★
URADNI LIST
VOJNE UPRAVE JA JUGOSLOVANSKE CONE NA STO IN ISTRSKEGA OKROŽNEGA LJUDSKEGA ODBORA
Leto IV
Koper, 31. julija 1950
Štev. 10
VSEBINA
PREDPISI IZVRŠILNEGA ODBORA ISTRSKEGA OKRO-
— ŽNEGA LJUDSKEGA ODBORA
49.	Odredba o podaljšanju za gospodarsko leto 1950/1951 veljavnosti in o dopolnitvi odredbe o prometu in oddaji žita 2a gospodarsko leto 1949/1950 z dne 8. junija 1949.
50.	Odredba o popisu zgradb, zgradb v gradnji, stanovanj in poslovnih prostorov.
51.	Odredba o varstvu nosečih žen in doječih mater v delovnem (uslužbenskem) raz-merju.
52.	Odredba o invalidskih prejemkih.
53.	Odredba o dopolnitvah in spremembah odredbe o davčnih stopnjah in olajšavah davka od dohodka z dne 29. junija 1950.
54.	Spremembe in dopolnitve pravilnika o potrošniških nakaznicah z dne 25. januarja 1950.
55.	SKLEP IOLO z dne 16. januarja 1950 o potrditvi odredb izdanih od Izvršilnega odbora IOLO.
ZAPISNIK IX. REDNEGA ZASEDANJA IOLO ZAPISNIK I. IZREDNEGA ZASEDANJA IOLO ZAPISNIK II. IZREDNEGA ZASEDANJA IOLO SODNE OBJAVE — POPRAVEK.
Predpisi izvršilnega odbora Istrskega okrožnega ljudskega odbora
49.	50.
Na- podlagi L člena odloka Istrskega okrožnega ljudskega odbora z dne 3. avgusta 1947 o pooblastilu izvršilnemu odboru za izdajanje odlokov in odredb na področju gospodarstva, izdaja izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora
ODREDBO
o podaljšanju veljavnosti za gospodarsko leto 1950-1951 in o dopolnitvi odredbe o prometu in oddaji žita za gospodarsko leto 1949-1950 z dne 8. junija 1949
L člen
Veljavnost odredbe o prometu in oddaji žita za gospodarsko leto 1949-1950 z dne 8. junija 1949 (Uradni list štev. 4-34/49) se podaljša za gospodarsko leto 1950-1951.
2.	člen
Za 14. členom se doda novi, 14. a) člen, ki se glasi: »Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora lahko pooblasti okrajna izvršilna odbora, da izdata predpise za stimulacijo pridelovalcev žita.«
3.	člen
Ta odredba stopi takoj v veljavo.
Koper, dne 24. maja 1950.
Na podlagi 17. člena odloka Istrskega okrožnega ljudskega odbora z dne 16. januarja 1950 o gospodarskem Pianu Istrskega okrožja za gospodarsko leto 1950, izdaja Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora
ODREDBO
o popisu zgradb, zgradb v gradnji, stanovanj in poslovnih prostorov
L člen
Zaradi planiranja stanovanjske graditve, vodstva stanovanjske politike in reševanja drugih komunalnih zadev, ki so v zvezi z dviganjem družbenega standarda, se bo opravil v vseh mestih in večjih krajih ter v važnejših turističnih krajih v Istrskem okrožju popis zgradb, zgradb v gradnji, stanovanj in poslovnih prostorov (v nadalnjem besedilu: »popis zgradb in stanovanj«).
Mesta in kraje, ki bodo zajeti s popisom, določita po predlogu okrajnih poverjenikov za komunalne zadeve predsednika obeh okrajnih ljudskih odborov, vsak za svoj okraj.
2.	člen
S popisom se zajamejo vse zgradbe, zgradbe v gradnji, stanovanja in poslovni prostori, ki so v območju mesta (kraja), določenega za ta popis.
Od podrobnega popisa so izvzete in se samo registrirajo vojaške zgradbe in posamezne zgradbe in kategorije zgradb ter poslovnih prostorov, ki jih s posebno odločbo določi tajnik izvršilnega odbora Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
3.	člen
Priprave, organizacijo in izvedbo tega popisa bo vodil statistični urad pri Istrskem okrožnem ljudskem odboru in sicer po komisijah za popis zgradb in stanovanj.
Za popis zgradb in stanovanj se ustanovijo okrajni ter krajevne (mestne) popisne komisije.
Okrajni komisiji se ustanovita pri tajništvih okrajnih izvršilnih odborov in ju imenuje predsednik.
Krajevne (mestne) komisije se ustanovijo pri krajevnih (mestnih) ljudskih odborov v treh dneh po izdaji odločbe, s katero se odredi popis v posameznem kraju (mestu). Člane teh komisij imenujejo krajevni (mestni) ljudski odbori.
Člani okrajnih popisnih komisij so: predstavniki planske komisije, kontrolne komisije, poverjeništva za komunalne zadeve, za industrijo in obrt, za zdravstvo in socialno skrbstvo, statističnega urada in predstavniki družbenih organizacij.
Popisne komisije pri krajevnih (mestnih) ljudskih odborih morajo imeti najmanj tri člane.
Organi, pri katerih se komisije ustanovijo, morajo dati na razpolago potrebno števil1» uslužbencev, ki jim bo v času, določenem z navodilom za izvršitev tega popisa, popisovanje redna dolžnost.
4.	člen
Neposredni izvršitelji tega popisa bodo osebe (popisovalci), ki jih v ta namen določi in pooblasti krajevni (mestni) ljudski odbor.
Popisovalci morajo varovati kot uradno tajnost vse, kar izvedo pri opravljanju te dolžnosti.
5.	člen
Vsi organi za upravljanje zgradb, ki so last ljudskih odborov, družbenih ali zadružnih organizacij, zasebni lastniki zgradb in najemniki stanovanj in poslovnih prostorov so dolžni čitljivo in pazljivo izpolniti vse vpraševalne pole, dati popolne in resnične podatke o vsem, kar se v vprašalnih polah zahteva in zaradi njih preveritve omogoči popisovalcem dostop in vpogled v vse zgradbe in vse prostore stanovanja oziroma poslovnih prostorov.
Namesto sebe lahko pooblastijo tudi druge osebe (rodbinske člane, hišnika in dr.), da dajo zahtevane podatke, oziroma izpolnijo vprašalne pole.
Tisti, ki da podatke, je odgovoren za njih točnost.
6.	člen
Lastniki zgradb, oziroma odgovorni uslužbenci organa za upravljanje, najemniki stanovanj in poslovnih prostorov, ki onemogočijo popis ali odrečejo podatke, ki se zahtevajo v vprašalnih polah, ali ki dajejo neresnične podatke, se kaznujejo z denarno kaznijo dpi 10.000 dinarjev ali pa s poboljševalnim delom do dveh mesecev.
