje Fecro Slovenj Gradec.
ODBOJKA: 1. Jeklo Ruše, 2. Fecro Slovenj Gradec, 3. Gorenje Muta.
STRELJANJE Z ZRAČNO PUŠKO - posamezno: 1. Pukel (Zreče) 249 krogov, 2. Žafran (Ruše) 245, 3. Šajher (Fecro) 245 itd., ekipno: 1. Gorenje Fecro Slovenj Gradec 966 krov, 2. Zreče 942, 3. Ruše 899, 4. Muta 838, 5. Vi-
tanje 829, 6. Lovrenc 718. S/
.•blUtieleJo ludi najstarejši in iju ^o j/|fnec1.iger. Domačini

:o|a,V1^k, ko so podelili
j, 6,eje?ViUni p ekipnemu zmago-:	' tr„?:°Ienje-Muta. Pokal

zapored. Veselju
L
Meblo Nova Gorica (Glazar 185), 3. Savinja Celje (Zupanc 199)^ 4. Lesonit I. Bistrica (Kandare 188, Lavrenčič 188), 5. Stil Koper (Krmac 185).
Balinanje: 1. Inles Ribnica (Kučelj, Sušan, Kalčič, Kuš), 2. Javor Pivka, 3. Lesonit Ilirska Bistrica, 4. Liko Vrhnika, 5. Slovenijales Begunje.
Streljanje, moški: 1. LIP Slov. Konjice (Gošnik 239, Grašič 242, Kadilnik 225, Petrič 245, Planinc 243), 2. Stol Kamnik (Bertoncelj 253, Hriberšek 247), 3. Elan Begunje (Peinki-her 252), 4. LIP Slov. Gradec (Gostenik 241), 5. Brest Cerknica (Mahne 244, Kebe 242).
Streljanje, ženske: 1. Jelovica Škofja Loka (Fojkar 132, Bohinc 170, Likar 152), 2. LIP Slov. Konjice (Klokočovnik 159), 3. Brest Cerknica (Tavčar 153), 4. Marles Maribor (Topolovec 142), 5. Stol Kamnik (Horvat 147).
V posebnem tekmovanju za prehodni pokal Strelske zveze Slovenije, ki se vsako leto podeljuje delovnemu kolektivu, katerega strelci in strelke so skupaj dosegli največje število krogov, je zmagal delovni kolektiv LIP Slovenske Konjice in osvojil prehodni pokal za leto dni.
Šah, moški: 1. Stol Kamnik (Karner, Trebušak, Bergant, Berginc, Bremšak, Izotnik), 2. Tovarna meril Slov. Gradec, 3. Elan Begunje, 4. Nova oprema Slov. Gradec, 5. Marles Maribor.
Šah, ženske: 1. Elan Begunje (Horvat, Zuljan, Prestrl, Ferk), 2. Novoles Straža, 3. Brest Cerknica, 4. KLI Logatec 5. Stol Kamnik.	L T.
GOSPODASKO ^-.RASTAVIŠCE
0-T------
TKIM
ŠPORTNI PARK KODELJEVO
LJUBLJANA 29. IX. 1974
S kolesom okoli Ljubljane!
Pod pokroviteljstvom podjetja Slovenija avto ter v organizaciji komisije za šport in rekreacijo pri Mestni zvezi ZS, MZTK, OTKS Ljubljana in Temeljne telesno-kulturne skupnosti mesta Ljubljane bo v nedeljo '29. septembra množična kolesarska prireditev, ki bo namenjena predvsem ljubiteljem trima in seveda vsem tistim, ki si želijo prijetnega aktivnega razvedrila.
Zato je tudi geslo velike akcije TRIM: „kolo - zdravo telo“!
Start bo, kot smo že zapisali, zadnjo nedeljo v septembru med osmo in enajsto uro na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Proga bo potlej potekala skozi Tomačevo, Zalog, preko Urha, medtem, ko bo cilj v ljubljanskem Športnem parku Kodeljevo.
