Naročnina: Za tuzemstvo z dostavo mesečno Din 5, četrtletno Din IB, polletno Din 30, celoletno Din 60; za inozemstvo Din 60 in poštnina posebej. — Oglasi po ceniku. SOCIALIST Izhaja vsak petek popoldne. Nefrankirana in nepodpisana pisma se ne sprejemajo. Sodoi urodnlitva In uprava Ljubljana, Vidovdanska cesta štev. 2, pritličje. Glasilo Socialistične Stranke Jugoslavije Štev. 25. V Ljubljani, dne 5. junija 1925. III. Leto. Iz politike. (Proračun za leto 1925-26. — Davek na delavske mezde ostane! — Na- daljna izvajanja Milojkoviča.) Dočim ni v notranjem političnem življenju zaznamovati nikakih bistvenih dogodkov, ki 'bi bili spremenili notranjo politično situacijo, je treba vendar omeniti, da je finančni minister predložil parlamentu proračun za leto 1925-26. Po tem proračunu iso proraču-nani državni izdatki :na slkoro 12 miljard dinarjev., kolikor bodo znašali ,se veda po računu ministra -financ, tudi dohodki. Finančni minister trdi, da je proračun uravnotežen, to se pravi, da bo toliko dohodkov, kot bo izdatkov. To je do-sedaj še vsak finančni minister trdil, v resnici pa se je vedno izkazalo, da so izdatki daleko večji (kot dohodki. Tako je tše vsako leto državno gospodarstvo pokaizalo primanjkljaj in tudi ta novi proračun nam bo pokazal koncem koncev isto sliko. Med izdatki bi (bilo omeniti: ministrstvo vojne 21/4 miljarde dinarjev, ministrstvo saobračaja 2V4 miljarde Din, ministrstvo financ 1% mil jard Din, vilhovna državna uprava 1 miljardo Din, ministrstvo prosvete %. miljarde Din, ministrstvo soc. politike 450 miljonov dinarjev. Iz izdatkov tse vidi, da znašajo stroški ministrstva vojne in vrhovne državne uprave 3*4 miljarde Din. T i s t rosiki so v glavnem popolnoma neproduktivnega značaja. Dosedanja proračunska leta so pokazala, da znaša državni primanjkljaj 'vsako leto približno tolifko, kolikor znašajo izdatki vojnega ministrstva. Minister financ misli pokriti izdatke s sledečimi dohodki: Carine 1.7 miljard dinarjev, trošarine in takse 1.8 miljard dinarjev, monopoli V/2 miljarde dinarjev, davelk na poslovni promet 250 miljonov dinarjev, državne prometne ustanove (železnice itd.) 21/4 miljarde dinarjev, invalidni davek 140 miljonov dinarjev, komorski davek 70 miljonov dinarjev, izredni davčni pribitek 500 miljonov dinarjev, drž. posestva ^ miljona dinarjev, direktni davki 900 miljonov dinarjev, drž. gospodarstvo 1 miljardo Din. Iz navedenih številk je razvidno, da namerava minister financ dobiti samo okroglo 2 miljarde dinarjev dohodkov iz pravičnih, direktnih davkov, ostanek pa, skoro 10 miljard pa hoče pokriti z neposrednimi davki, dohodki monopolov, carine itd., torej samimi dohodki, ki jih zibirajo najuibožnejlši sloji ljudstva v državi. Po načrtu finančnega ministra »stane v dosedanjih proračunskih dvanajstinah sklenjeni davek na delavske mezde! Finančni minister torej ni voljan ta tako (krivičen, davek ukiniti in bo treba ponovnega napora delavstva, če hočemo doseči, da izpade iz proračuna ta davek, ali pa da se vsaj najkrivičlnejše določbe tega davka oibia-žijo. Za slovenskega kmeta prinaša nov proračun povišanje zemljišne-ga davka, za kar naj se zahvali vladnim demokratom in klerikalnim tigrom. Z eno besedo povedano: državna finančna politika ostane, kakor je bila. Ogromen del dohodkov se troši za neproduktivne svrhe, sko-ro vse državne dohodke mora pokri-vtati na jsiroinašn e j še ljudstvo, to sta delavec in mali kmet v obliki monopolov, carin,'trošarin, taks itd. Reakcijonarnost sedanje vlade in piSkavost meščanske opozicije v parlamentu odsevata iz tega proračuna, ki ga bo seveda parlament sprejel v gllavnem v obliki, kakor mu ga je finančni minister predložil. # iz nadaljnih izvajanj s. Z. Milojkoviča v »Radničkem Jedinstvu«, o katerih smo v zadnji številki poročali, posnemamo: iSvetski kapitalizem se po vojski politično in socijalno konsolidira in stabilizira, čeprav se nahaja v težki gospodarski in finančni krizi. To velja tudi za kapitalizem Jugoslavije. Dočim se je v letu 1919. in 1920. .moglo trditi, da obstoji v Jugoslaviji revolucijonarna situacija ,se je položaj od leta 1921. bistveno spremenil. Revolucijonarna situacija v prvih dveh povojnih letih pa je imela svoje vzroke bolj v revolucijonarna psihozi ljudstva, iz-zazvani po veliki ruski revoluciji, nego v stvarnih 'vzrokih. Iz spoznanja izhajajoč, da je revolucijonarna situacija od leta 1921. prenehala, jc bilo potreba izvajati posledice in revidirati dotedanji način {komunistične) delavske politike. Priznati je Jbilo treba, da je bil zapadno evropski proletarijat — in ž njim tudi jugoslovanski — v prvem (boju k iburžoazijo poražen, ker je bil slabe jše organiziran, kakor pa meščanski razred. * Komunistična stranka pa _ žali-bog vsega tega ni uvidela in je šla po poti svoje zgrešene politike in taktike naprej. Ž. Milojkovič pravi, da je trdil že pred dvema letoma in da trdi tudi danes, da ne oibstoja niti v Jugoslaviji, niti na (Balkanu v sedanji dobi razvoja revolucijonarna situacija in da tkzv. narodnostno .vprašanje ni v nikaki k vezi s kmečkim vprašanjem kot revoluci-jonamim vprašanjem v smislu proletarskega razrednega boja. Balkanska politika ni politika za s dl) e, ampak je tesno zvezana s splošno evropsko politiko. Kakor se kapitalizem politično in socijalno učvr-ščuje po ostali Evropi, tako se učvr-ščuje in ustaljava tudi na Balkanu in v Jugoslaviji. K tem izvajanjem s. Milojkoviča, ki so v bistvu točna, bi imeli pristaviti samo to, da v letih 1919. in .1920. res obstoječa revolucijonarna psihoza v Jugoslaviji ni mogla privesti do proletarske revolucije. Na to psihozo preračunjena delavska politika in taktika je bila že takrat zgrešena. Za revolucijo morejo hiti podani poleg duševnih tudi stvarni gospodarski in socijalni predpogoji, ki so v Jugoslaviji manjkali. Razredna politika, kakor jo je delala SSJ v Jugoslaviji po likvidaciji svojega sodelovanja v vladi, se je izkazala za pravilno. Če priznavajo bivši komunisti odkritosrčno in moško, da gledajo sedaj na vsa ta vprašanja tako, kakor smo gledali in še danes gledamo ini, bo to delavski razredni politiki v državi koristilo, kajti privedlo bo v kratkem času do načelnega in organizacijskega edinstva delavskega pokreta v državi. In to je naša najiskrenejša želja! Organizacijam in članom GRSJ in SPJ. Sodruffi in sodružice! Preko brezobzirnega davčnega izropavanja, ki ga vrši buržuazija nad delavstvom, ki je dosegla z najnovejšim 2% davkom na delavske plače vrhunec brezobzirnosti in cinizma, delavski razred ne more in ne sme iti mirne duše na dnevni red. Naj-iiovejši davek je potrdil pravilo: da se obdavčujejo v tej državi samo tisti, ki so brez premoženja. Proti tej nečuveni davčni politiki, ki izpodkopava v temelju obstoj širokih delavskih mas, se mora delavski razred dvigniti in započeti odločno borbo. Po sklepu uprav Cd^SJ. in SPJ. se imajo vršiti 14. junija v celi državi delavska protestna zborovanja, na kojih se ima podvreči ostri kritiki davčna in finančna politika buržuazije in postaviti tele naše zahteve: za odpravo vseh posrednih davkov in za pocenitev življenskih potrebščin ; za progresivno obdavčenje premoženja in dohodka, da bi obremenila davčna bremena državljane v razmerju z njih davčno močjo; za ugotovitev eksistenčnega mi-nima, ki mora biti davka prost. V tej akciji proti davčnemu izkoriščanju morajo priti do izraza protesti širokih delavskih mas, katere ubija davčni sistem buržuazije. Ko vodimo to borbo in se borimo za uspeh v njej, vstvarjamo materialen temelj za socialno in kulturno dviganje delavskega razreda, ki je mogoče edino potom materielnega osi-guranja. Uspeh v borbi pa moremo imeti le tedaj, ako imamo jake organizacije. Zato se imajo izkoristiti vsa zborovanja tudi za jačanje naših organizacij in za širjenje našega tiska. Vse naše organizacije in sodruge v celi državi poživljamo, da ukrenejo vse, da se vrše zborovanja 14. VI. v vseh krajih, kjer žive naši sodrugi in da zainteresirajo za ta zborovanja in pozovejo nanje vse delavce svojega kraja. Resolucije in poročila iz teh zborovanj je poslati takoj podpisani upravi, tako, da bodo naj-dalje v treh dneh v njenih rokah radi uoorabe pri nadalnji akciji Ta zborovanja naj se vrše ponovno tudi v onih krajih, kjer so se že vršila. S sodružnim pozdravom Uprave: Socialistične stranke Jugoslavije. Glavnega Rad. Saveza Jugoslavije. Obletnica trboveljskih dogodkov. Leto dni je preteklo od trboveljskih dogodkov. Dolžnost delavstva je, da se s sočutjem spominja tedanjih delavskih žrtev. Čas, ki je od takrat pretekel, nam pa tudi dopušča, da si ustvarimo pravo sliko o takratnih dogodkih. Za 1. junij 1. 1. je Orjuna napovedala razvitje svojega prapora v (Trbovljah. Teden 'dni prej pa so Orjunaši v Zagorju motili delavsko prireditev in. so s tem naravnost izzivali neprijazno razpoloženje trboveljskega delavstva. V Trbovlje so prišli orjunaši oboroženi z revolverji in ročnimi granatami. Do spopada je prišlo te-ikom sprevoda. Baje so imeli nekateri delavci namen, da bi iztrgali orjunašem njihove zastave. Očividci se strinjajo s tem, da so prvi začeli streljati orjunaši. Od delavčev, ki so bili ustreljeni, se je samo eden osebno udeležil pri spopadu. Ostali so bili zadeti slučajno, med njimi starček, ki je sedel na klopi pred hišo in je jedel kruh. Umrl je s kosom bruha v ustih. Toda dogodki, ki so sledili spopadu, so šele pokazali orjunaše v pravi luči. Vse, kar so od spopada dalje počenjali, je bilo eno samo hudodelstvo. Orjunaši so si delali sami pravico. Jemali so talce in jih zvezane vodili s seboj. Zažgali so rudarski dom, gasilcem so zabra-njevali, da bi šli gasit. Delavske žene pa so sramotili s klici: kurije, roke v vis. Še pri odhodu so na kolodvoru z orožjem v roki vršili na-silstva nad službojočim železniškim uradništvom. Vrhunec pa so dosegli z justifi-kacijo Franceta Fakina, ki sta jo izvršila dva orjunaša v kroju. Nikdar se ne bodo mogla pozabiti hudodelstva, ki so jih vršili orjunaši tega dne nad trboveljskim prebivalstvom. Njihovo po-četje je bilo sicer tudi največji zločin zoper državo, ker so ‘si prilastili pravico javne oblasti. Pa to ni naša stvar, ne čutimo se poklicane, da bi skrbeli za ugled naših javnih organov. Padli orjunaši so bili v Ljubljani pokopani z velikimi svečanostmi, ki so se jih udeležili 'tudi zastopniki vojaštva in vlade. Ne zavidamo jim teh časti, pripominjain6 samo, da trboveljski delavci niso smeli spremiti svojih padlih sodru-gov niti na pokopališče. Delavsko časopisje je o orjunaši h, ki so padli v boju, pisalo z viso dostojnostjo, orjunaško in orjunašem prijazno časopisje pa jo grdilo delavske žrtve. -Zlasti so trosili laž, da se je France Fakin sam ..ustrelil. Ko pa je postala ta laž preočitna, so lagali, da so ga ustrelili komunisti. Svetovno E A V čistilo je za čevlje znano ur U A vendar najboljše. Potem se je začela 'sodna preiskava. Za iskanje pravice bi 'bilo primerno, da bi se bila vršila skupna preiskava proti vsem udeležencem m e glede na to ali iso or junači ali komunisti. Preiskava pa se je vršila posebej zoper orjunaše in posebej zoper komuniste. Zoper komuniste je prišlo tudi do razprave in je bilo večje število obsojenih na ječo od več mesecev do več let. Preiskava zoper orjuna- še pa se je ustavila. Obsojena sta Jula edino dva zaradi — krivega pričevanja oziroma napeljevanja h krivemu pričevanju. Delavstvo pa ima svojo lastno podlbo. iSliši sicer deklamacije Or-june o njenih lepih namenih, videlo pa je dejanja. Smrtna senca justi-ficiranega rudarja plava nad Or-juno. Orjuna se ne bo mogla oprati greha, ki .si ga je nakopala v Trbovljah. Razvitje prapora v Celju. Kdor ni veroval, da se delavski pokret v Sloveniji lepo ozdravlja, bi si moral ogledati celjsko slavnost, pa bi videl, da nismo ne le samo pri začetku konsolidacije, temveč da je izvršeno že ogromno delo v tem pravcu. Brez pompa in cirkuške reklame se je zbralo v Celju kakih 3000 ma-nifestantov, da proslave razvitje >e enega rdečega prapora. Zlasti v častnem številu so posetili slavnost razni delavski pevski zbori in sicer: Enakost in Sloga iz Zagreba, Froh-sinn, Svoboda in pekovski pevski zbor iz Maribora, Bodočnost iz Štor in Svoboda iz Hrastnika itd. Korporativno je bila zastopana tudi DTE iz Koroškega in dve četi UDK. Poleg tega pa veliko članstva naših političnih, strokovnih, gospodarskih in kulturnih organizacij. Lično mestece Celje, ki je po svoji krasni legi ob bistri Savinji, lepim parkom in divno okolico že samo posebi ustvarjeno za oddih. Ze v popoldanskih urah na binkoštno soboto je bilo opažati v mestu nekaj posebnega. Na običajni promenadi pred kolodvorom so se zbirale vedno večje množice, katerim se je poznalo, da po navadi ne posečajo promenad. Proti večeru so pričeli prihajati vlaki z izletniki, burno pozdravljeni od na kolodvoru zbrane množice. Po sprejemu se je pričela akademija pevskih zborov v veliki dvorani Celjskega doma, ki je bila do zadnjega kotička zasedena od prijateljev lepega petja. n Akademija je sijajno uspela. Kateri zbor je izvršil svojo nalogo najboljše, prepuščamo, da se oglasijo k besedi pevski strokovnjaki, vsi navzoči smo pa čutili, da je konkurenca za prvenstvo mogoča le med Mariborčani in Zagrebčani. Razvitje prapora. Budnica na binkoštno nedeljo je priklicala že v zgodnjih urah na cesto ves celjski proletarijat. Po prihodu jutranjih vlakov, ki so pripeljali nadaljne množice izletnikov, se je formiral izpred kolodvora impozanten sprevod na Dečkov trg, kjer je bila postavljena slavnostna tribuna za razvitje novega prapora. Strumna koroška DTE in obe četi UDK sta postavili okoli tribune kare, na trgu so se pa razpostavili v lepem redu vsi pevski zbori in ostali manifestanti. Po končani razvrstitvi je povzel besedo slavnostni govornik s. Jože Petejan iz Maribora, ki je v silnem zanosu opisal kulturna stremljenja zavednega socialističnega proletari-jata. Zlasti krepko je podčrtal socialistično pojmovanje kulture, ki ne trpi nevtralnosti v boju med socializmom in kapitalizmom. Med bur- nimi aplavzi je pozval slednjič zastavonošo, naj razvije novi prapor. Zaobljuba. Med pozdravnim petjem pevskih zborov in med sviranjem marse-ljeze, se je razvil novi prapor in bila izvršena zaobljuba zastavonoše, da bo hranil prapor čist idejam člove-čanstva. Nato je sledilo zabijanje spominskih žebljev, ki se pa ni moglo končati, ker je bilo preveč priglašen-cev. Zlasti strokovne organizacije so se odzvale zabijanju žebljev v impozantno častnem številu. Ganljiv je bil prizor, ko je novi prapor pozdravljal številne okoli odra zbrane prapore ostalih organizacij. K vsakemu se je posebej sklonil, zgledalo je, kakor bi starejši bratje objemali novorojenega bratca, kakor bi mu obljubljali tovariško zvestobo in solidarnost. Po končanem aktu razvitja se je znova formiral sprevod z novoraz-vitim praporom na čelu. Med veselim sviranjem zagorske rudarske godbe se je pomikal sprevod po raznih ulicah v delavsko predmestje Gaberje, kjer je bil določen razhod in popoldansko zbirališče za korporativen pohod na slavnostno veselico v Celjski dom. Tudi popoldanska veselica je potekla v zelo prisrčnem razpoloženju, zlasti poslovitev na kolodvoru je bila nad vse ganljiva. Pri tej priliki naj omenimo vrednost socialistične internacionalnosti, ki se je tako živo simbolizirala v poslavljanju med ma-riborčani, ko je zapel pevski zbor Frohsinn pozdrav v nemškem jeziku, odgovarjala mu je pa zagrebška „Enakost“ v hrvaščini. Naposled so si pevci obeh zborov izmenjali društvene znake — mariborčani so se okitili s hrvaškimi in Zagrebčani z nemškimi. Ta simbolična slika nam ponovno prikazuje, da naš interna-cionalizem ni utemeljen samo v človeškem razumu, temveč tudi v srcu, kajti to je ideja, ki prepušča veličino vsakega naroda, ki ga pa spaja v veliko človečansko zajednico. Delavska pesem je doživela v Celju svoj triumf in bo dobila še novega razmaha. Pevci so pokazali, da se zavedajo veličine lepe delavske pesmi, zato upravičeno pričakujemo, da se bo vez med posameznimi delavskimi pevskimi zbori še pojačila, in da se bo prej ali slej rodila delavska pevska zveza, ki bo uspešno konkurirala meščanskim pevskim društvom. Naj omenimo še naše strumne reditelje UDR, ki so s svojim taborenjem v prosti naravi in s svojimi gozdovniškimi šotori in kuhinjami povzročali vseobčo pozornost. Njihov strumen nastop in vzorna disciplina je tudi mnogo pripomogla k svečanosti dneva. Moje misli povodom usmrtitve Nagliča. Ne gre za osebo ali ime Nagliča in judi ne za socijalni položaj, ki ga je v človeški družbi zavzemal. Tudi zločini, ki jih je baje zagrešil mi ne dajejo povoda za razmišljevanje ve-levažnega, čeprav ne novo ustaja-jočega vprašanja. Če razmišljujem o Nagličevi usodi ravno v trenutku, v katerem menjavata ulogi svečenik in krvnik, potem imam zato jako tehtne razloge, ki naj bi bili splošni pojav, če hočemo, da odvrnemo od naše domovine bližajočo se sramoto barbarizma z vsemi njenimi žalostnimi posledicami. vilo. Naivneži! Sila in nasilje in usmrtitev človeka v kakršnikoli obliki, ali na kakršnikoli podlagi, je in bo vedno rodila protinasilje. Mišljenje, da vpliva usmrtitev posameznika vzgojevalno na mase, ker jim utepava strah, je povsem napačno, kar nam sijajno dokazujejo razna poročila o številnih usmrtitvah zadnjih let in iz katerih unisono posnemamo, da korakajo delikventi povsem mirno in samozavestno • a njim določeno mesto pod vešala. Na drugi strani pa čitamo o velikem zanimanju, ki baje navdaja množice pri proceduri nasilnega transporta na drugi neznani svet. O strahu in vzgojevalnein duhu ne najdemo nikjer ničesar. Poročila kriminalistike zapadne Evrope sicer tudi prinašajo gorostasna dejstva, toda še od daleč ne v isti številni množini, kakor v našem Balkanu. To dokazuje, da se v zapadtii Evropi zavzemajo bolj za povzdigo srčne kulture množic kakor pri nas, kjer se z nasilnimi sredstvi vzgaja komitaštvo, balkanizem in barbarizem. Posledice tega početja ne bodo izostale in ker sem v tem globoko prepričan, smatram svojo dolžnost, delavske organizacije, kot edine zaščitnice prave kulture, na žalostni pojav opozoriti in jim priporočati, da nekoč dobro in uspešno agitacijo proti smrtnim kaznim obnove in jo v smislu prejšnjih intencij nadaljujejo. To še ni zadnja beseda. I, p. Spor z Grčijo. Ali je usojeno, da ne sme biti na Balkanu miru? Po svetovni, štiriletni krvavi kopelji, smo mislili, da bo tudi balkanska zemlja dovolj nasičena krvi, in da bo morala že vsled fizične izčrpanosti nastopiti daljša doba mirnega sožitja med vsemi številnimi narodi in plemeni na Balkanu. Pa smo se varali. Na Balkanu vre še vedno. Bolgarija ne miruje, ker ne more direktno napa- sti Jugoslavije in Grčije, podpihuje makedonski spor, ta rakrana na balkanskem telesu, vodi tajno, nevarno četaško borbo. V Albaniji je že zopet vse pri starem: to se pravi, sedanja fevdalna vlada, ki se je polastila dežele šele pred nekaj meseci, je na najboljši poti do propasti. Nol-lijeve čete se že pregrupirajo in če bomo v kratkem čitali, da je Nolli pognal svojega sovražnika fevdalca Beg Zoga, se nam ne bo treba veliko čuditi. Izgleda, da se tam delajo take stvari kakor za kratek čas. Pri vsem smo pa tudi končno izvedeli, da je razmerje Jugoslavije do Grčije tako prisrčno, da smemo v par dneh računati z eventuelnim di-plomatičnim prelomom z Grčijo. Da je od pretrganja diplomatičnih od-nošajev do odkrite, faktične vojne le kratek korak, to vemo vsi, in vendar je ta naša vlada tako neizmerno demokratična napram svojemu ljudstvu, da nas ni doslej v tem opas-nem konfliktu z Grčijo prav nič informirala. Kaj bi pravila nam navadnim državljanom kako in kaj, če bo vojna, nam bo že povedala, da poj-demo in branimo domovino, drugo je pa njena stvar. Če ne bi bilo tu-intam čitati kak kratek telegram o tej stvari v listih, bi sploh še tisto malo ne vedeli, kar o tem danes vemo. Kakor v srednjem veku. Izgleda, da smo si v laseh z Grčijo zaradi solunske železnice. Več in in natančnejšega o pravem značaju in politično-diplomatično mednarodno intrigantskem pomenu tega spora ne vemo. Je res sicer, da se je v starogrških časih vodila pri Troji dvanajstletna srdita vojna zaradi patriarhalnih podveznic lepe Helene, da bi se pa v današnjih časih izzvala krvava rihta med Jugoslavijo in Grčijo na gorečih balkanskih tleh samo zaradi enega železniškega tira, ne moremo verjeti. Po sredi bo še kaj več, pa mi, kakor rečeno, ne smemo to vedeti. Smo pač skozinskoz ljudska in demokratična država. Politične vesti. Nagliča so usmrtili! Sodniki so mu to usodo določili na podlagi obstoječih zakonov, ki so jih sklepali tisti, ki imajo najmanj vezi z človeško dušo in se smatrajo poklicanim vzdrževati hegemonijo nad vsem človeškim rodom v kolikor ne pripada njihovemu razredu. Da je temu tako, dokazuje večdesetletni in vstrajni boj velikega dela duševnih in vseh manuelnih delavcev, ki so ga bili po vseh modernih državah zapadne Evrope za odstranitev smrtne kazni in to ne brez uspeha. Našli se bodo in rekli: To je bilo v predvojnih normalnih razmerah, vojna pa je zapustila žalostne posledice, katere se bo le drakoniir im potom ublažilo in stopnic vaje odpra- iRazorožitvenn nota. Poslaniška konferenca se je končo zedinila na noti o vprašanju popolne razotrožitve Nemčije. Noto se bo te dni izročila Vladi v Berlinu. V glavnem se v tej noti zahtevajo trdne garancije, dia se Nemčija ne bo niti "javno niti tajno oboroževa-La, 'Nemški generalni štab ise mora razpustiti, policija ireorgainzirati na način, Ida se jo ne bo moglo izpre-meaiiti v vojno silo, vojna industrija bo morala služiti normalnim go-ispodanslko produktivnim isvrham. Tako in enake garancije zahteVa ta nota, ker je bila poslaniška konferenca mišljelnja, da se 'nacionalistična Nemčija prav pridno pripravlja na inovo vojno in da ima tudi berlinska vlada svoje prste vmes. Seveda, Ikelniska zona se Vzlic temu še ne bo izpraznila, ker Nemčija ne izvršuje menda redno vse reparacijiske dolžnosti. Tako je Sodil in presodil modri poslaniški svet in mi moremo k vsemu temu le skromno vprašati, čemu taka vnema glede dozdevnega oboroževanja Nemčije, ko se pa vse druge države tako pridno obo-rožujejo, kakor se niso niti v času pred Svetovno vojno. Leto za letom mečejo male in velike države ogromne svote v žrelo militarizma, pa ga nii vraga, ne poslandškega ne drugačnega, ki bi rekel, da je tudi to nevarno za mir in Isploh blazno. To moremlo reči le mi, to se pravi proletarijat, k,i hoče, da ise vse države razorožijo, ker vojne in krvi je ibilo že zadosti. Na .kongresu socialistične internacijonale, ki se bo vršil meseca avgusta v Marzelju, bo tudi o tem govora. Upamo, (hi bo vsaj p rolet arij a tu uspelo, preprečiti nova, še hujša zla. Za priključitev Avstrije k Nemčiji. Gibanje za priključitev Avstrije k Nemčiji noče mirovati. Avstrijsko ljudstvo hoče Ik Nemčiji, tudi zato, ker ne more drugače ži- veti. Gospodarski problem Avstrije je tak, da se ne more drugače, kakor s tem, da se Avstrija ali pridruži Nemčiji, ali pa gospodarsko fundira s tem, da se ustanovi podonavska carinska ali gospodarska unija. Da bi mogla trajno živeti od milosti in nemilosti -Zveze narodov, je izključeno. Tako pa ne mislijo vlade antantinih držav, ki so odločno proti takim in enakim rešitvami, na vsak načita pa proti priključitvi. Zlasti italijanska vlada noče popuščati niti v enem niti \ drugem pogledu. Mussolini je izjavil, da noče Italija niti priključitve niti unije, ker bi to enačilo oživo-tvoritev črno rumene Avstrije v drugi, pa vendar, zanjo bič manj nevarni obliki. Kaj torej? Ali naj Avstrija živi od milosti, ali pa naj še gospodarsko in poiltično domeni z Italijo, da bosta prjateljsko eksploatirale balkansko podonavske »kolonije«! To bi bilo Seveda prijetno, vendar kaj pa poreko k temu zainteresirane države iln državice na tem ozemlju? Eli, to je ono. Težko je rešiti'taka vprašanja, če še išče za vsako ceno krive in krivične rešitve, lahko in hitro, če se rešujejo s pametjo in pravičnostjo. Bolgarija pred novo revolucijo? V Bolgariji se justifikacije nadaljujejo is kruto brezobzirnostjo. Cankova vlada napenja poslednje sile, da obdrži za vsako ceno oblast v svojih rokah. V švet pošilja izjave, 'tla je po krvavih pokol jih poslednjega časa sigurna zmaga nad prevratnimi elementi, med tem pa izgleda, da so revolucijonarne sile v Bolgariji še vedno tako močne in neupogljive, da niso izključena huda presenečenja — huda sebeda za Cankovo Vlado in za njegove krvnike. V zadnjih dtneh Iso (se razme- Z hrastn iški m pralnim praškom prati, pomeni ves trud in napor nreamati. re v Bolgariji zopet poostrile, v Sofiji in v dingih centrih vlada izjemno stanje, uboji se nadaljujejo, aretacije en niasse 'tudi. Nekaj hudega vre v Ibolgar&kem kotlu in eksplozija je »k or a j neizbežna. Iz srca želimo, da ibi ta režim čimprej propadel, ker je to eden najbolj odurnih in zločinskih rezini Jv, kar jih imamo na svetu. Način, kakor so se v zadnjih dlneh vptriaorile v Sofiji juetifikacije, žali najprimitivnejši človeški čut. To je Isramota za veisi kulturni svet, iki bi se moral takoj dvigniti proti takim grozodejstvom in zahtevati takojšnjo odstranite^ tega bestijalnega režima. Mednarodni proiletarijat bo napravil svojo dolž-onst. Računamo pa, da se boki o tudi bolgarski socialisti pokazali kot socialisti, 'to ise pravi kot razredlna revolucij onarna istranka, ki ne trpi reakcije ,in je pripravljena se žrtvovati za svete cilje .svobodi in resnične demokracije. Sveto leto. Katoliška cerkev je nagromadi-la večjii del svojega ogromnega bogastva potom svoje spretne mi lori arske politike. Lovila se je vedno prav irada iza bogatimi dedščinami, ni pa obenem prezirala milih milo-darov, dobro se 'zavedajoč, da iz malega raJste 'veliko. Petrov novčič je In. pr. tudi neka taka institucija, tki nese vlsako leto visokim cerkve-nim dostojanstvenikom in poostor-nim železnim balgajnam v Rimu prav čedne svotice. Ker je pa apetit velik, so uvedli tudi takozva.no »s'veto 'leto«, ki se praznuje približno vsakih petindvajsetih let v Rimu. Ob takih prilikah se organizirajo velika romanja iiz viseh krajev sveta in ljudje, grešniki, hitijo v Rim po odpustke, ki jim pridejo navadno prav dragi. Tudi letos imajo takoz'vano sveto leto, dasi jo ravno to leto, silno malo sveto, kei vlada po vsem svetil huda gospodarska'kriza in še 'hujša politična napetost, — na dnevnem redu so revolucije in vojne nevarnosti in dru ge take malenkosti — no pa je vendar te>veto leto 'in ljudje romajo v Rim, ki vse rad odpušča, če zato tudi nekaj dobi. In da ise mu je tudi letos to podjetje posrečilo ni dvoma, saj pravijo, da se Ibodo cerkvene blagajne močno popravile. Da so tudi (Slovenci in .Slovenke šle v Rim — Slovenke so tokrat šle prav fzareis V Rim — se nii čuditi; mi smo pobožni 'narod in denarja za take in enake reči imamo tudi dovolj. No, pa so vsi zadovoljni: Romarji ,in tisti, iki Iso sveto leto otvorili. Izgube ne ibo. Eni bodo imeli denar, drugi pa odpustke. Sveto leto, povrni se. Vsi .blaženi smo. Tudi Portugalci se bunijo. Portugalska je bila nekoč mogočna država — mogočna zlasti na morju. Pa se je polagoma n«triin-Igirala na malo državico, ki se k sreči more še vedno 'nekoliko opomoči s svojimi kolonijami. Dežela je lepa in ima sijajno preteklost, je pa vsled svoje korumpirane in lene gosposke silno obubožala. Republikanska tradicija je pa še vedno prav močna in revolucije niso tam nič posebno izrednega. Le žal, da se navadno ne vrne v »nam in ju gotovih odrejenih političnih ciljev in programatičnih načel. Industrija je tam še revna in industrijski pro-letarijat maloštevilen,. Šele v zadnjem času ise je začelo delavsko gi-,banje pravilno utrjevati in organizirati. Precej aktivni so 'sindikati. ,Zadnji poizkus prevrata, ki je pa bil zatrt, je izhajal menda iz vrst sindikalno organiziranega delavstva. Da. se bo morala tudi Portugalska modernizirati in da l>o prej ali slej tudi proletarijat prišel do veljave, ni dvoma. Kongres letske socialistične stranke. (I. I.) V dnevih 4. in 5. aprila se je vršil kongres letske socialno-de-mokratične stranke v Rigi. Po stanju s 1. aprilom je bilo stranki priključenih 93 organizacij, ki so štele skupaj 4365 članov. Stanje članstva pa ni točen izraz moči in vpliva stranke. Pod vplivom stranke stoje tudi strokovne organizacije s 15 tisoč člani. V parlamentu ima stranka eno tretjino mandatov, to je 33 poslancev od 100. Za tako malo državo, ki šteje dva milijona prebivalcev je socialističen tisk zelo razširjen. Stranka izdaja dva dnevnika, pet tednikov, štiri mesečnike (pri tem strokovni listi niso všteti). Glavni točki dnevnega reda sta bili taktika stranke in pa volitve v parlament, ki se bodo vršile na jesen. Vse resolucije so bile soglasno sklenjene. Na kongresu so bili zastopniki Nemčije, Švedske, Finske, Rusije, Poljske, Estlandije, Litavske. Pismeno so pa pozdravili kongres internacionala, belgijska, angleška in danska socialistična stranka. Letska socialistična stranka je v zadnjem času narasla za 1500 članov in pridobila v deželi na ugledu in vplivu. Občinske volitve, ki so se pred kratkim vršile so pokazale, da število socialističnih glasov narašča. V osmih mestih, kjer je imela stranka prej 83 zastopnik, jili je pri zadnjih volitvah dobila 112. V nekaterih mestih si je priborila absolutno večino. Vsled tega dejstva upa stranka, da si bo priborila pri volitvah v parlament lepe uspehe. Stranka je priredila za 1. maj po vseh mestih kakor tudi po nekaterih podeželskih krajiii velike ljudske zbore in cestne obhode. Ker pa razpolaga stranka z dobro disciplinirano in vojaško izučeno sekcijo delavskih športnikov, fašisti niso niti poskušali motiti slavnosti 1. maja. Internacionala in dogodki v Bolgariji. (Balkanska socialistična konferenca.) (1. 1.) Zadnja seja eksekutive Socialistične delavske internacionale, ki se je vršila v Parizu se je podrobno bavila z meinurandumom, ki ga je poslala Bolgarska socialistična stranka in pa s poročili, ki jih je prejela internacionala z drugih strani o dogodkih v Bolgariji in napravila naslednji zaključek: Socialistična delavska internacionala zasleduje z največjo skrbjo dogodke, kojih pozorišče se nahaja na Balkanu. Grozni atentat v Sofiji je po njenem mnenju rezultat dolgotrajne politične zmešnjave, iz katere bolgarski narod ni mogel priti v demokratično in inirno stanje. Socialistična delavska internacionala obsoja metode atentata, ki poleg številnih človeških žrtev prikliče krvave nasilne protiodredbe. Z enako ostrostjo pa obsoja tudi take metode vlade, ki izigrava voljo večine naroda in se skuša s silo obdržati na vladnem krmilu, mesto da bi dala deželi možnost razvitka v demokratični svobodi. Ravnotako pa obsoja Socialistična delavska internacionala vse od* zunaj naročene akcije, ki imajo namen napraviti v deželi nemire ali poostriti nasilne protiodredbe in s tem držati balkanske dežele v stanju, k ogroža mir v Evropi. Socialistična delavska internacionala izjavlja svoje soglasje z zadržanjem socialno-demokratične stranke v Bolgariji, katera je v borbi proti tej opasnosti smelo nastopila, protestirajoč proti nasilju obsednega stanja in istočasno obsodila vsa odvratna in ilegalna dela, odklanjajoč pri tem svoj pristanek za proglas obsednega stanja. Socialistična delavska internacionala poživlja bolgarsko socialistično stranko, da vztraja, še nadalje v tem položaju in zbere vse sile demokracije ter odnese zmago nad načrti reakcije in nasilja. Da se zamore tej akciji dati na-daljnih točnih navodil je sklenila ek-sekutiva SDI, da se prej ko mogoče sestane od nje imenovana komisija in sicer v Pragi, kamor se bo ob tej priliki sklicala konferenca balkanskih socialističnih strank. Ta komisija bo proučila celo zadevo, tako, da bo internacionali mogoče pripomoči do zmage demokraciji in utrditi mir na Balkanu. Komisija bo predložila predstoječemu internacionalnemu kongresu, ki se bo vršil 22. avgusta t. 1. svoje tozadevno poročilo. Za člane te komisije so imenovani od strani eksekutive SDI sodrugi: Vandervelde, Tom Shaw in Friderik Adler. Centralna uprava SSJ v Beogradu nam je sporočila, da se bo vršila balkanska socialistična konferenca v Pragi 5. in 6. t. m. Našo stranko bosta zastopala ss. dr. Živko Topalovič in dr. Milan Korun. Internacionalni kongres 1925. (I. I.) Eksekutiva SDI je končno določila dnevni red internacionalnega kongresa socialistične delavske internacionale, ki se bo otvoril 22. avgusta. 1. Internacionalna socialistična mirovna politika. a) Internacionala, in problem varnosti in razorožitve. b) Borba delavskega razreda proti vojni nevarnosti. 2. Zivljenski pogoji delavskega razreda in brezposelnost. 3. Wašingtonska konvencija in osemurni delavnik. 4. Poročilo in predlog internacionalne ženske konference. 5. Organizacija in prispevki. 6. Razna vprašanja. Dan pred kongresom se bo vršila internacionalna ženska konferenca. Dnevni red tej konferenci določi socialistični ženski komite. Konferenci morejo prisostvovati samo članice, ki so v sestavu SDI. Za proučavanjc agrarnega vprašanja se bo sešla med kongresom ožja konferenca zastopnikov dotič-nih socialističnih strank, ki so na tem problemu posebno zainteresirani. Vešala na Bolgarskem v funkciji. Krvavi Cankov režim, ki hoče izkoristiti atentat v cerkvi sv. Nedelje, je napolnil vse ječe in nastavil vešala preko cele zemlje, ki nepre- stano delujejo. Tako so pred par dnevi bili obešeni Marko Friedman, Djordje Koev in Peter Zadgorski, ki so bili obsojeni na srrtrt od strani vojnega sodišča kot glavni krivci za atentat poleg onih, ki so bili pobiti brez obsodbe. Poleg tega je obsodilo vojno sodišče na smrt Perčemlijeva, Francozinjo Adelo Nikolovo in Francoza Evgena Ležea. Izvršitev te obsodbe se pričakuje vsak dan. Ali niti te žrtve niso zadostne Cankovu in njegovim pomagačem iz Vojne lige in Makedonske revolucionarne organizacije. Po došlih vesteh iz Sofije se bo pričel 10. junija velik proces pri nižjem vojnem sodišču prod komunističnim pripadnikom v Šumeni. Obtoženih je 482 oseb. Državni pravdnik zahteva za 63 oseb smrtno kazen. Kakor razmere kažejo, bo tudi vojno sodišče na to zahtevo pristalo. Tako se ustvarjajo preko cele države preki sodi in izrekajo smrtne kazni nad političnimi nasprotniki krvavega Cankovega režima, ki je s pomočjo oficirske lige in makedon-stvujočih uprizoril strahovit režim terorja in ubojstev, tako, da je moral pobegniti narod v gozdove, da se od tam brani pred nasiljem državne oblasti. Ali prišel bo dan, ko bodo viseli na vešalih oni, ki more danes narod lastne krvi! Konferenca v Pragi. V smislu sklepa zadnje seje izvršnega odbora londonske (politične) soc. internacionale se vrši dne 5. in 6. t. m. v Pragi konferenca zastopnikov balkanskih socialističnih strank o vseh balkanskih vprašanjih. Sejo se udeleže tudi zastopniki internacijo-nale. Za SSJ sta odpotovala kot delegata v Prago ss. Topalovič in .Korun. Kongres internacionale. Seja izvršilnega odbora soc. internacionale je dalje sklenila sklicati kongres na dan 22. avgusta v Marseille (Francija). H kongresu bomo obširneje spregovorili. Tedenske vesti. Ljubljanska podružnica „Svobo- de“ ima v sobo, dne 6. junija t. 1. ob 20. uri v Prešernovi sobi restavracije pri „Novem svetu, Gosposvetska cesta sestanek svojega članstva. Ker so posamezne točke dnevnega reda, kot n. pr. »Olimpijada v Frankfurtu", poročila predsedstva itd. silno važne, poživljamo vse člane in članice, da se sestanka sigurno udeleže. Odbor. Spor v »Orjujii«. Na binkoštne praznike je obdr-žavala »Orjuna« svoj kongres v Beogradu. Pri raizpravah na kongresu se je pokazalo, da je dobra .polovica delegatov za politiko »na- rodnega sporazuma« (Davidovičeva smer), dočim je druga polovica za »jugoslovansko linijo« po vzoru Pribičeviča. Za enkrat še ni jasno v 'koliko Isle je posrečilo izravnati ta spor, vendar bo to vsekakor težko delo, ker spor ne izhaja iz notranjih razlogov, temveč iz zunanjih. Tu sta po sredi dve politični liniji, ki se ne moreta izravnati na znotraj v »Orjuni«, temveč m. Kon^uuuio društvo za iSlovenijo je kupilo na Viču pri Ljufbljami enonadstropno hiišo z lepim vrtom in gostilno (pri Slamiču), ikatero namerava pretvoriti v delavski dom na Viču. V domu bo »tvorilo društvo tudi svojo eadružno prodajalno. — Vič je velika 'delavska naselbina, kjer imajo delavci .že dosedaj velik vpliv zlasti na občinsko politiko. Zlasti tam-kaj.šnija politična organizacija iSSJ posluje z vso vzornostjo in j,e izvo-jevaia pri zadnjih občinsikih volitvah odločilen upliv in županLsko mesto. Kakor povsod, kjer ni delavskih domov, je bilo tudi na Viču delovanje delavskih organizacij otežkočeno in bodo sedaj, ko je Kon'z. drtuištvo kupilo lastni dom, odpravljene marsikatere ‘težkoče. •Po informacijah, ki smo jih dobili od kompetentne strani l>o dom otvorjen že 12. julija. Otvoritev bo izvedena s primerno slovesnostjo ma katero bodo povabljeme vse de-lavlske organizacije iz bližnjih krajev. Našim 'sodrugom na Viču čestitamo na važni pridobitvi in izražamo nado, da bo njihovo delo za proletariat v bodoče še uspešnejše. Obenem pa vabimo vse naše organizacije, da se polnoštevilno udeleže slovesnosti naših so drugo v na Viču. DOPISI. Iz Tržiča. Šolski oder „Vesna“ meščanske šole v Tržiču je uprizoril pravljično komedijo v 5 dejanjih, ..Kraljično z mrtvim srcem“, igro je spisal učitelj Rudolf Pečjak, katera je bila uprizorjena petkrat pri razprodani šolski dvorani. To je redek kulturni pojav v Tržiču, posebno z ozirom na obisk raznih drugih predstav, če tudi so bile uprizorjene dobre drame po raznih tukajšnjih odrih. Kje tiči vzrok? Najbrže nezavednost delavstva in ostalih. Iz tega vidika je pisatelj zgoraj navedene igre lahko zadovoljen, ne pa samo on, temveč tudi vodstvo šole, ter učenci iste. Priznati moramo posebno pri peti reprizi, da so se mladi igralci zelo potrudili, da so rešili svoje vloge nad vse častno. Prav tako je zelo veliko pripomogel orkester „Kernc“ k lepemu kulturnemu večeru. Vsebina igre je pisana z idealno ljubeznijo, posvečena le sreči in ljubezni. Iščimo mrtvih src, skušajmo jih obuditi, kadarkoli jih zbudimo, se pokaže prava sreča v vsej svoji lepoti. Čestokrat je treba silno napornega dela, da pride spoznanje, da smo tavali v zmoti, kadar to spoznamo, vidimo šele, kaj doseže ljubezen. De-laj- smehljaj se, bodi dobre volje. Igra ni pisana samo za manjše odre, temveč popoln uspeh bo dosegla tedaj, kadar se bode uprizorila na večjem odru, kjer so vse tehnične priprave. Zdi se nam tudi, da naj bi pisatelj, vlogi Rozamunde v četrtem dejanju dodal nekoliko besedila, ki ga v resnici ta vloga zasluži. Priporočamo to uprizoritev tudi našim odrom, ker baje izide v založbi šolskega odra „Vesna“ ter se bo knjiga lahko dobila. C. Vič. V zadnjem ..Socialistu" ste upravičeno poudarjali, da je na Viču gibanje v jedru dobro in se lepo razvija, da pa manjka skupnih prostorov, kjer bi se sodrugi redno shajali. To je točno. Na Viču nimamo še Delavskega doma. Dotlej si pa moramo pomagati s tem, da se shajamo v naših javnih lokalih. Kraj, v katerem bi se lahko komodno in redno shajali, kakor v svojem Delavskem domu, že imamo. To je lepa, prostorna gostilna, ki jo je otvoril sredi našega kraja, naš stari sodrug, veteran iz prvih časov socializma, bivši tajnik železničarske organizacije, naš so-trudnik Jože Petrič. Ta gostilna se nahaja v znani hiši pri Končanu in razpolaga z lepimi prostori in vrtovi. Tu bi se lahko redno shajali, tu bi našla primerne prostore tudi izob- raževalna organizacija „Svoboda“. Tu sem bi lahko organizacije v Ljubljani in drugod, prirejale izlete. Saj ni rečeno, da kdor gre v to našo gostilno, mora tudi piti. Priporočal bi torej vsem sodrugom na Viču in v lepi Rožni dolini, da se redno shajajo pri sodr. Petriču. S tem bomo ustvarili tisto središče, ki nam manjka, spoznali se bomo in s tem ojačili naš dobro obetajoči pokret. ženski vestnik. Mednarodna konferenca o porodni kontroli. Koncem letošnjega marca je bila otvorjena v Ne\vyorku VI. mednarodna konferenca o kontroli porodov. Zastopani so bili na konferenci delegati in delegatinje do malega iz vseh kulturnih držav na svetu. Naj-zanimivejša izmed vseh obravnavanih točk na konferenci je, da so se vendar našle osebe na svetu, ki so načele enega najvažnejših socijalnih problemov, katerega* rešitev bi prihranila inarsikake bridke ure ženi, družini, da, celemu človeštvu. Premišljevati se je začelo, ako ne bi bilo bolj človeško, preprečiti preveliko število porodov, nego pa v vojnah na tako živinski način pobijati ljudi, ki imajo po rojstvu vendar pravico do življenja. Konferenca je konštatirala, da je na svetu doslej 1715 milijonov ljudi, katerih število naraste vsako leto za 15 milijonov tako, da bi se svet v 60 letih v številu ljudi podvojil, a živež, ki ga poseduje svet ne zadostuje niti za današnje število prebivalstva. Kakor kažejo znamenja, bodo bodoče žene hodile na klinike, kjer jim bodo vcepili v roko serum, na način kakor se vcepi otroku serum zoper koze, s čimer se bo preprečila prevečkratna nosečnost. Pretečeno leto je prejela klinika 50.000 pisem ameriških žen s prošnjo, da jih po-uče, kako preprečiti prevelikokratno nosnost. Konferenca je dognala, da največ žena prosi pomoči vsled tega, ker tako veliko število otrok vsled nezadostnih sredstev ne morejo preživeti in ker so vsled premnogih porodov popolnoma oslabele. Da, časi se izpreminjajo, istočasno tudi ljudje. Prihranjen bo morda v bližnji bodočnosti tudi izumiteljem strupenih plinov trud, ki ga imajo s premišljevanjem, s katerim plinom bi v bodočih vojnah pomorili največje število ljudi. M. R. LIJUDSKA TISKARNA D. I). v Ljubljani sklicuje na nedelja dne 14. junija 1925 ob 10. url dop. v »Zadružni dom« v Ljubijalni VII., Žibertova ulica 269, svoj redni občni zbor. D n e v n i red: 1. Upravno poročilo. 2. Predložitev računskega za-klljiučka. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Odobritev (bilance in razdelitev čistega 'dobička. 5. Potrditev kooptiranega člana upravnega sveta, oz. nadomestna volitev. 6. Volitev nadzorstva. 7. /Samostojni predlogi. 8. .Slučajnosti. § 26. Vsaka delinica daje pravico do enega glasu. § 27. Glasovalno pravico na občnem zboru imajo oni delničarji, ki sio vpisani z delniško knjigo družbe. § 28. Občni zJbor je sklepčen, če je na ml jem zastopana vsaj ena desetina vsega ddlniiškeiga kapitala. Upiralvni svelt. Izdajatelj: Oblastni odbor SSJ za Slovenijo. Odgovorni urednik: France Svetek. Tisk J. Blasnika nasled. v Ljubljani. 9MJH4H Zastopnik „Narodne mlinske in gospo-darstvene industrije,,, d. d. Zagreb in Bega-mlina v Velikem Bečkereku se priporoča za nabavo vsakovrstne moke, žita in testenin. SIEGEL & DRUG d. z o. z. tkalnica platnenega in bombažnega blaga Ljubljana, Dunajska cest. 31 Svitavy Wien (Č. S. R.) (Nem. Avstr.) Vinotoč ..STBIEBSHB MET" Maribor, Kopališka ulica 17 (v kleti Narodnega doma) Jabolčnik liter od 3‘50 Din naprej, vino 1 od 9’50 Din naprej. Priporočamo vrlo dobro Kolinsko cikorijo. Naročajte ,SOCIALISTft‘ I Yeldr$OYina usnja J3rata jYfo$koYič, Ljubljana r, nirlporoča svojo veliko zalogo tu- In inozemskih izdelkov po najnižjih cenah. Ustanovljeno 1. 1888 sBs sfgs sl® si« sSs ■■■■■■■■■■■ Prvorazredni moderni pisalni stroj ST0E1HER Vrhunec fine mehanike, i we*letnlm jamstvom dobite samo pri LUD. BARAGA, LJUBLJANA, Šelenbur»owa ul. 6/1. V zalogi barvni trakovi, Indigo- karbon in povoSČenl papir, hektografični in kopirni zvitki, olje za stroje i. t. d. IYjW J;AX ijr sik [|ib!|in, Gosposvetska cesta it. Z. Najboljši šivalni in pletilni stroji. Izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Linču. Ustanovljena leta 1867. Vezenje poučuje brezplačno: Posamezni deli koles in šivalnih strojev. 10 letna garancija. Pisalne stroje Adler In Uranla. Kolesa iz prvih tovarn. D&rkopp, Styrla. Waffenrad, Kayscr. Kdor hoee štediti, ali komur je iz zdravstvenih ozirov potrebno, da uživa kavni nadomestek, temu se najtopleje priporoča, da poskusi FRANČKOV EN RILO s katerim se da prirediti ravno tako ceneno, kakor okusno kavo. Proizvajajo: Henrik Francka Sinovi Zagreb. Letna trikotaža, nogavice, galanterija in drobnina fm'n&pari Jjr Vanninfjer Maribor, Aleksandrova cesta štev. 48