Z isto kaznijo se kaznujejo popisovalci in drugi udeleženci popisa, ki s svojim malomarnim ali nevestnim delom pri popisu povzročijo, da popis ni popoln ali da se dobijo netočni podatki.
Za upravni kazenski postopek za izdajanje odločb o kazni na prvi stopnji sla pristojni izvršilna odbora okrajnih ljudskih odborov po predpisih odloka o prekrških z dne 18. julija 1949.
7.	člen
Potrebne obrazce in navodila za izvedbo popisa zgradb in stanovali !a izda statistični urad pri Istrskem okrožnem ljudskem odboru.
8.	člen
Stroški za izvedbo tega popisa obremenjujejo proračun Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
9.	člen
Ljudski odbori krajev (mesrt), v katerih se popis izvrši, lahko pri samem popisu ali na podlagi podatkov, ki jih dobijo s popisom, uvedejo za svoje operativne potrebe evidence o zgradbah v gradnji, stanovanjskih in poslovnih prostorih.
10.	člen
Ta odredba velja od dneva objave v Uradnem listu.
Koper, dne 31. maja 1950.
Tajnik:	Predsednik:
Vladimir Petrič 1. r.	Julij Beltram 1. r.
51.
Na podlagi L člena odloka Istrskega okrožnega ljudskega odbora z dne 3. avgusta 1947 o pooblastilu izvršilnemu odboru za izdajanje odlokov in odredb na področju gospodarstva, izdaja izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora
ODREDBO
o varstvu nosečih žen in doječih mater v delovnem (nslužbenskem) razmerju
L člen
Žena v delovnem (uslužbenskem) razmerju ima v primeru nosečnosti in poroda pravico do 90 dni dopusta. Dopust sme nastopiti največ 45 dni pred porodom, trajati pa mora najmanj 21 dni pred porodom in najmanj 45 dni po porodu.
Ce noseča žena z dovoljenjem pristojnega uradnega zdravnika ne izrabi vsega dopusta, ki ji gre pred porodom, se ji ta podaljša po porodu za toliko dni, kolikor jih je manj izrabila pred porodom.
Če se -otrok rodi pred devetimi meseci, se dopust po porodu podaljša za toliko dni, kolikor jih je žena manj izrabila pred porodom.
Če se otrok rodi mrtev ali če umre, preden dopolni 45 dni, traja dopust po porodu skupno 45 dni.
Delodajalec je dolžan dati ženi dopust zaradi nosečnosti in poroda na podlagi izvida in mnenja pristojnega uradnega zdravnika, da je porod pričakovati v 45 dneh.
2.	člen
Žena, ki je bila pred porodom brez presledka najmanj šest mesecev ali v zadnjih dveh letih s presledki najmanj 18 mesecev v delovnem (uslužbenskem) razmerju, ima med dopustom zaradi nosečnosti in poroda (L člen) pravico do plače s stalnimi dodatki glede na delo (naziv), ki ga je redno opravljala v zadnjem mesecu dni pred meseco-m, v katerem je nastopila dopust, in sicer:
1.	žena, ki je prejemala plačo po delovnem učinku, ima pravico do plače v znesku, ki. se dobi, če se obračunska postavka za skupino rednega dela, h kateremu je bila razporejena, pomnoži s številom ur rednega delovnoga časa;
2.	žena, ki je prejemala plačo na uro, ima pravico- do plače v znesku, ki se dobi, če se plača na uro za skupino rednega dela, h kateremu je bila razporejena, pomnoži s številom ur rednega delovnega časa;
3.	žena, ki je prejemala plačo v mesečnem znesku, ima pravico do mesečne plače.
Ce se noseča žena po predlogu pristojnega uradnega zdravnika zaradi nb-sečnosti razporedi k delu nižje skupine, obdrži za čas, ko opravlja delo te skupine, plačo skupine svojega rednega dela, h kateremu je bila razporejena, preden je nastala sprememba. Ta plača ji pripada tudi med dopustom zaradi nosečnosti in poroda.
Noseča žena oziroma porodnica obdrži pravico do plače po prednjih odstavkih tudi za čas, dokler je zaradi poroda v bolnišnici (porodnišnici), kakor tudi za čas bolezenskega dopusta v dobi dopusta zaradi nosečnosti in poroda.
Vse plače po tem členu gredo v breme socialnega zavarovanja. Izplačuje jih Zavod za socialno zavarovanje neposredno ali pa posredno preko- delodajalca.
'	3. člen
Žena v delovnem (uslužbenskem) razmerju, ki pridobi do preteka dopusta po porodu pravico do rednega letnega dopusta, ima pravico ta dopust izrabiti neposredno za porodniškim dopustom. Delodajalec je dolžan oskrbeti, da se ji omogoči tako izrabiti letni dopust.
4.	člen
Doječa mati v delovnem (uslužbenskem) razmerju ima pravico prekiniti delo zaradi dojenja svojega otroka. Taka prekinitev je praviloma dopustna po vsakih treh urah dela.
Ce mati doji otroka v jaslih pri podjetju, traja prekinitev dela zaradi dojenja praviloma pol ure.
Ce doji mati otroka y svojem stanovanju ali na kakem drugem mestu zunaj jasli pri podjetju, določi trajanje prekinitve dela zaradi dojenja otroka direktor podjetja, starešina ustanove oziroma drug pristojni voditelj po zaslišanju sindikalne organizacije glede na oddaljenost in prometne zveze od mesta dojenja do mesta dela in sicer tako, da ostane materi pol ure časa za samo dojenje.
Posamezna prekinitev dela zaradi dojenja otroka ne sme trajati več kakor dve uri, čas dejanskega dela pa skupaj ne sme biti krajši od štirih ur na dan.
Direktor podjetja, starešina ustanove ali drug pristojni voditelj lahko po zaslišanju pristojnega uradnega zdravnika in sindikalne organizacije dovoli doječi materi, da prekine delo zaradi dojenja otroka, še preden dopolni tri delovne ure in ji tudi čas za samo dojenje otroka lahko podaljša nad pol ure, če je otroku potrebna posebna nega (nedonošenci, dvojčki).
Pravico do prekinitve dela zaradi dojenja otroka imajo doječe matere praviloma šest mesecev po porodu. Po mnenju pristojnega uradnega zdravnika se ta pravica lahko podaljša, vendar največ do koncâ. osmega meseca po porodu.
Za čas, ko doječa mati prekine delo zaradi dojenja otroka, ji gre ustrezna plača po času.
Doječi materi, ki ne nosi otroka v jasli pri podjetju, čeprav je otrok zdrav in bi ga glede na oddaljenost in prometne zveze med stanovanjem in jasli lahko nosila, gre za čas, ko zaradi dojenja otroka ne dela, za vsako posamezno prekinitev plača za pol ure.