Udeleženci kolesarske prireditve bodo prevozili 25 kilometrov dolgo pot. Nalogi kolesarjev bosta le dve: zbrati žige vseh kontrolnih postaj in prikolesariti na cilj do 13. ure. Ne bo šlo torej za nikakršne rekorde. Organizator namreč ne bo meril časa!
Med osmo in deveto uro naj bi start ali šolarji, med deveto in deseto uro družine, vsi ostali pa nekje med deseto in enajsto uro.
Potreben kontrolni kartonček si lahko zagotove udeleženci prireditve že v predprodaji: na zalogi ga imajo turistična poslovalnica Alpe Adria na Gosposvetski 4, Turistični inforamcijski biro na Titovi 11 in pa Mestna zveza za telesno kulturo na Taboru 14. Kontrolni kartonček bo izpolnil vsak udeleženec prireditve sam, zanj pa bo moral odšteti 5 dinarjev.
Vsak, ki bo uspešno prekolesaril predpisano progo, bo na cilju prejel posebno spominsko značko, kontrolni karton pa bo obdržal v spomin na prvo množično TRIM kolesarjenje v Ljubljani. Imena vseh udeležencev akcije „kolo - zdravo telo" bodo objavljena v posebnem biltenu.!
Organizatorji prireditve bodo izžrebali med kolesarji kar 15 koles in še 50 drugih praktičnih nagrad. Izid žrebanja bo objavljen v časopisu Delo in v reviji Antena.
Vsi udeleženci TRIM akcije „ kolo - zdravo telo" bodo nezgodno zavarovani pri zavarovalnici Sava. Torej, res ni pravega razloga, da se akcije ne bi udeležili! Pa še to: če bo zadnjo nedeljo v septembru zjutraj močno deževalo, bo celotna prireditev preložena za teden dni
Igre delavcev Kliničnega centra in medicinske fakultete iz Ljubljane
Minulo soboto so bile na Golniku H. sindikalne športne igre delavcev Kliničnega centra in medicinske fakultete iz Ljubljane. Več kot 60 tekmovalcev se je pomerilo v sedmih disciplinah, in sicer v malem nogometu, odbojki, krosu, stre-
ŠAH: 1. Gorenje-Muta 20 točk, 2. Zreče 12, 3. Ruše 12, 4. Vitanje 8, 5. Fecro 8 točk, 6. Lovrenc 0 točk.
MALI NOGOMET: 1. Ruše, 2. Muta, 3. Zreče, 4. Fecro, 5. Lov^ renc, 6. Vitanje.
NAMIZNI TENIS: 1. Zreče, 2. Muta, 3. Lovrenc, 4. Ruše, 5.'Vitanje, 6. Fecro.
EKIPNI VRSTNI RED: 1. Gorenje-Muta 25 točk, 2. Kovaška industrija Zreče 24 točk, 3. Jeklo Ruše 23 točk, 4. Gorenje Fecro Slovenj Gradec, 5. Tovarna kos in srpov Lovrenc 14 točk, 6. Tovarna kovinskih izdelkov in livarna Vitanje 10 točk.
HINKO J.
Šahovski dvoboj
»ETA« Cerkno — »Kolektor« Idrija
Šahisti „ETA“ Cerkno in Tovarne kolek-torjev Idrija so v Cerknem odigrali prijateljski dvoboj na desetih deskah po sistemu vsak z vsakim.
Šahisti „ETA“ Cerkno so povabili letošnje občinske sindikalne prvake — šahiste Kolek-torja - z željo, da si pridobijo novih izkušenj in da navdušijo za šahovsko igro ljudi v obeh kolektivih, prav tako pa so šahisti obeh to-
varn izrazili željo, da postanejo dvoboji tradicionalni.
Šahisti Kolektoija niso dovolili presenečanja in so slavili zasluženo zmago z rezultatom 58:42. Za zmagovalce so bili najuspešnejši: Kovač 8,5, Crnobrnja 8, Petrič 7,5, Cigale 6,5 točke itd., pri ETI pa: Makuc 9, Podgorelc 7,5, Golob 6,5, Tavčar 5,5 točke itd.	SILVO KOVAČ
Ijanju, šahu, košarki in namiznem tenisu.
