Poštnina plačan« v gotovini. Obrtni Vestnik Strokovni list za povzdigo in napredek slovenskega obrtništva „Obrtni Vestnik" izhaja mesečno dvakrat, in sicer: vsakega 1. in 15. v mesecu ter stane celoletno Din 24 — polletno Din 12 — posamezna številka Din 1'— Oficijelno glasilo »Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani" in »Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru" ter slovenskih obrtnih društev v Sloveniji. Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. — Rokopisi se ne vračajo. Ponatiski dovoljeni le z navedbo vira. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Dunajska cesta St. 20. Cene inseratom: Din p Pri lx objavi '/t str. 600' — „ . 300'- „ „ „ 'U - 150*— . - „ 1 * .. 75' — . „ „ «/.. . 37-50 VIII. letnik. V Ljubljani, dne 1. aprila 1925. Štev. 7. Tovarna ali obrt« V zagrebškem «Obrtničkem Vjesniku» je izšel članek pod zgorajšnjim naslovom, ki nosi podpis «Za-druge čevljarskih mojstrov v Mariboru*. Ni nam na tem, da ugotavljamo, ali stoji za člankom v resnici zadruga ali pa samo oseba, ki smatra za umestneje, napadati obrtni odsek naše Trgovske in obrtniške zbornice po časopisju izven Slovenije. Obžalujemo le, da se pred publiko, ki naših razmer ne pozna zadostno, napada na neopravičen in nekvalificiran način naša najuglednejša gospodarska korporacija in specijelno njen obrtni odsek, ki je zastopal interese obrtništva vedno le resno in stvarno ter s pozitivnim delom in dejanji, ne pa kar naj si zapomni dopisnik s polemiziranjem, nerganjem in demagogijo. V pojasnilo smo dolžni navesti, da je omenjenemu članku dala povod izjava ljubljanske zbornice glede obsega obrtnih pravic tovarne čevljev. Na vprašanje zgoraj imenovane zadruge je na podlagi sklepa seje obrtnega odseka zbornica odgovorila, da sme tovarna čevljev opravljati vsa čevljarska dela, torej tudi ona, ki jih običajno izvršujejo čevljarski rokodelci; treba je le, da sicer v resnici izdeluje čevlje na debelo. Tak odgovor je obrtni odsek zadrugi moral dati, ako ji je hotel povedati resnico, četudi bi sam želel, da bi bili predpisi iu praksa drugačni. Dejstvo je namreč, da po obrtnih predpisih, ki veljajo v Sloveniji in ki so kar opazujemo — strožji in bolj ščitijo malega obrtnika, nego v Hrvat-ski ali Srbiji, ni mogoče braniti tovarnam, da bi ne delale tudi po naročilu, ali tudi popravila, ako sicer delajo na tovarniški način. Tega se drži že mnogoletna praksa. Temu pa vendar ni kriv obrtni odsek ljubljanske Trgovske in obrtniške zbornice, ki zakonov ne more sam izpreminjati in tudi ne more ukazovati obrtnim oblastvom, kako-naj delajo. Da sc sedaj napada zaradi objektivnega pojasnila, je krivično, to tembolj, ker je ravno v svojih predlogih k načrtu novega obrtnega zakona v polni meri ustregel zahtevam našega obrtništva in ker sicer vedno deluje na to, da se še veljavni obrtni predpisi razlagajo, če le mogoče, tako, kakor ustreza obrtniku. Članek Se nadalje spodtika, da je zadruga dobila odgovor šele po daljšem času. Tu le pripomnimo, da o važnih načelnih vprašanjih, ki se imajo rešiti na podlagi -sklepa obrtnega odseka, zbornica odda svojo izjavo šele potem, ko je bila sklenjena in sprejeta v odsekovi seji. Tako je bilo tudi v predmetnem, za obrtništvo važnem vprašanju. Ker pa so člani odseka raztreseni po vsej Sloveniji, sc iz tehničnih razlogov sestajajo običajno v daljših časovnih presledkih, To je krivo, da one zadeve, ki se morajo reševati v sejah, in ki niso take, da bi morale biti rešene takoj, morajo počakati do prihodnje seje, nakar se rešitev takoj odpravi. Ker člani obrtnega odseka za svoje delo niso plačani, temveč svojo dolžnost izvršujejo kot častno, se od njih pač ne more