5.	člen
Ce doječa mati v delovnem (uslužbenskem) razmerju ne more izkoristiti svoje pravice in prekiniti dela zaradi dojenja otroka (4. člen), ker bi posamezna prekinitev gléde na dejanske okoliščine morala trajati več kakor dve uri ali zato, ker bi dejansko delala skupno manj kot štiri ure na dan, se ji dovoli delati skrajšani delovni čas do konca šestega meseca po porodu, oziroma, če poda taire mnenje pristojni uradni zdravnik, do konca osmega meseca po porodu.
Doječim materam, ki bi sicer mogle izkoristiti svojo pravico in prekiniti delo zaradi dojema otroka (4. člen), lahko direktor podjetja, starešina ustabove ali drug pristojni vodite1) po zaslišanju sindikalne organizacije dovoli, da dela zaradi dojenja otroka ne prekinejo, temveč da delajo skrajšan delovni čas; pri tem je upoštevati zlasti večjo oddaljenost in dejansko možnost uporabljanja prometnih zvez od stanovanja do dečjih jasli oziroma od mesta dela do mesta dojenja otroka, dalje 'okoliščine, če ni v družini nikogar, ki bi mogel varo-
vati otroka, in okoliščino, če ima mati več otrok in je zaradi tega bolj obremenjena z domačim delom.
Skrajšan delovni čas traja štiri ure dnevno. Delo v tem času se opravlja ènkratno (v eni izmenjavi).
Doječi materi, ki dela skrajšan delovni čas, pripada poleg plače za dejansko opravljeno delo, oziroma poleg dela mesečne plače, ki odpada na štiri ure dnevnega dela, še delno povračilo za nedoseženi del plače in sicer:
L če prejema plačo po delovnem učinku —• povračilo, ki znaša polovico ustrezne plače po času za ure, ko ni delala;
2. če prejema plačo po času — povračilo ki znaša polovico tistega dela plače, ki odpada na ure, ko ni delala
Vse druge pravice, ki jih ima na podlagi delovnega (u-službenskega) razmerja, ali je to razmerje zanje pogoj, obdrži doječa mati tudi ves tisti čas, ko dela s skrajšanim delovnim časom.
6.	člen
Materi v delovnem (uslužbenskem) razmerju, ki v družini nima nikogar drugega, da bi ji negoval otroka, lahko direktor podjetja, starešina ustanove, oziroma drug pristojni voditeli po zaslišanju sindikalne organizacije dovoli, da dela skrajšan delovni čas v smislu prednjega člena tudi še po preteku šestmesečnega oziroma osemmesečnega roka za dojenje otroka, in sicer ves čas, dokler otrok ne dopolni treh let in dokler ga mati sama neguje.
Dokler dela mati skrajšan delovni čas, ji pripada plača za dejansko opravljeno delo. oziroma tisti del plače po času, ki ustreza času, kolikor dejansko dela.
7.	člen
Ce je po mnenju pristojnega uradnega zdravnika otroku izpod treh let zaradi akutne obolelosti začasno nujna potrebna nega in pomoč, ki mu Jo more dati samo mati, se ji da potreben dopust največ 15 dni s pravico do plače, ki se obračuna po 2. členu te odredbe.
8.	člen
Ce proizvajalni plan in organizacija dela v podjetju, uradu ali ustanovi dopuščata, lahko pristojni voditelj dovoli doječi materi in materi z otrokom do treli let, da dela — namesto, da bi prekinila delo zaradi dojenja otroka (4. člen) oziroma delala skrajšan delovni čas (5. in 6. člen) — poln delovni čas, opravljajoč delo v dveh izmenjavah.
9.	člen
O prekinitvi dela zaradi dojenja (4. člen) o skrajšanem delovnem času (5. in 6. člen) in o delu v dveh izmenjavah (8. člen), odloči glede žena, ki so v delovnem razmerju pri zasebnih delodajalcih, poverjeništvo za delo pristojnega okrajnega ljudskega odbora.
10.	. člen
Prepovedano je nadurno in nočno delo noseči ženi po dopolnjenem četrtem mesecu nosečnosti in doječih mater do vštetega osmega meseca dojenja. Po mnenju pristojnega uradnega zdravnika se ta rok lahko- podaljša, vendar največ do enega leta.
Nc sme se poslati na začasno delo- izven kraja svoje stalne zaposlitve:
1.	noseča žena po dopolnjenem šestem mesecu nosečnosti, . oziroma tudi pred dopolnjenim šestim mesecem nosečnosti, če pristojni uradni zdravnik ugotovi, da bi to škodovalo njenemu zdravju;
2.	doječa mati do vštetega osmega meseca dojenja.
11.	člen
Zaradi prekrška se kaznuje z denarno kaznijo od 500 do
20.000	dinarjev direktor podjetja, odgovorna oseba ustanove oziroma drug odgovorni voditelj ali druga odgovorna oseba;
1.	ki ovira nosečo ženo ali porodnico, da bi pravočasno in popolnoma izrabila dopust zaradi nosečnsti in poroda (1. člen) ali dopust zaradi bolezni otroka (7. člen) ;
2.	ki ne izplača ali zavlačuje izplačilo gmotne preskrbe, ki pripada noseči ženi ali porodnici po 2. členu te odredbe;
3.	ki ovira doječo mater pri tem, da bi izkoristila svojo pravico in prekinila delo zaradi dojenja otroka (4. člen) ali delala skrajšan delovni čas (prvi odstavek 5. člena);
4.	ki odredi ali dopusti nadurno ali nočno delo ali delo noseče iene ali doječe matere zunaj kraja njene redne zaposlitve v nasprotju s prepovedjo 10. člena te odredbe;
5.	ki namenoma zmanjša ali razširi pravico nosečih žen in zater v nasprotju s predpisi te odredbe;
6.	ki namenoma omogoči, da izkoristijo pravice po predpisih te odredbe žene, ki jim te pravice ne gredo.
Z denarno kaznijo od 500 do 10.000. dinarjev se kaznuje žena v delovnem (uslužbenskem) razmerju, ki izkoristi ugodnosti po predpisih te odredbe, do katerih nima pravice, če je v ta namen spravila v zmoto delodajalca ali organe socialnega zavarovanja s tem, da jim je dala neresnične podatke ali da jim ni dala potrebnih podatkov.
Za upravni kazenski postopek in izrekanje kazni za te prekrške je pristojen izvršilni odbor okrajnega ljudskega odbora po predpisih odloka o prekrških.