Tekmovanje se je odvijalo na igrišču instituta Golnik, ki naj bi že prihodnje leto postal rekreacijski center vseh delavcev Kliničnega centra. Na pobudo sindikalne organizacije centra, ki ima 5.400 članov, so za dopolnitev in izgradnjo- igrišč v prihodnjem letu namenili 100 tisoč dinarjev. Prav tako na-1 črtujejo, da bodo v prihodnjem letu imeli vsaj dva dni v tednu v tem športnem centru organizirano rekreacijo pod vodstvom usposobljenih vaditeljev. Organizirali bodo tudi brezplačen prevoz iz Ljubljane.
Na letošnjih športnih igrah so v posameznih disciplinah zmagali: v malem nogometu ekipa Mikrobiološkega inštituta, v odbojki za moške ekipa Golnika in pri ženskah ekipa psihiatrije. V krosu so tekmovali v treh skupinah, razdeljenih po starosti. Zmagovalci pri moških so bili Barjevec, Horvati in Hose, pri ženskah pa Taseva, dr. Kristanova in Rozmanova. Zmagovalca v namiznem tenisu sta bila med moškimi Petročnik in med ženskami Kržišnikova. V streljanju sta bila najboljša Čižman in Rajgeljeva, v šahu pa je zmagal Pikelj.	A. A.
i* l^to
meibrosia0
, ,, .
VISOK
JUBILEJ
»KONUSA«
Letos praznuje 2000-članski kolektiv konjiškega Konusa 80. obletnico obstoja. Ta visoki jubilej tovarne je tudi jubilej celotne občine, saj je kolektiv Konusa globoko usidran v vse pore družbenega in gospodarskega življenja konjiške občine. Njegov pomen je bil in je za občane te občine zelo velik, kajti kot eden najbolj pomembnih noslcev gospodarskega razvoja občine ob tem ni zanemaril tudi drugih vprašanj, ki spremljajo razvoj občine in kraja. Isto velja tudi za vlogo njegovih temeljnih organizacij združenega dela v Ljutomeru, Sevnici, Lenartu, Majšperku in Mirni. Ob tem seveda ne smemo pozabiti tudi na blagovne hiše v Beogradu, Ljubljani, Novem mestu, Ptuju in v Celju.
Kolektiv Konusa je prešel Ijarsko industrijo, kot so npr.
mnogo viharjev v svojem razvoju, vendar jih je prebrodil in ob tem nenehno jačal ne samo svoje pozicije v občini, ampak tudi v narodnem gospodarstvu. Že pred nekaj leti smo lahko opazili, da se usnjarska industrija seli iz razvitih dežel v nerazvite — skratka tja, kjer so surovine in drugi potrebni pogoji za obstanek te industrije. Gibanja v drugih državah niso edini razlog za relativno zmanjšanje usnjarske proizvodnje tudi v Konusu. Problemi so še drugje. Gre za uvoz kož, ki jih morajo uvažati več kot 50 odstotkov, kar pa seveda zmanjšuje akumulativnost. Podatki namreč kažejo, da akumulativnost usnjarske proizvodnja vse bolj pada in hkrati se na tržišču pojavljajo tudi različni nadomestki.
opetnice, ki jih rabi naša obutvena industrija okrog 20 milijonov letno.
Preusmeritev Konusa na aku-mulativnejše in perspektivnejše proizvodno področje daje zelo dobre poslovne rezultate. V zadnjihjreh, štirih letih se kolektiv Konusa lahko pohvali z dobro akumulacijo, ugodnimi osebnimi dohodki ter veliko investicijsko aktivnostjo.