zahtevati, da bi morda vsak drugi teden potovali k sejam v Ljubljano, ki jim vzamejo vsakokrat po dva do tri dni. Dalje moramo ugotoviti, da je trditev, da obrtni odsek tvorijo «ljudi, koji su ujedno trgovci i obrt-nici», neresnična. V odseku, ki obstoji iz 16 članov, so sami obrtniki. Z drugimi podrobnostmi članka, ki kažejo deloma nezadostno poznanje naših obrtnih predpisov, v precejšnji, meri pa nepoznanje ustroja in delovanja naše zbornice, se ne bomo pečali. Želimo le eno, in sicer to, kar obljublja dopisnik sam, da bi posvetil Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani in njenemu delovanju večjo pažnjo in zanimanje. Kajti prepričani smo, da potem ne bo več prišlo do takih neutemeljenih napadov iu nepotrebne polemike, kakor v tem primeru, temveč kvečjemu do zdrave kritike iu stvarnih, pametnih nasvetov, ki bodo dobri stvari lahko koristili in ki jih vsak resničen voditelj in zastopnik obrtništva vedno rad čuje in vpošteva. J. Zadravec. Eng. Franchetti. Dr. Josi]) Pretnar: Obrtno šolstvo v Sloveniji. (Nadaljevanje.) Preden preidem k nadaljnjemu obravnavanju obrtnonadaljevalnih šol, naj v dopolnitev zadnjič priobčene statistične tabele navedem nekaj sumaričnih podatkov o trgovskonadaljevalnih šolah, Glede teh je treba pripomniti, da prav za prav tudi spadajo med obrtnonadaljcvalnc šole, samo da so namenjene izključno le trgovskim vajencem. V krajih, kjer teh specijalnih nadaljevalnih šol ni, obiskujejo trgovski vajenci skupno z drugimi vajenci splošne obrtno-uadaljevalne šole. Ponekod, kakor v Kamniku, Kočevju, Krškem in na Muti, obstoja zanje celo poseben trgovski dopolnilni tečaj. Ločeno od obrtnonadalje-valnilt imamo v Sloveniji letos (za lansko leto v okle- paju) 8 (9) trgovskonadaljevalnih šol, in sicer v Ljubljani, Mariboru, Celju, Brežicah, Konjicah, Ptuju, Slovenjgradcu in Šoštanju (lani tudi v Sevnici), s 783 (918) učenci in 26 (28) razredi, Za. letošnje šolsko leto so proračunani vzdrževalni stroški na okroglo 200.(JOD Din, dočim so n\ Teto 192,?.-1924. dejansko znašali okroglo 150.000 Din. Država ni za lansko leto prispevala ničesar. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani 11.300 Din, ostalo pa so nosili trgovski gremiji, občine in razni zavodi. Preidimo k obrtnonadaljevalnim šolatn! Statistična tabela, priobčena v zadnji številki, nam kaže, da je obstojalo v lanskem šolskem letu 56 obrtnonadaljevalnih šol, letošnje šolsko leto pa jih je priraslo JI in I (Laško) odpadla, tako da jih je, računano po koncu decembra 1924., skupaj 66., Spiošnonadaljevalnih šol je letos (lani v oklepaju) 56 (48); od teh je I (I) dekliška, 5 (5) -z dekliškim tečajem, 4 (4) s trgovskim dopolnilnim tečajem, I (1) s steklarskim tečajem, 1 (I) z mizarskim, krojaškim ih čevljarskim oddelkom. Strokovnih, i. j. takih, ki jih posečajo vajenci samo ene ali kvečjemu več sorodnih strok, imamo 10 (8), in sicer 3 (2) gostilničarske, 2 (2) za oblačilne in umetne obrte, 1 (1) za stavbne obrte, I (I) mizarska, I (1) za mehanično-tehnične obrte,. 1 (1) za kovinarje (tovarniška na Jesenicah) in I za grafični obrt; pripomnili bi bilo. da sc pretvarja v strokovno za čevljarje, krojače in mizarje nadaljevalna šola na Rakovniku, ki je doslej imela poleg splošnih še strokovne oddelke za vajence navedenih treh strok. Število učencev se je dvignilo od 527S v lanskem na 6860 v letošnjem šolskem letu. torej za 1581. Po strokah odpade od letošnjega števila na čevljarje 744, krojače 898, šivilje 265, modistke 72, krznarje 15, klobučarje 8, vezeninarje (>, usnjarje 46, knjigoveze 41, sedlarje 110, jermenarje II, tapetnike 25. roka-vičarje I, izdelovalce usnjene galanterije I, dežni-karje 2. ščetarje 