12.	člen
žene, zavarovane po predpisih odloka o obveznem socialnem zavarovanju z dne 14. septembra 1947, ki niso dopolnile dobe, predpisane v 2. členu te odredbe, pač pa dobo, predpisano v 16. členu omenjenega odloka, imajo pravico do porodniške hranarine po predpisih o socialnem zavarovanju; kot podlaga za odmero te hranarine se vzame redna plača s stalnimi dodatki, obračunana po 2. členu te odredbe.
13.	člen
Natančnejše predpise za izvajanje te odredbe izda po potrebi poverjenik za delo Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
14.	člen
Ko stopi ta odredba v veljavo, prenehajo veljati predpisi
5.	in 6. člena odredbe o pravici delavcev, nameščencev in učencev v gospodarstvu do plače v primeru bolezni in nezgode ter o dopustih žen pred porodom in po porodu z dne S. januarja 1948 in vsi drugi predpisi, ki so v nasprotju s predpisi te odredbe.
Predpisi te odredbe se uporabljajo tudi v primerih, v katerih dopust zaradi nosečnosti in poroda po prejšnjih predpisih še ni iztekel do uveljavitve te odredbe.
15.	člen
Ta odredba stopi takoj v veljavo.
Koper, dne 31. maja 1950.
Tajnik:	Predsednik
Vladimir Petrič 1. r.	Julij Beltram 1. r.
52.
Na osnovi 23. člena odloka o vojaških invalidih z dne 4. junija 1950. izdaja izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora
ODREDBO o invalidskih prejemkih
1.	člen
Vojaškim invalidom pripada mesečna invalidnina in sicer: invalidom I. skupine s 100°/o nesposobnostjo, ki v običajnem življenju potrebujejo še tujo pomoč	3000 din
invalidom II. skupine s 100°/o nesposobnostjo 3000
	IH. „	„ 90°/o	it	2.400	,,
	iv. „	„ 80°/o	ti	1.900	„
	v. „	„ 70°/o	it	1.300	f,
	VI. .,	„ 60%)	J)	1.100	ti
	VII. „	„ 50°/o	ti	900	a
	vili. „	„ 40°/o	ti	600	tt
	IX. „	„ 30°/o	ti	500	
	X. „	„ 20°/o	It	400	ti
2.	člen
Vojaškemu invalidu I. skupine gre poleg invalidnine tudi še specijalni dodatek za postrežbo in tujo pomoč v znesku
3.000	dinarjev mesečno, če tak invalid ni v invalidskem domu ali pa v kaki drugi ustanovi, kjer ima postrežbo in brezplačno oskrbo.
3.	člen
Polovico cele invalidnine iz 1. člena te odredbe dobivajo tile vojaški invalidi od V. do X. skupine;
1.	delavci, uslužbenci, nameščenci in upokojenci, katerih prejemki oziroma stalni čisti mesečni dohodki presegajo znesek 2.000 dinarjev;
2.	kmetje, ki plačajo od svojih dohodkov nad 250 dinarjev davka na leto, vendar pripada kmetom, ki so člani kmečke delovne zadruge, za prvo leto po pristopu k zadrugi cela invalidnina;
3.	invalidi, ki imajo od kakršnegakoli pridobitnega dela ali sicer stalen čisti mesečni dohodek nad 2.000 dinarjev;
4.	invalidi, ki so nad mesec dni v brezplačni oskrbi v kaki javni ustanovi, ustanovi Zveze vojaških invalidov ali v ustanovi kake druge družbene organizacije, dokler so tam. Takim voiaškim invalidom se invalidnina ne zmanjša, če vzdržujejo osebe, ki so jih dolžni vzdrževati, ali če so v takšni ustanovi zaradi zdravljenja, šolanja ali izučitve.
Kot čisti dohodek je mišljena davčna osnova, zmanjšana za izdatke zajavne davščine.
Za osebe, ki plačujejo dohodnino v stalnem letnem znesku (postreščki, žagarji, prodajalci časopistov, snažiici obutve in drugi), se do'oči mesečni dohodek po dohodku, ki ga določi davčna komisija pri odmeri davka.
Določbe tega člena se uporabljalo tudi za druge osebe, ki uživajo varstvo po odloku o vojaških invalidih, izvzemši vojaške invalide od I. do vštete IV. skupine.
4.	člen
Vojaškemu invalidu, ki prejema celo invalidnino, gre tudi stalni mesečni dodatek za otroke, ki uživajo varstvo po. odloku o vojaških invalidih.
Znesek tega družinskega dodatka in pogoji, ob katerih ga lahko prejema, se določijo na način in po določbah, ki veljajo za otroke delavcev, nameščencev in uslužbencev.
Vojaškim invalidom I., II., III. in IV. skupine, ki prejemajo celo invalidnino, gre razen tega tudi še pravica do drugih vrst podpore za otroke, ki pripada delavcem, nameščencem in uslužbencem (podpora za opremo novorojenčka, podpora za boljšo hrano matere in otroka in enkratna podpora za več otrok).
5.	člen
Družinam oseb, ki so padle, umrle ali so pogrešane v okoliščinah iz 1. in 2. člena odloka o vojaških invalidih, kakor tudi družinam umrlih vojaških invalidov od I. do vštete VII. skupine, gre invalidnina v znesku 1.200 dinarjev mesečno, če šteje družina enega člana, za vsakega nadaljnega družinskega člana pa se invalidnina zviša za 200 dinarjev mesečno.
Invalidnina pripada družinskim članom v enakem delu.
Otrokom, ki sta jim oba starša padla, umrla ali sta pogrešana, ali pa sta umrla kot vojaška invalida od I. do vštete
VII.	skupine, se zviša invalidnina za 20°/o.
6.	člen
Družinska invalidnina iz prednjega člena se zniža za polovico v primeru, če pri vseh družinskih članih ali pa samo pri vdovi nastopi katera izmed okoliščin iz 3. člena te odredbe. Če nastopi taka okoliščina pri kakem drugem družinskem članu, se skupna invalidnina zmanjša samo za polovico njegovega deleža v skupni invalidnini.
Če sestavljajo pokojnikovo družino vdova z več otroki ali vdova brez otrok in dragi njegovi otroci ali pa otroci iz dveh zakonov ali zakonski in nezakonski otroci, ki živijo ločeno, a dohodki jim ne izvirajo iz skupnih virov, 'pa nastopi pri vseh Canili ali pri katerem iztued članov posameznega dela take družine katera izmed okoliščin, naštetih v 3. členu, se zniža sanio invalidnina zadevnega dela družine in sicer na način, določen v prednjem odstavku.
7.	člen
Staršem oseb, ki so padle, umrle ali bile pogrešane v okoliščinah, naštetih v 1. in 2. členu odloka o vojaških invalidih, kakor tudi staršem umrlih vojaških invalidov od I. do vštete
VII.	skupine, pripada invalidnina in sicer:
če sta uživalca oba starša 1.200 dinarjev mesečno:
če je uživalec samo eden izmed staršev pa 1.000 dinarjev mesečno.
Staršem, ki so v vojni izgubili dvoje ali -več otrok, se zviša invalidnina za vsakega izgubljenega, otroka za 20"/».
Invalidnina gre staršem v enakih delih.
8.	člen
Skupna invalidnina staršev se zniža za polovico, če nastopi katera izmed okoliščin, naštetih v 3. členu te odredbe, tudi le pri enem izmed njiju.	,, -
če sta starša razvezana ali živita ločeno iz drugih opravičenih razlogov, a jima dbhodki ne izvirajo iz skupnih virov, pa nastopi pri enem izmed njiju katera izmed okoliščin, naštetih v 3. členu te odredbe, se zniža za polovico samo tisti del invalidnine, ki pripada temu.
9.	člen
Starim staršem po očetu in po materi oseb. ki so padle, umrle ali bile pogrešane v okoliščinah, naštetih v 1. in 2. členu odloka o voiaških invalidih, kakor tudi starim staršem umrlih vojaških invalidov od I. do vštete VII. skupine pripada invalidnina v Znesku od dinarjev 1.200 mesečno, če ¡jo uživata oba, in 1.000 dinarjev mesečno, če ¡jo uživa samo eden izmed njiju.
Olede znižanja invalidnine se uporabljajo na ustrezen način določbe, ki veljajo za starše.
10.	ČIe\
V primerih iz 2. točke prvega odstavka 3. člena te odredbe se pri uživalcu invalidnine, ki živi v kmečki družini, upošteva davek, ki odpade na uživalca: ta davek se izračuna tako, da se celoten davek družine deli s številom družinskih članov. Pri tem se ne upoštevaio tisti družinski člani, ki so delavci, uslužbenci, nameščenci ali upokojenci.
Kot davek družine je mišljen tako davek, ki je odmerjen sami družini, kakor tudi davek, ki ga plačujejo posamezni družinski člani.
Za družinskega člana se šteje vsaka oseba, ki pripada družini kot življenski in delavni skupnosti. Za družinske člane se štetejo tako čla*ni ki so pridobitno sposobni, kakor tudi člani, ki so pridobitno nesposobni, in pa otroci. Ce je kateri izmed družinskih članov začasno odsoten v vojaški službi, začasnem delu, šolanju in podobno, se vendar šteje za družinskega člana.
V davek družine se ne računa davek od dohodkov iz kmečke delovne zadruge, če je ta zadruga oproščena dohodnine. Davek očima ne upliva na invalidnino pastorka.
11.	člen
Za siromašne se v smislu 13. člena odloka o vojaških invalidih štejejo tiste osebe, katerih prejemki oziroma dohodnina ne presegajo minimalnega zneska, ki je po 3. členu te odredbe določen za znižanje invalidnine na polovico.
12.	člen
Za kmeta se v smislu odloka o vojaških invalidih šteje oseba, ki ji je kmetovanje glavni poklic, ali ki ji glavni dohodek izvira iz kmetijske delavnosti.
13.	člen
Pri ugotavljanju zneskov in pri izplačilu invalidskih prejemkov za I. polletje tekočega leta se vzame dohodnina predlanskega leta, za drugo polletje tekočega leta pa dohodnina iz lanskega leta. Pri delitvi davka družine na posamezne družinske člane se vzame stanje družine, kakršno je bilo v času, ko je predložila letno prijavo.
14.	člen	' !
Invalidski prejemki, ki bi se bili morali po pravnomočni odločbi izplačati vojaškemu invalidu, ki pa mu zaradi njegove smrti niso bili izplačani, se izplačajo osebi, ki po njegovi smrti pridobi pravico do invalidskega varstva. Če take osebe ni, se iz neizplačanih invalidskih prejemkov lahko izplačajo stroški in nagrade osebi, ki je za umrlega invalida skrbela. Spremljevalcu invalida I. skupine se izplača neizplačani specijalni dodatek za postrežbo in tujo pomoč za čas, ko je bil spremljevalec invalida.
Če gre za drugo osebo, ki uživa varstvo po odloku o vojaških invalidih (družinskega člana, staršev, starih staršev), se invalidski prejemki, ki bi pripadali umrli osebi, izplačajo drugim souživalcem invalidskih pravic. Če takih oseb ni, se lahko osebi, ki je skrbela za umrlega, iz neizplačanih prejemkov izplača znesek v višini stroškov in nagrade.
15.	člen
Družina, starši, in stari starši, ki so jim s pravnomočno odločbo priznane druge vrste varstva in podpore, razen invalidskih prejemkov, imajo iste pravice, kakor tiste družine, starši in stari starši, ki ob istih pogojih prejemajo invalidske prejemke.
16.	člen
Krediti, potrebni za izplačevanje invalidskih prejemkov po tej odredbi, se izplačujejo iz proračunskih sredstev Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
17.	člen
18.	člen
Ta odredba stopi v veljavo z dnem objave v Uradnem listu.
Koper, dne 12. julija 1950.	•
Tajnik:	Predsednik:
Vladimir Petrič 1. r.	Julij Beltram 1. r.
53.
Na osnovi 64. člena odloka o davku od dohodka z dne 4. junija 1950 izdaja izvršilni Odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora
ODREDBO
54.
Na podlagi 10. člena in v zvezi s 3. členom odredbe o preskrbi prebivalstva z dne 25. januarja 1950 izdaja izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora tole
SPREMEMBO IN DOPOLNITEV PRAVILNIKA
o potrošniških nakaznic z dne 25. januarja 1950 (Uradni Ust štev. 2-18/50)
1.	člen
V 5. členu pravilnika o potrošniških nakaznicah z dne 25. januarja 1950 se točka a) spremeni in se glasi:
»Za prvi potrošniški razred delavcev: R-la in R-l«.
2.	člen
o dopolnitvah In spremembah odredbe o davčnih stopnjah in olajšavah davka od dohodka z dne 29. junija 1950
1.	člen
V 5. členu odredbe o davčnih stopnjah in olajšavah davka od dohodka z dne 29. junija 1950, Uradni list štev. 9-47/50, se druga lestvica davka od dohodka družbenih organizacij, ostalih poklicev in premoženja dopolnjuje kot sledi:
°/o
45.25
45.50
45.75
46—
46.25
46.50
46.75
47—
47.25
47.50
47.75
48—
48.25
48.50
48.75
49—
49.25
49.50 ■4.9.75
50—
Predzadnji odstavek istega člena Pa se spreminja in se glasi:
»Za vsakih nadaljnih začetih 100.000 dinarjev se stopnja iz te lestvice poviša za 1.3°/o. Za davčno osnovo preko
3,000.000 dinarjev določa davčno stopnjo izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora za vsak primer posebej v skladu z obstoječo progresivno davčno stopnjo«.
ч	2. člen
Ta odredba velja od dneva objave v Uradnem listu, uporablja pa se od 30. junija 1950 dalje.
Davčna osnova dinarjev 210.000— 220.000—
230.000—
240.000—
250.000—
260.000—
270.000—
280.000—
290.000—
300.000—
310.000—
320.000—
330.000—
340.000—
350.000—
360.000—
370.000—
380.000—
390.000—
400.000—
Davek dinarjev 95.025—
100.1 ODIOSA—
110.400—
115.625.— 120.900.— 126.225.—
131.600—
137.025— 142.500—
148.025—
153.600—
159.225— 164.900— 170.625—
176.400—
182.225— 188.100.— 194.025. -200.000—
Koper, dne 26. julija 1950. Tajnik:
Vladimir Petrič, 1. r.
Predsednik: Julij Beltram, 1. r.
Naslov 14. člena se spremeni in se glasi:
»B. Potrošniške nakaznice za nosečnice (NOS) in za doječe matere (MD)«.
14.	členu se doda 4. odstavek, ki se glasi:
»Potrošniške nakaznice za doječe matere se izdajajo materam od otrokovega rojstva pa do njegovega dopolnjenega šestega meseca«.
3. člen
Ta sprememba in dopolnitev veljata od dneva objave v Uradnem listu.
Koper, dne 31. maja 1950.
Tajnik:	Predsednik
Vladimir Petrič 1. r.	Julij Beltram 1. r.
55.
Na osnovi 2. člena odloka o pooblastilu izvršilnemu odboru Istrskega okrožnega ljudskega odbora za izdajanje odlokov in odredb na področju gospodarstva z dne 3. avgusta 1947, izdaja Istrski okrožni ljudski odbor tale
SKLEP
Potrdijo se sledeče odredbe, ki jih je izdal izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora na podlagi pooblastila z dne 3. avgusta 1947:
1.	Odredba o vzdrževanju in ohranjevanju melioracijskih
naprav z dne 3. avgusta 1949,
2.	Odredba o prepovedi lova ptic na limanice z dne 10.
avgusta 1949,
3.	Odredba o plačah zasebnih delavcev in nameščencev z dne
17.	avgusta 1949,
4.	Odredba o spremembi uredbe z dne 8 januarja 1948 iOLO
o pravici delavcev, nameščencev in učencev v gospodarstvu do plače v primeru bolezni, nezgode ter o dopustu žen pred porodom in po porodu z dne 17. avgusta 1949,
5.	Odredba o spremembi in dopolnitvi odredbe o prepovedi
klanja telic z dne 18. maja 1948, z dne 31. avgusta 1949,
6.	Odredba o popustu na vožnjah ob priliki letnega dopusta
z dne 29. septembra 1949,
7.	Odredba o tarifah za babice z dne 28. septembra 1949,
8.	Odredba o obveznem zatiranju škodljivcev in bolezni sad-
nega drevja z dne 26. oktobra 1949,
9.	Odredba o predelavi olik in odkupu oljčnega-, olja v go-
spodarskem letu 1949-50 z dne 2. novembra 1949,
10.	Odredba o plačah pristaniških transportnih delavcev z dne 16. novembra 1949,
V
lì. Odredba o izprememibi odredbe z dne 23. novembra 1948 o količini vina in žganja, katero sme zadržati proizvajalec za lastno potrebo brez plačila trošarine z dne 16. novembra 1949,
12.	Odredba o zakolu prašičev in prodaji maščob v gospodarskem letu 1949-50 z dne 23. novembra 1949,
Zapisniki zasedanj Isirskega
ZAPISNIK
IX.	rednega zasedanja Istrskega okrožnega ljudskega odbora, ki se je vršilo v dneh 15. in 16. januarja 1950 v dvorani gledališča v Kopru
Dosedanji predsednik delovnega predsedstva otvori zasedanje, pozdravi vse navzoče ter predlaga, da se izvoli novo delovno predsedstvo in overovatelji zapisnika tega zasedanja.
Predlagani in izvoljeni v delovno predsedstvo so: Medica Erminij kot predsednik, Bonetti Romano kot tajnik in Kastelic Henrik, Kocjančič Gina, Petronio Bartolomeo, Rumen Antonio ter Jugovac Anton kot člani.
Za overovatelje zapisnika so predlagani in izvoljeni: Vatovec Ernest, Santin Mario in Druškovič Viktor.
Nato predlaga Petronio Bartolomeo, ki začasno vodi delovno predsedstvo, sledeči dnevni red:
1.	poročilo mandatne komisije;
2.	poročilo overovateljev zapisnika VIII, rednega zasedanja;
3.	poročilo izvršilnega odbora;
4.	diskusija o tem poročilu;
5.	predlog finančnega proračuna za leto 1950;
6.	diskusija in sprejem finančnega proračuna za leto 1950;
7.	predlog, diskusiia in sprejem gospodarskega plana za leto 1950:
8.	odobritev odredb, izdanih po izvršilnem odboru;
9.	predlogi novih odlokov;
10.	razrešitev in izvolitev članov izvršilnega odbora;
11.	razrešitev in izvolitev nekaterih sodnikov-prisednikov ljudskih sodišč;
12.	razrešitev dosedanjega in izvolitev novega višjega javnega tožilca in njegovega namestnika;
13.	upravno-teritorijalne spremembe v Okraju Koper;
14.	slučajnosti.
Predlagani dnevni red je soglasno sprejet.
K 1.
Iz poročila mandatne komisije, katerega poda Agarinis Na-zario, izhaja, da od 148 članov 128 navzočih, 8 opravičeno odsotnih, 12 pa neopravičeno odsotnih, iz česar izhaja, da je zasedanje sklepčno.
K 2.
Druškovič Viktor poda poročilo v imenu overovateljev zapisnika VIII. rednega zasedanja. Po tem poročilu je zapisnik napisan v slovenskem, italijanskem in hrvaškem jeziku; vsi prevodi so skladni in zapisnik vsebuje točen potek zasedanja zato predlaga, da se zapisnik odobri. Predlog je soglasno sprejet.
K 3.
Za izvršilni odbor poda poročilo v. d. tajnika Petrič Vladimir, nakar se zasedanje začasno prekine.
13.	Odredba o prometu z motornimi vozili z dne 7. decembra
1949,
14.	Odredba o obveznem zatiranju borovega prelca z dne 7.
decembra 1949.
Koper, dne 16. januarja 1950.
Tajnik:	' Predsednik
Romano Bonetti 1. r.	Erminij Medica 1. r.
okrožnega ljudskega odbora
K 4.
Po opoldanskem odmoru govorijo o poročilu izvršilnega odbora v diskusiji; Abram Marij o prosveti, Kralj Franc o delu oddelka za notranje zadeve, Gurian Antonio o ljudskih odborih in Kastelic Henrik o kmetijskih zadrugah, nakar predlaga delovni predsednik, da se poročilo izvršilnega odbora sprejme. Ta predlog je sprejet, nakar se zasedanje prekine.
K 5.
V	nadaljevanju zasedanja dne 16. I. 1950 govori Herkov Danilo o finančnem proračunu ter obrazloži predlagani finančni odlok za okrožni proračun Istrskega okrožnega ljudskega odbora za proračunsko leto 1950.
K 6.
V	diskusiji o finančnem proračunu se oglasijo:	Colja
Srečko, ki govori o mobilizaciji delovne sile in o delovnih odnosih v Istrskem okrožju, Maraspin Giorgio o ribarstvu, Medica Herminij o zadružništvu, nadalje Agarinis Nazario in Turk Viljem ter končno Beltram Julij, ki poda predvsem politični pregled.
Za tem stavi delovni predsednik na glasovanje finančni odlok za okrožni proračun Istrskega okrožnega ljudskega odbora za proračunsko leto 1950, ki je soglasno sprejet,
K 7.
Osnutek odloka o gospodarskem planu Istrskega okrožja za gospodarsko leto 1950 prečita in ga obrazloži Kopitar Marjan. Medica Herminij stavi predlog, da se v 13. členu spremeni drugi odstavek, kateri naj se glasi: »Da se zagotovi izvršitev nalog gospodarskega plana, zaposliti v vseh produkcijskih delavnostih še 1.500 delavcev. Potom tečajev usposobiti in dvigniti strokovno sposobnost 750 delavcev. S praktičnim poučavanjem v proizvodnji usposobiti 500 polkvalifici-ranih delavcev.« Ta svoj predlog obrazloži z utemeljitvijo, da predlagano število ustreza našim potrebam in stvarnemu položaju, dočim glede vajencev pa pojasni, da so vključeni v število 750 delavcev, ki so navedeni v predlaganem tekstu popravljenega, oz. spremenjenega drugega odstavka 13. člena tega odloka.
Svoje pripombe stavijo še Maraspin Giorgio in Colja Srečko, nakar stavi predsednik na glasovanje odlok o gospodarskem planu Istrskega okrožja za gospodarsko leto
1950.
Odlok je soglasno sprejet s popravkom, kot ga je predlagal Medica Herminij.
K 8.
Predsednik prečita seznam odredb, katere je izdal izvršilni odbor IOLO v času od 8. rednega zasedanja dalje v smislu odloka o pooblastitvi izvršilnemu odboru za izdajanje odlokov in odredb s področja gospodarstva z dne 3. 8. 1947 ter predlaga, naj se potrdijo. Soiglasno se sklene, da se te odredbe potrdijo.
K 9.
V imenu izvršilnega odbora IOLO se predlagajo za sprejem sledeči odloki:
a)	odlok o enotnem računovodstvu, katerega prečita in obrazloži Hcrkov Danilo. Odlok je dan na glasovanje in soglasno sprejet;
b)	odlok o prekrških zoper javni red in mir prečita in obrazloži Kralj Franc — odlok je soglasno sprejet;
c)	odlok o pristojnosti krajevnih (mestnih) ljudskih odborov za predpisovanje upravnih kazni prečita in obrazloži Kralj Franc — odlok je soglasno sprejet;
d)	odlok o osebnih imenih prečita in obrazloži Kralj Franc — odlok je soglasno sprejet;
e)	odlok O' spremembah in dopolnitvah odloka o vodstvu matičnih knjig z dne 29. junija 1948. prečita in obrazloži Kralj Franc — odlok je soglasno sprejet;
f)	odlok o spremembah in dopolnitvah odredbe poverjeništva PNOO o društvih, zborovanjih in drugih javnih shodili z dne 10. apri'a 1946 z njenimi dopolnitvami, izvršenimi z odlokom Istrskega okrožnega ljudskega odbora z dne 14. septembra 1947 prečita in obrazloži Kralj Franc — odlok je soglasno sprejet;
g)	odlok o pečatili, štampiljkah, žigih in nazivih ljudskih odborov, organov pravosodja in drugih organov javne uprave v Istrskem okrožju prečita in obrazloži Kolenc Črtomir — odlok je je soglasno sprejet;
h)	odlok o kaznivih dejanjih zoper splošno ljudsko premoženje, zoper premoženje zadružnih in drugih družbenih organizacij prečita in obrazloži Kolenc Črtomir — odlok je soglasno sprejet;
i)	odlok o kaznivih dejanjih zoper uradno dolžnost prečita in obrazloži Kolenc Črtomir — odlok je soglasno sprejet;
j)	odlok o dopolnitvi odloka o disciplinski odgovornosti. javnih uslužbencev z dne 8. februarja 1948 prečita in obrazloži Kolenc Črtomir — odlok je soglasno sprejet;
k)	odlok o ustanovitvi okrajnih kontrolnih komisij in organov ljudsko, inšpekcije prečita in obrazloži Diminič Vjeko-slav — odlok je soglasno sprejet;
l)	odlok o arbitraži prečita in obrazloži Kopitar Marjan — odlok je soglasno sprejet.
m)	odlok o proglasitvi gradnje športnega igrišča v Strunjanu za obče koristno delo prečita in obrazloži Kolenc Črtomir — odlok je soglasno sprejet.
K 10.
Predsednik prečita obrazložitev o potrebi spremembe članstva v izvršilnem odboru in sicer, da se razrešijo dosedanjih dolžnosti: podpredsednik Buie Ivan, tajnik Laurenti Eugenio in člani Sorta Giordano, Hudales Alojz in Marzari Ottavia, predlaga pa, da se na njihova mesta izvolijo; dr. Kovačič Stanko kot podpredsednik, Petrič Vladimir kot tajnik ter Abram Marij, Diminič Vjeboslav in Bonetti Romano kot člani.
Predlog o razrešitvi je soglasno sprejet in pravtako so soglasno izvoljeni predlagani člani izvršilnega odbora.
K 11.
Prečita se predlog .izvršilnega odbora, da se razreši dolžnosti sodnikov prisednikov: Zorzin Frida, Brajnik Viktor, Bertok Benedikt, Kuskije Egid.ij, Degrassi Nadja, Valenta Ivan in Vatovca Vital ter izvolijo na njihova mesta Kozlovič Celestin, Meniš Marija, Viglili Albin, Vatovec Jože, Tómela Attilio, Miaiii Ninb in Fonda Libero. Predlog je soglasno sprejet.
K 12.