PREUSMERITEV
Konus je večino svojih proizvodnih zmogljivosti preusmeril v predelavo plastičnih mas za papirno in klavniško industrijo, v proizvodnjo furfurala, osnovnih kemikalij za furansko industrijo ter za nekatere druge industrijske veje, razen tega pa so se v tem kombinatu tudi močno posvetili proizvodnji umetnega usnja in njegovih nadomestkov. V tem proizvodnem sklopu ima zelo pomembno vlogo izkoriščanje odpadnih snovi pri proizvodnji usnja, vse večji pomen pa dobiva tudi proizvodnja sestavnih delov za čev-
Polletni poslovni kazalci potrjujejo pravilnost odločitve o preusmeritvi tudi letos. Celotni dohodek se je namreč povečal za 47 odstotkov v primerjavi z istim obdobjem lani, dohodek za 48 odstotkov, ostanek dohodka celo za 105 odstotkov. Takih rezultatov ne srečamo pogosto v naših delovnih organizacijah. Zato so v Konusu upravičeno lahko ponosni nanje. Obstaja sicer še nekaj kritičnih proizvodnih področij, ki jih bo treba ali preusmeriti ali pa v nekaterih primerih celo opustiti. Pred kratkim so ukinili proizvodnjo v Rečici, gre za usnjarno, ki ni bila rentabilna. Delavci so se s pomočjo naložbe Konusa v. Garantu v Polzeli zaposlili v tej delovni organizaciji.
organizacijo proizvodnje, skrbi za večanje produktivnosti dela ter uvajanje novih tehnoloških postopkov v proizvodnjo.
AKCIJSKI PROGRAM
Poslovna politika Konusa je torej previdna in pametna. Prav zato tudi lahko dosegajo take gospodarske rezultate. Kolektiv Konusa pravi, daje to posledica ne samo preusmeritve, pač pa tudi stalne skrbi za učinkovito
V Konusu pričakujejo, da bodo končni letni poslovni rezultati še ugodnejši, deloma tudi zato, ker se že kažejo učinki izvrševanja akcijskega programa za izboljšanje poslovanja in doseganje planiranih obveznosti. Ta akcijski program, ki so ga izdelali za obdobje dveh let, zelo natančno določa obveznosti vseh in vsakega. Za izpolnjevanje določenih nalog so konkretno zadolženi posamezniki. Osnovni namen akcijskega programa je, da bi vse temeljne organizacije," kakor tudi kombinat kot celota, dosegli čimboljše gospodarske rezultate, da bi učvrstili proizvodnjo in poslovno-finančno pohtiko ter produktivnost še povečali. Opravili so že celo vrsto tehničnih ter organizacijskih ukrepov za to, da bi uresničili vse naloge, ki so si jih zastavili v letnem gospodarskem načrtu.
INVESTICIJE
Že prej smo omenili, da je Konus investicijsko zelo aktiven, kar je tudi nujno, če želi napredovati ter še bolj razvijati področje kemije, saj predstavlja danes proizvodnja usnja od celotnega obsega proizvodnje le še tretjino.
Dokaz prizadevanj za razvoj kemije je gradnja dveh novih tovarn v Konjicah. Prva je KOTERM, kjer bodo proizvajali nizkotlačni polietilen. Že leta 1975 naj bi začeli s proizvodnjo, ki se bo odvijala na osnovi lastne tehnologije. Druga nova tovarna bo CELTEKS. Gre za proizvodnjo umetnega usnja. Gradijo pa jo s pomočjo italijanskega kredita. V času pomanjkanja električne energije pa je gotovo prav, če omenimo tudi lastno električno centralo, ki jo gradijo v Konusu. Ko bo zgrajena, bo proizvodnja v Konusu potekala brez težav, ki so jih sedaj imeli večkrat zaradi pomanjkanja električne ener-
gije-
Seveda ob gradnji teh novih tovarn ter električne centrale, kar vse bo vredno nekaj čez
120 milijonov dinarjev, ostanejo še manjši investicijski posegi tudi v drugih obratih, kajti v Konusu dobro vedo, da je stalno posodabljanje tehnologije predvsem na področju kemične proizvodnje zelo pomembna naloga, če želijo, da bodo stalno napredovali.