5, mesarje 175, peke 192, mlinarje 23, sladčičarje 34, medičarje 4. gostilničarje 96, kovače 273, orodne kovače II. podkovske kovače 4, ključavničarje 748, nožarje 5, mehanike 168. kleparje 151, kovinske strugarje 73, brusače kovin I, livarje 42, puškarje'2, inštalaterje II, kotlarje 22. pasarje 7. izdelovalce tehtnic 3, elektrotehnike 68, graverje 3, urarje 27, zlatarje 34, draguljarje 11, steklarje 52. podobarje 17. mizarje 670, kolarje 109, strugarje 29, sodarje 51. pletarje (košarje) 27. slikarje 70, pleskarje 46, ličarje 10, lončarje 16, pečarje 12, cementarje 3, grafične obrte (tiskarje, črkostavce itd.) 76, izdelovalce glasbil 4, fotografe 15, brivce 90, lasuljarice 4. obrt zidarskih mojstrov in stavbenikov 175, obrt tesarskih mojstrov 60, na kamnoseke 8. dimnikarje 16. krovce 2, zobotehnike (>, vrtnarje 22, vrvarje 3, bandažiste in orlopediste 4, sodavičarje 2, prckaje-valce 1, črevarje I in tkalce L Cc prištejemo še one trgovske vajence, ki obiskujejo obrtnonadaljevalne šole in katerih je 211, znaša število po strokah specificiranih vajencev 6270. Ostalih 590 učencev se porazdeli na razne druge obrtne panoge, ki v podrobnih statističnih podatkih šolskih vodstev niso bile imenovane. Te številke so za obrtništvo velike važnosti. Na eni strani kažejo, da so bile doslej krožeče številke o številu obrtniškega naraščaja - govorilo sc je o 4000 do 5000 vsega — napačne in da imamo v resnici računati z okroglo 6500 samo takih obrtnih (netrgov- s k ih) vajencev, ki obiskujejo obrtnonadaljevalne šole. Ce pa vpoštevamo. da je še veliko takih krajev, kakor n. pr. vsa bohinjska dolina,, ribniški okraj, cerkljanski, poljanski, kozjanski, črnomaljski, višnje-gorski, žužemberški, trebanjski, kostanjeviški, gornjegrajski, mežiški. Velenjski, laški, šentlenartski in večina prekmurskega okoliša, brez vsake obrtnonadaljevalne šole in da iz mnogih krajev v bližini že obstoječih šol vajenci sploh ne hodijo k obrtno-nadaljevalnemu pouku, potem bi smeli dodati, zgo-rajšnji številki še najmanj toliko, da dobimo številko 9000 do 10.000 za število vseh obrtniških vajencev v Sloveniji. Te šttfviike nam kažejo, da bo treba v bližnji bodočnosti'najti kruha ne samo za večino že obratujočih obrtnikov, temveč še za veliko število novih. Slovenija stoji že danes pred nadštevilnostjo obrtniškega stanu, ki se trdo bori za delo in zaslužek, a čakajo nas, kakor nas uče zgorajšnji podatki, še hujši časi. Ne samo, da sc bomo z vsemi močmi morali braniti pred dotokom inozeincev, vsaj v gotovih obrtnih strokah, morali bomo tudi gledati, da nadšlevilnemu obrtniškemu prirastku omogočimo dosego samostojne eksistence, bodisi doma, bodisi v drugih pokrajinah. S prohibilivnimi sredstvi iia-pram inozemskemu dotoku ne bomo opravili mnogo, ker bodo ovire priseljevanja padle s sklenitvijo trgovskih pogodb.ali vsaj prej ali slej z obnovitvijo obrtnopravne reciprocitete. Edino uspešno sredstvo proti tujcu bo konkurenčna sposobnost našega obrtnika \ strokovnem oziru. Zato nam pa treba i izpopolnitve praktične usposobljenosti, ki jo dobi vajenec v delavnici mojstra, i izpopolnitve v smeri strokovne izobrazbe, ki jo more dati vajencu in pomočniku strokovna ali vsaj primerno urejena in času odgovarjajoča obrtnonadaljcvalna šola. Tudi v drugih pokrajinah naše države bo mogel naš obrtnik konkurira,ti naprarn inozemcu, še bolj pa napram domačinu le, če bo prevladoval v strokovni usposobljenosti. Ako pa se bo naš obrtni naraščaj in njega vzgoja zanemarjala, kakor žal doslej, bomo že ,v najbližji bodočnosti doživeli, da bo velik del tega naraščaja začel prehajati namesto v mojstrske vrste v vrste odvisnega profesionalnega industrijskega delavstva, ali