Urh Jelka
Sprehod po Sarajevu
Prestopila sem mejo Bosne, kjer je povsem drugačno življenje kot pri nas. Kako zanimiva je ta dežela in njena prestolnica Sarajevo!
V tem mestu mi skoraj vsak pogled prinese nekaj novega. Ko tako hodim dalje po cestab in ulicah ter opazujem kraje in ljudi, njih Šege in navade, vidim iakoj, da seni v kraju z vzhodnimi obiČaji.
Takoj v zaČetku mi vzbudi radovednost rauslimanski živelj, ki je kljub sedanjemu propadanju še vedno zelo zanimiv.
Dospem do Husrevbegove džamije. Pred vrati se moram sezuti, da lahko vstopim v Mohamedov hram. Nekaj vernikov že sedi po turško in
opravlja inolitve. Notranjost svetišča je zelo zanimiva. Na obeh straneh je prižnica in tudi kor je zelo lep. Po stenah vise krasnc in dragocene pre-proge. Na nckaterih so vdelane turške besede iz korana. Tudi tla so vsa po-krita s preprogami.
Muslimani molijo petkrat na dan. Moški opravljajo molitve v džamiji, ženske pa doma. V džamijo smejo ženske samo v času ramazana.
Kakor imamo katoličani pred ve-liko nočjo svoj post, tako imajo tudi musliraani mesec dni posta pred svo-jim naj veČj im praznikom, ramazan-skim bajramom. Ta meaec se iiucnuje ramaznn.
Muslimanski največji praznik je kurbaa-bajram,   ki   traja   tri   dni.  V Sarajevu  topovi  že  na  predvečer in zjutraj oznanjajo ta praznik. Mujezini Husrevbegova džamija               (klicalci k molitvi) z minaretov pozi-
vajo svoje vernike, naj praznik pre-
žive v molitvi, sreci in zadovoljstvu. Kurban-bajram obhajajo muslimani v spomin na daii, ko je prerok Abraham ua božjo zapoved hotel žrtvovati svojega sina lzaka. Zadnji hip je Bog poslal ovna <kurbana)» da ga žrtvuje namesto sina. Zato zakoljejo vsi muslimani v spomin na ta dogodek ovce aJi ovne. Že več dni pred tem praznikom je sarajevski trg bogato založen z ovcami in ovni, ki so določeui za žrtev. Da se živali ne pomeŠajo, jih navadno lastniki prav živo pobarvajo.
Prvi dan kurban-bajrama se v Meki zberejo verniki iz vsega, musli-manakega sveta in tudi iz Bosne. Oni, ki je opravil romanje v Meko, prejme časten naslov hadži (romar).
Zauimive so muslimanske žene. Njih družabni položaj je ugoden. UTe-Ijavile so se v krogu svoje kulture že kot učenjakinje in politične delavke. Oblačijo se večinoma po evropsko. Le nekatere žene se še ne marajo spri-jazniti s tem, da bi hodile z odkritimi obrazi, toda mladina je skoraj vsa opustila zakrivanje obraza s pajČolani. Vprašala sem neko poznano musli-mansko gospo, ki je tudi že odložila pajčolan z lica, če je zdaj boljše, ali pa je bilo prej? Odgovorila mi je, da je zdaj mnogo bolj zadovoljna.
106
Ogledati si hočem vse zanimivosti in tako pridem do banovinske tkal-nice preprog, v kateri tkejo krasne preproge. Pri statvah sede žene in izvrŠujejo delo z veliko spretnostjo. Lep in pisan je sarajevski muzej, zlasti narodopisni deJ. Tu se vidijo raznovrstne uarodne nose, od katerih so mnoge zelo bogato okrašene. Na-dalje je zanimiva državna obrtna šo-la, v kateri izdelujejo razne pred-mete iz lesa in kovin. Prijetno je gledati učilnice, v katerili hite učenci izdelovati vaze, šatulje, servise za. turŠko kavo, pepelnike, nože, gumbe in druge okraske. Ne morem se ločiti od teh predmetov, dokler si ne kupim nekaj za spomin. Resnično, vse je ia-ko lepo in natančno izdelano.
Sarajevo ima tudi mnogo cerkva. Poleg naše katoliške še pravoslavno, protestantovsko, židovsko in ntaliman-ske. Zelo ltap je židovski hram, ki je novejŠa stavba. Krasno so izdelana             Muslimanki na sprehodu
vrata  Husrevbegove  džamije.
Velicastna stavba je sarajevski magistrat, ki je zgrajen v arabskem slogu« V splošnem ima Sarajevo mnogo lepih hiš in cest ter precej javnih parkov, ki so nastali veČinoma iz starih turških pokopalisč.
Krenem skozi  nekdanja mestna  vrata,  ki  so  danes  samo še  majhen
Portal Hnsrevhegove džamije                         Notranjost magistrata
107
KovaŠka delavTiica
hodnik,  in  odkrije $e mi  krasen pogled široko  naokrog. Ulice valove in
kakor srebrn pas se vije skozi mesto reka Miljačka.
Nad vse pisano življenjsko sliko kažejo male sarajevskc trgovim*. zlasti
aa tržni claa.   Tu so pomcšani   mt'd   seboj   gospoda,   delavci   in   kmetje,
katoliki in pravoslavni, muslimaui in judjc, Aniavti in cigairi. Tu je na-
prodaj blago za obleke, vezenine. iiakil, posoda, čevlji itd. Prodajalci žita
sede na polnih vrecah in cakajo kupcev. Poleg tega se proclajajo Še jestvine,
maslo,  sir,  slana  smetana,  zelenjava.  sadje   ter   kuhane  ali  pečene  jedi.
Grom tnalo dalje, pa vidim lepe pisane pa-sove. naiiute (sandale) in blago /A šalvare (to so hlafe, ki ,jih nosijo žeiie pri svoji narodni uoŠi). Oaljt* od tu so kovadnice, v katerih izdelujejo razno posodo, servise za turŠko kavo i. tlr. Zelo zanimivo je gle-tlati, kako kovae kuje ii» oblikuje. dokler ni predmet gotov, na kar ga smehljaje položi k ostalini prfdmetoui, ki že t-akajo kupca. Pri-jetno je opazovati te
rokodeicc, med katerimi se dobi večkrat popolnoma pristen turski tip. Ko
se na oaršiji razvije prava trgovina, nastaiie hrušč in trušč, ki traja polem
navadno   toliko  časn.  dokler  knpovalci   in   prodajalci   nc   izpr&znijo   trga. Bal-čarŠija, ta zajiimivi dcl Sarajeva pa je kipel  v polnem življenju
takrat, ko se je razkošje razlivalo po bogalih  domovih mogočnib  begov
in   ag.   Vendar   otHična   imislimauka   ni   smt*Ia   v   tej   dobi   stopiti   sa-
ina v čarŠijo, da bi si
nakupila   vse   potreb-
no. Prinesli so ji d<>-
mov, za kar so imvli
posebne posredovalke
>pazarbule« imenova-
ne,     ki     so     spretno
opravljale    ta    posel.
To je zdaj vse minilo. Stopinja   me   za-
nese v oni dcl niesla,
kjer  vlada   še   vedno
pravo,   toda   pojema-
joce rauslimansko živ-
Ijenje.  Ko  tako  gli'-
dam iu opazujem,  st-
nehote    spomnim    nu
pravljice  iz  tisoč   in
ene  noči...
Pravo muslimansko  življenje   vedno  bolj   propada.  NajveČji   mogotci
so odšli ali poiurli. ostalim pa duh moderuega Časa vceplja nove navade.
Pri >odnjnku
108