Gospodar5fvo. Dkektor Andrej amavc, Marifbor: PERONOSPORA, OIDIJ IN STIMULACUA NA VINSKI TRTI (POIZKUSI). Srednja vinarska in sadjarska štfla v MarJboru |e tudi leta 1925 preLzkušala razaa sredstva, kv jih preračuatjiivi: svet toliiko priporooa proti aajaevaraejšima l>oieizniima vinjdce trte, proti peroaospori in oiidiju; poleg tega je izvršila pofekuse z 10% raztopiao 'kajaita v svrho stimulacije, t. ].  pobude ali drajžeiuja rastlinskega stan?ičja lc večji delav«osti. Za vse to je služilo 23 poizkusaih parcel, vsaika s 70 <do 100 fcrsi. Poiitzkusi so se vršili istočasno pod srtrokovnim vodstvorn in sploh fcar mogoče točno. Isto velja za pozrvejša opaczovaiaja in primerjaaja uspebov. O podrdbnostiih ne bom raizpravlial, marveč prioibčui«m prav na fcratko uspehe, predpostavljajoč, da je način pripraive ia uporabe teh aredstev bralcu zaan. Proti peroaosipoiri sta modTa galica (98-99 %na) ia bosnapasta enakovj-edni sredstvi, samo se mcnra % do 1 kg bosniaipaste na 100 litrov vade več jemati kot modre galice. Novejše sred-stvo »ikuirtakol^ nemške proveaijence je fcudi upotrabmo, »liorstov baikrieai preparat« pa ne in moramo pred njega splošao uporaibo v dosedaraji ikaikovosti resno svariti. Dodatek 1A% gdkiaa h galičaoapneai brozgi ni povečal nje učiakovitosti. 'Proti oidiju ]e še vedao žveplo prave kvalitete (dvaferat rafiiairaao, zimleto ia ventiliraao z 80 do 90 šanslovih stopiaj) na prvem mestu, potem sledi »surlikal« (žveplo \ koloidnem stanju), :ki se ga pa mora več jemati, aego priporočajo prodajalci, tedaj lA do 'A%, kar pa stvar zopet silTvo podražuje. Natrijev thiosulfat (saloidin) letos ni mogel pakazati učinika, ker tudi aa dbtLčni koatrdltii parceli ni bilo oidija. Proti perorjoapoiri in hkrati proti oidiju se je preizkušai zeleni žveplobaicreni prašek ii Karlovca »Vei-dolle^, kateiega učinek je proti peronospori popolaoma nezadovodijiv, proti oidiju se pa ni mogel presodiiti, ker se oidij n« dotičnfh parcelah sploh ni pojavljal. StiTnLrlacija z 10% raiatopiao kajaita se ni obnesla; ni se pobujalo rasti, aiti kvara po peroaospori ni bila maajša kot na neškropljeniih ali pomanjkljivo škropljeaih trtah, enoiko, dali so bile le-te eakrat ali dvakrat aamazaae s priporočano raiztopino. Poiakusi z aavedeaimi in še z druigtmi aovimi preparati se bodo aadaljevali. Nokateri malo- ali aičvredai prepairati se včasih po"Vxvao pojavyajo na tngu pod drugjjmij, §e bolj vabljivimi •«neni. Pri tem zasluiži brezvestnia špekulacija, lahJcoverai "¦"mar pa ima ogromno škodo. Vinske sejm. Kmetijs!ka podružnica Št. H!j v Slov. gor. •^ ajene sosedi.nije priaedip defiaiitivno dne 22. nvamoa t. 1. velSk vinsJci sejlm. Raizsrtavaa se jbodo viaa itz št Ilja, Jareruine, Št. J-akoba, Sveoiae, Št. Jurija, Sv. Križa ia obehSv. K<uagot. Viaogradaiki se opozorijo, da kmalu tekoin 14 dai natenaivijo svo|Lm podružaicam, kakšna viaa bodo poslali na ratzatavo, aa katero bodo prištli posebno Nemci iz Avstrlie. . ' l ''-^^(IB Pozor posetniki vinskega sejma v Gornji Radgoni! — 2elezniško ministrstvo je dovolilo posetnikom gornjcradjjjonskega vinskega sejma polovično vožnjo na železnici. Zmavc: »Vinarstvo.« Izšla je kajiga, ki aa 210 straneh s 128 podabami irzičrpno obravaava vsa vprašanja vinogradništva in se dabiiva v založaištvu tiskarae sv. CiriJa v Mariboru, trdo vezaaa, po 68 dia. s poštnino vred. Ta knjiiga, ediaa ia pr\'a te vrste v sloveaskem JezLku, ]e zaniimancem vse premalo zaana, a moral bi jo imeti vsaik aapredni viiaogradair, vsaka društvena ia šolska kajiižaica v vinorodaih laajih ter spiloh vsakdo, ki se kakorkoli zaai•ma za aovodobaa vraarska vprašaaja. Licencovanje plemenskih bikov v območju sreza Maribor levi breg v letu 1926 se bo vršilo po sledeoem redu: 1. Dne 4. marca 1926. ob 8. uri z.]utraj, v Št. Il]u v Slov. gor. pri gostilai »Kolodvor« (Dimaiik) za občine: Jareaiaa, Kaniža, PoliSka vas, Vukovski dol. Zgornji Jakobski dol, Pladaršaica, Ceršak, Cirkaica, Št. lj v Slov. g-or., Selnica oib Muri in Sladki vrh. — 2. Dne 4. marca 1926, ofo 11. uri predpoldae, v Pesaici pri gostilai Kereačič za občine: Draguičova, Gjrušova, Šmarjeta ob Pesnici, Pesaiički dvo-r, Vosefk, Spodaji Jaikobaki dol, Dobrenfe, Gradiška, in Na Ranci. — 3. Dae 4. marca 1926, ob dveh popoldae v Zg. Sv. Kuagoti pri gostilni Seaekovič za obone: Zgoraja Sv. Kungota, Sv. Juorij ob Pesaici, Plač, Slatinski do<l Špičniik, Svečina i-n Vrtiče. — 4. Dne 5. marca 1926, ob 8. uri zjutraj. v Mariibom na živinskem sejmu (mestna klavaica) za O'bčiae: Bresteraica, Jelovec, Kamaica, Sv. Kriiž, Rošpoh, Krčevina, Lajteršberg, Sv. Peter, mesto Mariibor, Cig lence, 2^g0ira|i Duplek, Spodnji Dtiplek, Sv. Martin pri Vurbergu. — 5. Dae 5. marca 1926, ob treh popoldae, v Selaici ob Dravi pri giostjlai Heraah za ojbčiae: Boč, Gradišoe, Jaaževa gora, Sekiica ob Dravi in Slemen. — K Hceaciraitjju so pripuščeae sledieče pasme: A. v župaih št. 1, 2, 3 ln 4: marijadviorsika, piacgavska, pomuraka, muricodolska, pasma pisaae plaaiaske živiae. B. v župah št. 5, 6, 7, 8 in 9: samo marjjjadvorska pasma. Kot pi-emije za liceacovaTie bike so dovoljeae: A. od države dvoje prvih po 500 dkiarjev, je 1000 diaarjev ia četvero dirugih nagrad po 400 diaarjev, je 1600 diaarjev, skupaj torej 2600 diaanjev. B. od okrajaega zastopa v MaritKjru 3000 dinarjev. Pripominija se, da bodo premovaai pred vsern bfki ¦nruarijadvorsike pasme ia da je obvezea prLgoa vseh bikov, ki služijo za spBošao plemeinsko uporabo. Posestaikom občine Sv. Križ je dano na prosto, da priženejo svoje bike k liceacovanju v Mairibor, Zgonnjo Sv. Kuagoto a]i v Selnioo ob I>ravi. Mariborski trg dne 30. januarja 1926. Slaniaarjev je bjlo 65 na trgoj, ki so proda||ajli meso po 20 do 22 dia., slaniiao po 20 do 28 din. (aa veliiko celo po 17 do 19 din.) in droib po 12 do 18 dim. To je vplivalo aa mesarje, ki so cene tudi zaižali im sicer so pradajaili prvovrstao govedinio po 15 do 17.50 din., drugi pa po 10 dia. ia nekateri celo po 9 ia 8 din. 1 kg., teletino po 13 do 15 din., sviinjiao po 20 din. ikg. Tudi drugi mesni iizdeliki so primeroina ceaeji postali. — Perutaine |e bilo okoli 600 komadov, katera se je prodiajate 'kakor do sedaj: kokoši po 30 do 75 din .^ace, gosi in purani po 50 do 120 dia. 1 komad. Dormači zajci so bili po 8 do 50 din., morsiki prašiičild po 10 do 12.50 din., golobje po 30 do 35 din., in grlice po 25 do 30 din. koomad. — Krompir, zelemjava, dnjrga živiia, sodje: Krompir 8 do 9 din. metmlk, o-BiTom* 1.25 do 2.50 din. kg, solata 3 do 4 dm. kgr glavnata 9O iota m zrfjnate giav« 3 do 5 dSn., ktstrfijol 3 do 14 din. kt> mad, kasio seije 3 do 3.50 dkt (po tf^rinsh po 2.50 dm.) kg, lci«la rcpe 2 dm., maslo 40 do 50 din., kuhano maslo iO do 60 <fin. kg, mlefco 3 do 3.50 din, oljčno olje 30 do 50 dkv, faučno olje 26 do 30 dhv (po trgovinah po 24 dSn.) Bter, snetana 14 do 16 dK Bter, sirček 1 do 8 din. blebčd>v jajoa 2.25 do 2.50 dk\. hotmad, čemvno jih 2«ns3ee p«*«Soijo It Storenefc* gotit t Mariboiru po IJO din. komad, čtAuia 3 do 7 dim., č«eern 4 do 12 din. vene«, jabolka in hiuSce 5 do 12 dfrv kg, Rg« 6 do 10 din. v«ne«, pečen kostacnj 6 din. Htea, limome 0.71 do 1.50 dia., pxv maramče 1 do 3 <Bn. fcomad — Lonfiane in lesenc robe tudi ni bik> itimogD na -fc-g-a. Pk-oda->)ala «e je pa po 1 do 100 din. ko-mad, lesara rot^ki matwi in veliki 200 do 2000 dfei. komad, brezov« m«i« 3 do 6 din. komaA — Seao ia slama: V sredo, dne 27. jaTiuar|a, so kmetje piipeljali 5 votzov sena ia 1 vo*z slame, v soboto, dae 30. jaauarja, pa 10 vozov seaa, 5 vozov otave ia 6 vozov slame •m trg. Ceae so bfle seau 70 do 100 dia., otavi 60 do 75 din. ia slami 55 do 65 di-n. za 100 kg. Da bi cene padle, ni pričakovati, ker zaloge lanske krme bodo jbržkone kmalu izorpame. Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dnf 29. |aauar]a 1926 se je pripeljalo 50 svia]. Ceae so bile sledeče: Mladii prašiči 5—6 tednov stari komad 150 din., 7—9 tednov 250—300 din., 3—4 mesece 350—380 D, 5—7 mesecev 40O—480 din., 8—10 mesecev 550—650 diiv, 1 leto 150O--I600 din., 1 kg žive teže 11.50—12.50 dm., 1 kg mrtve teže 15—18 din. Parodailo se je 24 ko-' raadov. Dimajski gove:i sejm dne 1. februarja 1926. Dogon 2452 'komadov, od tega je brlo iz Juigoslaviije 171 glav. Ob miraein prometu so se voli pocenili za 10 in mestama Ka 15 grošev pri 1 kg. Bilki so biii spočefka za 10 groše-v dražji, potzneje pa so jim padle ceae na višino prejšajega tedaa, Za 1 kg žive teže aotirajo: voli 1—1.60, biki 1 — 1.50, krave 1.1.40, slaba živina 0.50—0.95 šiliaga po ikajkovositi. Vrednost denarja. Ameriski dblar stane 55—56 din.,. Svicarslki fraiak 10.90 din., oehoslovašlka ilcrona 1.66—1.671 dia., iaemška mairka 13.50 din., italijaTisika lira 2.25 din., (Svstriijslci šiling 7.99—3 dln. V Curi-hu znaša vredaosrt diaarja 9.17 centimov. Naš profesor je čudalc, Vode prej izpil je polovajak, Ko poskusil pa ]e »BUDDHA<-čaj, Pije ga za tri sedaj! »VairčevFanjel« — la poziv se jc prieel zadnje čase vedho češče oglašati v celi Evropi ter postaja vsak dan aktualnejši. Zdi se, da je prišel zadnji čas, da se čtoveStvo vzdramii iz letargičnega spanja omam in samotprevarc ter da j)ogleda današnji ^ospodarski krizi naravnost v oči, brez strahu pred kruto resnico, pa brez žclje po njen>oin j)odaljšaaju! »Vafčevianje« je daiues geslo vseh vladt vseh kabinetov, industri] in podjetij. Če pa eajveeje in najmočnejjše in>stit'ucije celega kontinenta polagajo toliko važnost ter .smatrajo za edino izihiidišče iz sedanje težke situacije »varčevanje« — tembolj se mora tega zavedati vsak poedinei" — človek! Mora varčevati, od1 duhodlcov mora dmn'vno stavljati magari najnianjši obol na stran. »Zrno do zrna pogača . . .« »V"alrčev|anj|e« na vsaktin koraku ia povsod! Var.ujtte se nepotrebnih izdalkov, -kajti ni več daleč čas, ko bo postal dinar -zeli) drag« in- redko »blago«. Kako sc varčtije, ve vsakdo najbolje za se in vsakdo bo varčeval, kdor \e, da je dVakrat dve štiri! »Varč«vtanje«, pa magari se prišt«li doevno samo dinar. Z 10 dinarji poslaneš lahko vlagatelj v banki, s40 dinarji si pa lahko nabaviš .sigur*n državni vrednostni papir,, k.i se ne bo samo dobro obrestoval, ajinpak je obenem srečka, s katero brez vsake izgube lahko zadcn-cš milijon dii»afj^\. »VJarče^janje« edino nam iMidi inožmost vzdlržati sc ma površjia.