pa, kar je še. žalostnCjše,. v vrste zdravemu obi tu tako škodljivega poklicnega šušinarstva. O tem ob drugi priliki več. Zgorajšnje številke nam dalje tudi kažejo kolikor-toliko pravilno razmerje števila naraščaja posameznih strok. Kar je bilo rečeno pravkar za obrtni naraščaj v celoti, to velja v precejšnji meri tudi za posamezne stroke. Obenem tudi vidimo, kako slabo so zastopane nekatere panoge vsaj v večjih krajih, kjer imamo obrtnonadaljevalne šole. Naloga poklicanih faktorjev, posebno obrtniških organizacij, bo, da na podlagi evidence o nasičenosti ali pomanjkljivi zasedbi nekaterih obrtnih panog začno skrbeti za to, da obrnejo dotok naraščaja tja, kjer ga manjka, in ga odvračajo od strok, ki so prenapolnjene in za dogledno dobo ne morejo nuditi zadostnega kruha niti že obratujočemu obrtništvu, kaj še novemu prirastku. V to bo marsikaj poučnega in informativnega nudila ravno statistika, ki pa jo je treba šele izpopolniti’in vsestransko preizkusiti, preden se jo jemlje za zanesljivo podlago in izhodišče. Povrnimo se zopet k številkam! Skupno število razredov je znašalo lani 193, letos 241 (za 48 več); v teh razredih je poučevalo lani 293, v letošnjem šolskem letu pa 351 (H 58) učnih moči, skupno 1479, odnosno letos 1820 (+ 341) tedenskih ur.* Dejanski izdatki za vzdrževanje obrtnonadalje-valnih šol so znašali lansko, leto 984.378 Din (vštevši Rakovnik 60.000 Din), od tega samo honorarji za pouk 701.121 Din. Stroški za letošnje šolsko, leto za vse šole. jzvzemši Rakovnik, so proračunjeni na 1,712.631 Din, torej za 668.2o,3 Din več kot so znašali lani. Precejšnji del tega prirastka gre na račun novo-otvorjenili šol (169.550 Din), pretežno pa na povišanje honorarjev in opremo šoi z učili, ki je proračunjena n. pr. v Ljubljani pri skupnih stroških 419.640 Din na okroglo 200.000 Din. Ce računamo 701.121 Din izdatkov na 293 učnih moči, vidimo, da pride na posameznega učitelja v šolskem letu (običajno 5 do 6 mesecev) povprečno okroglo 2400 Din pri honorarjih 15 do 20 Din od tedenske ure. Kritje izdatkov gre deloma na račun države, ki je prispevala lani 314.536 Din. letos pa doslej samo 186.000 .Din; precej, je žrtvovala Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani, ki morda edina v državi prispeva v ta namen, lani 112.000 Din, letos okroglo 150.000 Din, ostalo-krijejo pretežno občine in razni zavodi ter nekaj žalibog razmeroma malega obrtniki sami v obliki prispevkov za šolnino vajenca ali potom zadruge. (Dalje prih.) Vajeniška razstava. Vsem obrtnoriadaljevalnim šolani, razstavnim pododborom in zadrugam izven Ljubljane! Ker je do otvoritve vajeniške razstave le še kratek čas ter da se bo organizacija brezhibno, pravočasno in brez zadržkov izvedla, podaja Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani vsem uglednim vodstvom obrtnonadaljevalnih šol, vsem gospodom članom razstavnih pododborov in vsem cenjenim zadrugam naslednja navodila, katera naj blagovolijo brezpogojno uvaževati in sc točno držati vseh terminov, ki so v navodilu navedeni. L Vsi razstavni predmeti morajo biti do 1. aprilu popolnoma izdelani, istotako tudi šolske risbe. Na vsak razstavni predmet uai st dobro pričvrsti listič, na katerem naj bo napisano .ime m priimek vajenca, ki je predmet izdelal, /naj, ime in priimek učnega mojstra in označba izdelka (ključavnica, sekira, stroj itd.). To je jako važno zaradi tega, da se izdelki ne bodo zamenjavali ter da ne bo nastala zmešnjava pri razstavitvi predmetov. Lističi naj bodo pritrjeni na zadnji ali spodnji strani izdelka, da se, ko so izdelki razstavljeni, ne vidijo. 2. Razstavni predmeti vajencev izven Ljubljane naj se zložijo v zaboje tako, da se predmeti ne pokvarijo. Omare in pohištvo, ki se ne da spraviti v zaboje, naj se dobro obijc z deskami, kakor je to običajno pri pošiljanju pohištva. 3. Vse pošiljatve naj se naslovijo na: «Razstava vajeniških del, Ljubljanski velesejem, Ljubljana»,. 4. Dne 1. aprila morajo vajenci svoje izdelke, opremljene z lističi, ki naj bodo razločno pisani, oddali razstavnemu pododboru. 'Če pa razstavnega pododbora v dotičnem * V tabeli se ima pravilno glasiti za Ljubljano — splošna obrtnonadaljcvalna šola za leto 1923./1924. in I. Jetnik I. razred 4 ure, II. letnik 1. razred 4 ure in skupaj 4 razredi in 16 ur, za Maribor splošno skupno število letošnjih tedenskih ur 173 in ne 131. kraju ni, pa pristojni zadrugi. Razstavni pododbor, odnosno zadruga, naj pri tem pazi, da je predmet opremljen z lističem (ime in priimek vajenca in učnega mojstra, kraj in označba izdelka). Razstavni pododbori, odnosno zadruge, naj predmete takoj zložijo v zaboje in vse izdelke naenkrat, to je skupno, takoj odpošljejo na v točki II. navedeni naslov. Vsi izdelki, brez izjeme, morajo biti zadnji čas do 10. aprila že v Ljubljani. 5. Razstavni pododbori, odnosno zadruge, naj plačajo pri oddaji blaga na postaji celo voznino. Generalna direkcija državnih železnic je dovolila za pošiljatev razstavnih izdelkov polovične vozne tarife s tem, da se plača pri odpošiljatvi izdelkov cela voznina, po razstavi pa se odpremi blago nazaj brezplačno. 6. Risbe, ki pripadajo k izdelkom, pošljejo vodstva obrtnonadaljevalnih šol na stroške zadruge skupno Zvezi obrtnih zadrug \ Ljubljani, in sicer obenem z odpošiljat-vijo izdelkov. Na vsaki risbi naj bo na zadnji strani označeno ime in priimek vajenca in učnega mojstra, kraj in označba izdelka, h kateremu risba spada. 7. Vsak razstavni pododbor, odnosno zadruga, naj obenem z odpošiljatvijo izdelkov pismeno obvesti «Zvezo obrtnih zadrug v Ljubljani, da je izdelke odposlala in v koliko zabojih (pri pohištvu, koliko samostojnih kosov). 8. Vse obrtnonadaljevalne šole, ki se bodo udeležile 20. aprila vajeniškega dne, naj zanesljivo zadnji čas do 10. aprila sporočijo < Zvezi obrtnih zadrug v Ljubljani», koliko oseb se bo udeležilo skupnega obeda, da se jim bodo mogla pravočasno poslati tozadevna nakazila. Vse obrtnonadaljevalne šole pa naj takoj zberejo za obed po 16 Din za vsakega priglašene a. 9. Obrtnonadaljevalne šole, ki se bodo udeležile vajeniškega dne in bodo prispele, i Ljubljano pred pol 11). uro (Vrhnika 6'30, Kamnik 6'48, Jesenice 7'20, Rakek 7'25, Novo mesto Kočevje 7'40) nuj se zberejo ob pol 9. uri, ločeno po šolah, pred ljubljanskim velesejmom, odkoder se bo razvil sprevod na južni kolodvor, kjer sc bodo priključile sprevodu šole iz mariborske oblasti in ob progi bivše južne železnice, ki bodo prispele ob 930 dopoldne, nakar bo sledil obhod po mestu in nato k otvoritvi razstave. Vsaka obrliionadaljevalna šola naj vzame s seboj šolsko zastavo ali pa kakšno večjo državno ali narodno trobojnico na drogu. Našim zadrugam! Pravkar sta izšli dve novi obrtnošolski knjigi. Zaloga knjig in učil v Ljubljani je izdala »Slovensko čitanko za obrtna učilišča», ki jo je sestavil profesor Henrik Podkrajšek. Knjiga ima 310 strani štiva, ki ga pojasnjuje in izpopolnjuje 20 slik. Ob koncu ji je dodan slovensko-nemški in nemško-slovenski slovarček strokovnih izrazov. Vezana knjiga stane 50 Din. Ig. Kleinmayr & Ped. Bamberg, d. z o. z., pa sta založila prepotrebno »Knjigovodstvo za stavbno, umetno in strojno ključavničarstvo in za železolivstvo*. Pri tej knjigi je pomagal avtorju, profesorju Henriku Podkrajšku, s svojimi bogatimi in praktičnimi izkušnjami občeznaui in zaslužni večleini veleindustrijec g. Avgust