NOVA SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST
Gospodarske naloge, s katerimi se spoprijemajo v Konusu in jih tudi zadovoljivo opravljajo, niso edine. Tudi novi samoupravni organiziranosti so posvetili mnogo pozornosti Ravno sedaj pa poteka akcija, da se ta sistem še bolj učvrsti in da bo dejansko omogočal realizacijo ustavnih načel v praksi. Konus sodi med tiste delovne organizacije, ki so ob novem organiziranju ustanovile dokaj majhne temeljne organizacije združenega dela. V Konusu so se namreč dela lotili želo resno in direktor organizacijsko-ka-drovskega sektorja Franc Ban pravi, da ni nikomur žal, da so presedeli veliko popoldnevov in študirali, kako bi v praksi ures-
loska celota, postal tem je pomembno tudi da se lahko med njimi vZH vijo čisti tržni odnosi zl|j Konusa in tudi navzven-novih so 18 temeljnih nizacij, od katerih je . izvodnih in pet trgovski*1! delovno skupnost ^^ služb. Po grupacijah pa ,,f ^s/, meljne organizacije združ*1) ^ skupnosti, ki so štiri. Ski*f?' 1$
temeljnih organizacij i*1*3^ organ, ki je sestavljen
gatskem načelu, vendar- iv koordinacijsko vlogo, ke* vse pravice odločanja te**1 organizacije.	%
Kljub tolikšnem šteVL ?' t meljnih organizacij zdrn j (u, dela niso zaposlili več ‘1 j sknnnih službah Vzrok Zj,t <
odgovoru na vprašanje, ^ U ga v Konusu kmalu po zaJ ^(, uveljavljanja ustavnih , k ^ zastavih: kdo prihaja s *e organiziranje v temelj**6 J Sg, nizacije potrebuje več ^ %, skega kadra. Ker praksa ^ j delovnih organizacijah, ^. nus je za to konkreten P ^ ^ J* zanika to tezo, je bil strah j ^
terih povsem neuprav* ,}j v-----	ris ima S6 ,J
Konusu pravijo, da ima ^ ^ cer marsikateri delavec ^ ^
nih službah bolj	0 h
delo in morda tudi nima ..P/e
ei K
liko prostega časa, k°* .{i h* imel prej. Drugo spoz**%; * je prav tako stalno Pr Konusu, pa je, da je P0^ zaposlovati še več s J njakov, ki bodo lahko i
na povečanje proizvo ^
strokovnjakov, ki
\
spremljati proizvodni Pr° ^ študirati, predlagati spfe
itd-	0b \
Centralna proslava f obletnici Konusa bo ^

tembra, toda vse temeJ^ ("j nizacije imajo svoje Pr° jj) t j od 13. septembra dalJs;,vHo osrednjo svečanost so ^ nusu dobro pripravah v'1 s j bodo na njej zbrali Pre N iz vseh temeljnih org3 jo* , *i| tudi številni gosti ter r^jl o< partnerji. Na ta dan bo ^ f delavcev, ki so že 25 f^V binatu, dobilo da* ’ |SlJ(i ] sednik republike pa j 1%, nov kolektiva o dirk k sebno odlikovanje h°	*r
delovni kolektiv k° Konus.
A
<<4
DELAVSKA
ENOTNOST
Glasilo ZVEZE SINDIKATOV
SLOVENIJE, izdaja CZP Delavska enotnost v Ljubljani. List je bil ustanovljen 20. novembra 1942. Ureja ga urednišlfi odbor. Direktor, glav”^leK __,,n^n,rA. t ,<,v.i irtnitnntinnva niiea 4. nnštni nredai 313 VI. telefon uredništva 316-672, 323-554, 316-695 In 310-033. Naročninski od ..(.iiV ; jjv
Naročnina je četrtletna 25,00 din — polletna 50,00 din — in letna 100,00 din — uokopisov ne vračam« — rosnima piacana v goiov.., Sekretariata za informacije IS SRS, št. 421-1/72 z dne 23. januarja 1974 oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov