OBIČAJI NAŠIH KRAJEV
Kako so na Spodnjem Brezovem Marijo nosili
f Konec starega m začetek no-vega leta! Če si še tako razu-marski. te ta čas prizadene: Nehote padaš v resnobo prete-čenega in v pričakovanje in v upanje bodočega.
Še izrazito bolj so te letne spremembe vplivale na naše prednike, posebno kmečke. ki so živeli še s pretanjenim na-ravnim čulom. prepletenim s fantazijskimi usedlinami svo-jega in davnega časa. Znano je. da se je v slovenskih krajih prav v zimi razvilo največ ljud-skih običajev. Ta začctek .je oz-nanjalo in še oznan.ja kar Mar-tinovo. Kmalu za tem so se na-ši predniki začeli pripravljati na advent. V adventu so posta-li vaščani resnobni. Utihnilo je fantovsko petje in muzika. lju-dje so se predali postu in sploš-nemu pritrgovanju. pokori. da bi se čim lepše pripravili za bo-žič. V temi in mrazu zgodnjih
grudnovih juter so se odprav-ljali k mašam zornicam.
Tudi okrog Višnje Gore so se ljudje polnoštevilno udeleže-vali zomičnih maš v farm cerk-vi sv. Tilna. Stari Ijudje se še dobro spominjamo teh lepih dolgih vrst lučk. ki so se v te-mini od vsepovsod v vrstah bližale dolini. Vaščani so si svetili z raznimi domačimi ba-klami. narejenimi iz nasekane-ga brezovega lesa ali iz šopov oderenih vitrnikov. Ohranjeno imamo še pravo zornično sve-tilko iz prejšnjega stoletja.
Naša vasica Spodnje Brezo-vo pa je izmed vseh višenjskih vasi edina dolgo ohranjala ad-ventni običaj nošenja Marije. Prešel je šele z grozo druge svetovne vojne. V vasi Spod-nje Brezovo niso nosili Mariji-nega kipa v devet hiš (Marija na «jerpergah"). kakor pone-kod v drugih slovenskih kra-
jih. temveč so ga dlevet večerov nosili iz iste hiše. nosila pa ga je vsak večer druga mladenka. do križa sredi vasi.. V naši deže-li je bil ta običaj raekdaj precej razširjen in razkriwa razna ljud-ska nagnjenja.
Takole popisuje; ta običaj le-danja udeleženka Alojzija Bal-tič. roj. 1906:
»Služila sem pi~i Svetinovih na Spodnjem Bre:zovem. V tej družini ni bilo tak;rat še dekle-ta v prilični starostti. da bi nosi-la Marijo. zato je 'v nekem ad-ventu Svetinov oče dejal pred vaščani: »Lojza je naša. pri nas služi, tudi od naš;e hiše mora ena nositiMarijoV Intakoseje tudi zgodilo. Dekleta, ki smo bile izbrane iz va.si. da bomo nosile kip. je vodi.la Andrejka-tova Micka. Ko je prišla pove-dat z drugimi dekleti gospo-darju Svetinu. da sem tudi jaz izbrana.jihjeta pojgostil. Kma-
lu po izboru so nas poklicali k Lipačevim in nam izročili listke, kaj bomo molile in pele devet večerov. Najstarejši fant na Brezovem, Andrejčev Francl. ki je vedno molil na domovih pri pokojnih, je bil tudi zraven in nam je pripove-doval, kako je bilo napisano na listkih. ko je bil on še mlad.
Slovesnost se je začela ved-no pri Rahnetovih sredi vasi. Pred začetkom je tu na vse pa-zila domača teta Roza. V domu in okrog njega je moralo biti vse v najlepšem redu. Prišli so skupaj vsi vaščani. kdor je le mogel. Pri Rahnetovih je že ča-kal domači oltarček. na njem križ, Marijin kip. angelci in ti-sti Jezušček. katerega so po-tem otroci nosili na sv. večer. Bila je tudi blagoslovljena vo-da na krožniku in dve goreči sveči, pa še dva sveža šopka. Ko so se vaščani zbrali, so vsi
skupno zapeli staro ljudsko pesem Poslušajte vsi ljudje. Ob osmi uri zvečer, devet dni pred božičem se je začel obred. Skupno smo vsi zapeli pesem Zvonovi sami so zvonili. Vsa izbrana dekleta smo stale sku-paj. vsaka je imela bel nagelj na prsih. Naprej je molil stari Andrejčkov Francl, veseli del rožnega venca, litanije Vseh svetnikov in litanije sv. Jožefa, vse na pamet. Vsi zbrani smo ob tem klečali. Ko se je konča-lo. je prvo izbrano dekle stopi-lo naprej pred oltarček in dvig-nila Marijin kip. Ponudila ga je drugi. ko pa ga je izročala, je govorila: »Prijateljica, sprejmi mater Jezusa, pa ne časti je samo danes, časti jo na večne čase.«
Ta druga je odgovorila: »Prijateljica, sprejmem mater Jezusa.«
Ko je kip prejela, je pokle-knila in ga poljubila. - Iz Rah-netove hiše je šla prva s kipom ven ta, ki ga je prejela v roke. Po vrsti so šle iz hiše potem vse druge. za njimi pa moški.
potem ženske z otroci. Ustavili so se pri križu sredi vasi in vsi so zapeli. Stari Andrejčkov Francl je nagovoril zbrane: »Začela seje devetdnevnica. končala se bo na sveti večer. Vse domove pozdravljam ob prihodu Marije in Jezuščka. Naj bodo dekleta, ki nosijo Ma-rijo čista in poštena.« Teh de-vet večerov je bila vsa vas ka-kor nebeška. vsa razsvetljena, za sveti večer pa še posebno. Za sveti večer je bil začetek pri Rahnetu kasneje. šele ob enaj-sti uri zvečer. zelo slovesen. Tu so vaščane tudi postregli. teta Reza pa je vsaki sveti večer na-govorila zbrane vaščane, da bi na ta običaj ne pozabili. da bi ga ohranili v spominu tudi te-daj, ko bo ona že mrtva. Za sv. večer smo šli za sprevodom tu-di otroci z gorečimi svečami, nosili so kip Jezuščka. Skupno smo pri križu sredi vasi vsi vaščani molili in peli, preden pa so odšli odrasli k polnočnici v dolino, so zapeli še v hišah, pred hišami in pred vaškim križem Zahvalno pesem.«
MIHAELA ZAJC