Žabkar. Ta knjiga stane 62 Din. Nimamo namena, pisati ocene o teli knjigah, pač pa opozarjamo nanji naše zadruge, njih člane in pripadnike. Stoječ na stališču, da se mora dandanes vsak obrtnik tudi teoretično izobraževati, priporočamo toplo obe knjigi v nakup. Tistim, ki bi utegnili ugovarjati, da vsak obrtnik ne more biti samostojen mojster in da so take knjige zato zanj brez koristi, naj služi kot odgovor dejstvo, da še nikomur ni nikoli škodovalo to, kar je znal, večkrat pa to, kar ni znal. Ce kdo meni, da sam ne doseže mojstrstva, so pa drugi, ki streme za njim toliko časa, da ga dosežejo. Mojster brez urejene pisarne pa ob sedanjih časih ne more izhajati. Lotiti se more torej teli poslov, a če mu zanje ne dostaje časa, jih mora poveriti drugemu. Kadar tak mojster išče pomočnika, se bo pri izberi med dvema enako dobrima delavcema gotovo odločil za tistega, ki ga bo lahko rabil tudi v pisarni. Že ta primer pa kaže, da jc dobro za vsakega vse, kar zna. Dobiček od tega pa je dvojen: z znanjem pomnožuje svoj zaslužek in si krajša proste ure. Izgovarjale pa bi se lahko tudi zadruge, češ, kaj potrebuje dimnikarska zadruga knjigo o knjigovodstvu za ključavničarstvo, za mizarstvo itd. Neposredno je res ne potrebuje, posredno pa ji ta knjiga lahko veliko koristi, zlasti dokler ti obrti še nimajo zase potrebnih knjig. Brezdvomno pa so tudi pri poslužnih obrtili pomočniki in vajenci, ki se žele izobraževati. Koristi, ki jih d o naša jo knjige ukaželjiiim mladim ljudem, zlasti če nimajo prilike obiskovati obrtnonadaljcvalnih šol in si knjig ne morejo nabaviti sami, pa se ne dajo niti iz daleka primerjati z vprav neznatnimi stroški, ki bi jih zadrugi povzročila njih nabava. Poleg te knjige bi morala imeti vsaka zadruga tudi Podkrajškovo «Citanko za obrtna učilišča*. Znano je, kako neokreten je naš obrtni naraščaj, kadar mu je nastopiti javno, kadar mu je občevati z naročniki in predstojniki, sploh ob vsaki priliki, ki ga doleti v življenju. Podkrajškova čitanka podaja v teni pogledu toliko lepili in potrebnih naukov, da naj bi si jo omislil vsak in jo pridno in ponovno prebiral. Za zgled naj navedemo iz te knjige sledeče pomembne stavke: «Kdor se je v vajeniški dobi pridno učil in je v pomočniških letih dosledno izpopolnjeval svoje splošno in strokovno znanje, lahko brez skrbi začne na svoje. V svetli, zračni, suhi in dovolj veliki delavnici, opremljeni z dobrim orodjem in modernimi stroji, lahko povzdigne svoj obrt do viška tvornosti. Na taki stopnji dovršenosti tudi lahko ustvarja tisto hvalevredno konkurenco, ki mu pomore do blaginje in ugleda. Napreden mojster rad poseča razstave, gre večkrat na poučna, potovanja in ne skopari z izdatki za svojo izobrazbo, ker uvažuje trpko resnico pregovora, ki pravi: Nevednost je najdražje zlo na svetu. Zato ima v svoji knjižnici tudi vse važne strokovne knjige in najboljše strokovne časopise. To knjižnico porablja pridno sam in dobivajo iz nje štivo tudi njegovi pomočniki in vajenci...» Poleg navedenih knjig so izšle zadnja leta za obrtnike tudi sledeče: Spisje za svobodne, rokodelske in trgovske obrte. Bros. 44 Din, vez. 50 Din. Spisje za koneesijonirane obrte in tvorniške obrate. Broš. 44 Din, vez. 50 Din. Knjigovodstvo za lesne obrte. Broš. 44 Din, vez. 50 Din. Računstvo za lesne obrte. Broš. 22 Din, vez. 26 Din. Državljanski nauk. Broš. 13 Din, vez. 16 Din. Zemljepis za obrtna učilišča. S Din. Računstvo za ženske obrte. 10 Din. Knjigovodstvo za ženske obrte. 18 Din. Pomočniška izkušnja za rokodelske obrte. 5 Din. Vse navedene knjige je spisal profesor H. Podkrajšek, dobiti jih je pa v vsaki knjigotržnici. Zalibog pa segajo po ujih posebno malo obrtniki in pomočniki. Prav zaradi tega pa tudi mojstri kakor pomočniki in vajenci premalo poznajo njih vsebino. Prav veliko bi k razširjanju teh knjig in po njih k splošni obrtni izobrazbi lahko pripomogle zadruge. Veliko bi lahko koristile vajencem, to pa že zato, ker smejo zadruge polovico dohodkov iz sprejemnih in oprostilnih pristojbin, ki jih morajo plačevati vajenci, porabiti le za izobrazbo vajencev ali sploh v take namene, ki služijo samo njim. Naj bi vendar stopili na plan tisti možje, ki priznavajo resničnost tega, kar smo tukaj napisali! Nanje apeliramo. Oni naj zbude med obrtniki ljubezen do štiva in hrepenenje po samoizobrazbi. Samo izobraženo obrtništvo bo povzdignilo obrtni stan do tiste blaginje, ki nam obeta našo gospodarsko osamosvojitev in po njej našo boljšo bodočnost. Zvezno načelstvo. Tajniško poročilo Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani. (Poročal Zvezni tajnik g. Kaiser na občnem zboru dne 15. februarja.) (Nadaljevanje.) Na sejah načelstva, h katerim so bili vabljeni vedno Uidi vsi zadružni načelniki ljubljanskih zadrug, se je razpravljalo o naslednjih važnejših zadevah: o ureditvi vajeniških in pomočniških preizkušenj, o vštevanju pri vojakih prestane dobe, o predlogih, ki jili je stavila zveza konferenci zemaljskega saveza zanatljiskih udruženja v Beogradu dne 21. septembra, o vajeniških in obrtniških razstavah, o stanovanjskem zakonu, o projektu zakona o gospodarskem svetu v Beogradu, o korakih, ki jih je bil. > ukreniti proti organiziranju vajencev v političnih organi-acijah in vajeniškem gibanju, o projektu pravil mojstrske bolniške blagajne, d izterjevanju prispevkov po okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani, o davkih in oddaji električnega toka v Ljubljani, širša seja se je bavila izključno s projektom novega obrtnega zakona in na kateri je zavzela zveza svoje stališče v pogledu tega zakona. 3. Z b o r o v a n j a. Na zahtevo posameznih korporacij in zadrug se je udeležila Zveza sledečih občnih zborov, in sicer: 4. maja Zadruge krojačev v Ribnici in Splošne zveze obrtniških zadrug v Mariboru, 8- junija Saveza hrvatskih obrtnika na Sušaku, 22. junija Zadruge vrtnarjev v Ljubljani, 27. julija izrednega občnega zbora Zadruge elektrotehnikov v Ljubljani, 27. avgusta izrednega občnega zbora Zadruge sobo-slikarjev v Ljubljani, 7. septembra Zadruge čevljarjev v Ribnici in Zadruge krojačev v Zagorju ob Savi, 14. septembra Kolektivne zadruge v Dobu pri Domžalah, 21.sep-tembra Kolektivne zadruge v Zagorju ob Savi, 23. oktobra Zadruge sladčičarjev in medičarjev v Ljubljani, 7. decembra Zadruge prevoznikov v Ljubljani in 11. januarja 1925. Kolektivne obrtne zadruge v Logatcu, nadalje sestankov: 10. septembra Zadruge soboslikarjev v Ljubljani v zadevi novega obrtnegd zakona, 5. novembra Zadruge lesnih strok v Št. Vidu nad Ljubljano radi vajeniške razstave, 28. novembra Zadruge ključavničarjev v Ljubljani radi vajeniške razstave, 12. decembra Zadruge ta petni kov v Ljubljani radi vajeniške razstave in 6. januarja 1925. na Viču istotak’o radi vajeniške razstave. Zveza se je udeležila tudi anket, in sicer: 24. julija ankete Ministrstva trgovine in industrije v Ljubljani radi novega obrtnega zakona, 5. novembra Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani radi novega obrtnega zakona, 7. novembra Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani radi stavbnih obrtov v novem obrtnem zakonu. Zveza se je udele- žila tudi zborovanj 5. oktobra na Jesenicah, 9. novembra v Ribnici in 8. decembra Zadruge čevljarjev v Ljubljani, dalje predavanja 21. septembra v Zagorju ob Savi «0 davkih». Vsega se je Zveza udeležila 13 občnih zborov, 1 predavanja, 5 sestankov, 3 zborovanj in 3 anket. 4. Intervencije. Kot obrtniška zastopnica je Zveza intervenirala v nastopnih važnejših zadevah: Kakor vse zadruge, tako se je tudi Zveza borila proti šušinarstvu. Priporočala je vsem zadrugam, da naj šuš-Marje s kolikor mogoče natančnimi podatki ovajajo sre-skim poglavarstvom. Sreska poglavarstva so pokazala glede postopanja proti šušmarjem, da šušmarstvo direktno tolerirajo. Nekatere zadruge so se obrnile na Zvezo, da bi posredovala, ker sreska poglavarstva niso proti šušmarjem ničesar ukrenila. Posredovala je pri Ministrstvu trgovine in industrije, oddelku v Ljubljani, v osmih primerih, in sicer zoper 12 šušmarjev. Dasi obstojajo določbe proti šušinarstvu, vendar se je največ po krivdi obrtnih oblasti isto tako razpaslo, da resno ogroža upravičenega obrtnika. Uvaževati je treba, da nosi obrtnik velika bremena javnih dajatev, da je podvržen vsem drugim predpisom obrtnega reda, medtem 1'0 šušmar ne nosi tako občutnih davčnih bremen, niti. ga ni kdo ne nadzira pri njegovem šušinarstvu. Dolžnost vsakega posameznika, je, da naznani šušmarja z navedbo kolikor mogoče natančnih podatkov pristojni zadrugi. zadruga pa obrtni oblasti. Če bi obrtna oblast proti šušmarju ne ukrenila potrebnih korakov, tedaj pa naj zadruga napravi ovadbo na Zvezo, ki bo intervenirala pri Ministrstvu trgovine in industrije. Obrtna oblast se bo proti šušmarjem zganila šele tedaj, kadar bo obrtništvo '■sak primer naznanilo na obrtno oblast in potom Zveze '*a Ministrstvo trgovine in industrije. Izvajati bomo morali pritisk na oblast. Zveza je nadalje posredovala še v naslednjih stvareh: ^ zadevi krovcev radi upravičenosti pokrivanja streh; v zadevi razširjenja Zadruge knjigovezov za Slovenijo, >sti primer v zadevi sladčičarjev za ljubljansko oblast; v zadevi "Samopomoči: čevljarske delavnice državnih Nameščencev za Zadrugo čevljarjev v Ljubljani; v zadevi akcije učiteljskega zbora Srednje tehniške šole radi zboljšanja gmotnega položaja. 5. A d m i n i s 11' a c i j a. Zveza je imela v času od 1. januarja 1924. do 31. decembra 1924. — 479 vložnih številk. Odposlala je 211 dopisov, 594 okrožnic in vabil — skupaj 803 komadov. (Nadaljevanje sledi.) Razno. N oliki župan g. dr. lialtič — pokrovitelj vajeniške razstave. V petek dne 27..p. m. se je predstavila g. velikemu županu deputacija pripravljalnega odbora, ki ga je prosil1'. da sprejme pokroviteljstvo vajeniške razstave. Gospod veliki župan je rade volje sprejel pokroviteljstvo in se je deputaciji za to čast prav iskreno zahvalil. Deputati0 je predstavil g. velikemu županu načelnik ministrstva trgovine in industrije, oddelek v Ljubljani, g. dr. K*. Marn, vj je tudi častni predsednik razstave, v deputaciji pa so 'i}i: načelnik Zveze obrtnih zadrug g. Eng. Franchetti, ajnik Trgovske in obrtniške zbornice g. dr. I. Pless in S- L Rebek, ključavničar v Ljubljani. Občni zbor Pokrajinske Zadruge tesarskih mojstrov /3? «3? «3? «3? «3? «35 «3? «3? ,3« «35 «38 «35 «35 «35 c* «35 «35 «35 «35 «35 «35 «35 «35 «35 ,3? v/ Uvoz in prodaja raznovrstnega inozemskega manufakturnega blaga A. & E. SKABERNE LJUBLJANA r\t v/ s i o ORIEN X d. z o« z• tovarna olj. barv, firnežev in lakov Slomškova ulica št. 19 LJUBLJANA Vodmat pri Ljubljani Prodajalna na drobno: Miklošičeva cesta 4 nasproti frančiškanske cerkve. Qk== .35«3?«35«35t35«35«35«35«35«35«35«35«35«35«35«35«3ff«35«35«35 Kreditni zavod za trgovino in industrijo Ljubljana, Prešernova ulica št. 50 (v lastnem poslopju). Brzojavni naslov: Kredit Ljubljana. Telefon št. 40, 457, 805 in 806. Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic in kuponov, nakazila v tu- in inozemstvo, safe-deposits itd. itd.