Višji javni tožilec dr. Peterim Stanko prečita poročilo o delu javnega tožilstva in na koncu stavi predlog, da se ga razreši njegove funkcije in izvoli na njegovo mesto Dolherja
Alfonza, za namestnika višjega javnega tožilca pa Furlani Stanko. Predlog je soglasno sprejet.
K 13.
Petrič Vladimir predlaga ustanovitev dveh novih krajevnih ljudskih odborov in sicer Sv. Anton in / obrazloži ta predlog, nakar se sprejme sklep o ustanovitvi KLO Sv. Anton in KLO Ankaran.
K 14.
Dolher Alfonz, novoizvoljeni višji javni tožilec, se zahvali za izvolitev, nato pa očrta glavne smernice dela javnega tožilstva.
Medica Herminij zaključi za tem IX. redno zasedanje IOLO s pozivom na odposlance, da sodelujejo z vsemi svojimi močmi pri. izvrševanju gospodarskega plana, katerega odlok so danes sprejeli.
Koper, dne 16. januarja 1950.
Tajnik;	Predsednik:
Romano Bonetti 1. r.	Herminij Medica 1. r.
Podpisani overovatelji smo zapisnik prečitali in ugotavljamo, da je pravilno sestavljen in da so prevodi skladni.
Vatovec Ernest 1. r. Santin Mario 1. r. Druškovič Viktor 1. r. * 1
ZAPISNIK
I.	izrednega zasedanja Istrskega okrožnega ljudskega odbora,
ki se je vršilo dne 12. februarja 1950 v mati dvorani gledališča v Kopru
Ob 10.40 uri otvori Medica Herminij zasedanje in predlaga, da se izvoli deicvno predsedstvo in overovatelji zapisnika tega izrednega ' zasedanja. Na predlog Petriča Vladimirja se sklene, da ostane isto delovno predsedstvo, katero je bilo izvoljeno na IX. rednem zasedanju, za overovatelje zapisnika pa so izvoljeni na predlog dr. Hlavaty-a Roberta; Vatovec Ernest, Santin Mario in Druškovič Viktor.
Predsednik Medica Herminij nato predlaga sledeči dnevni red, ki je soglasno sprejet:
1.	Sprejem odloka o volivnih imenikih,
2.	Slučajnosti.
K 1.
Pred prehodom na dnevni red poda Agarinis Nazario poročilo mandatne komisije, iz katerega izhaja, da je opravičeno odsotnih 19, neopravičeno odsotnih pa 17 članov. Na podlagi tega ugotavlja, da je to zasedanje sklepčno.
Nato govori Beltram Julij o važnosti odloka o volivnih imenikih, ki je danes predložen. Povdarja, da je obenem z uvedbo planskega gospodarstva potrebno urediti še druga vprašanja, zlasti poglobitev ljudske demokracije in učvrstitev organov ljudske oblasti, pa tudi vprašanje volivne pravice. Ta odlok o volivnih imenikih ima namen, da tudi prispeva k demokratizaciji ljudske ‘oblasti in aktivizaciii vsega prebivalstva.
Kolenc Črtomir poda za tem kratko obrazložitev odloka o volivnih imenikih in prečita osnutek tega odloka.
Na poziv predsednika Medice Herminija stavijo poedini odposlanci svoje pripombe k predlaganemu odloku in sicer: io-lene Črtomir predlaga še dodatek k čl. 25, kateri se glasi: »istočasno preneha veljati odlok o volivnih imenikih z dne 8. februarja 1948«. Beltram Julij predlaga spremembo čl. 24, katerega naj se glasi; »Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljud-
skega odbora je pooblaščen izdajati navodila in pojasnila za izvajanje in pravilno uporabo tega odloka«.
V diskusijo posežeta še Morgan Carlo in Beltram Julij, ki v zaključju izjavita, da bosta glasovala za odlok.
Ker ni drugih pripomb, stavi predsedujoči Medica predlog s spremembami in dopolnitvami, kakor sta jih predlagala Kolenc in Beltram na glasovanje. Odlok o volivnih imenikih s predlaganimi spremembami je soglasno sprejet.
K 2.
Član Gruber Oktavij poroča da je bil na zasedanju okrajnega LO ispostavljen neutemeljeni kritiki želi, naj se zadeva razčisti. Ta naloga se poveri 5 članski komisiji, ki se takoj izvoli.
Ker se nihče več ne javi k besedi, predsedujoči ob 12.15 zaključi zasedanje.
Tajnik:	Predsednik:
Romano Bonetti 1. r.	Herminij Medica 1. r.
Podpisani overovatelji smo zapisnik prečitali in ugotavljamo, da je pravilno sestavljen in da so prevodi skladni.
Ernest Vatovec 1. r. Mario Santin 1. r. Viktor Drušković 1. r. * II.
ZAPISNIK
II.	izrednega zasedanja Istrskega okrožnega ljudskega odbora,
ki se je vršilo dne 26. iebruarja 1950 v mali dvorani gledališča Ristori v Kopru
Ob 10.30 uri otvori Medica Herminij zasedanje in predlaga naj se izvolijo delovno predsedstvo in overovatelji zapisnika za to zasedanje. Predlagani in izvoljeni so:
Abram Marij, kot predsednik;
Kastelic Henrik, kot tajnik;
Ourian Anton, Vok Anton, Kocjančič Gina, Rumen Anton in Petronio Bartolomeo pa kot člani delovnega predsedstva.
Za overovatelje zapisnika se izvolijo Primožič Avgust, Bernich Libero in Šain Emil.
Nato člani novo izvoljenega delovnega predsedstva zavzamejo svoja mesta, nakar predlaga Marij Abram tale dnevni red:
L Sprejem odloka o volitvah odbornikov okrajnih ljudskih odborov;
2.	Slučajnosti.
Predlagani dnevni red je sprejet brez pripomb.
Ad L
Pred prehodom na dnevni red poda Vatovec Ernest poročilo verifikacijske komisije, iz katerega je razvidno, da je navzočih 120 odbornikov, odsotnih pa 30, od teh 12 opravičeno, vsled česar ugotavlja sklepčnost zasedanja.
Predsedirk izvršilnega odbora Beltram Julij nato poda politično poročilo. V diskusiji k poročilu govori član izvršilnega odbora Colja Srečko o problemih delvne sile, član izvršilnega odbora Kolenc Črtomir pa o razvoju ljudske oblasti in vprašanju zakonitosti.
Nato Kolenc Črtomir poda kratko obrazložitev odloka o volitvah odbornikov okrajnih ljudskih odborov in prečita osnutek tega odloka. V diskusiji k osnutku odloka govorita člana izvršilnega odbora dr. Hlavaty Robert in Fili Janko.
Nato da predsednik delovnega predsedstva predlog odloka O' volitvah odbornikov v okrajne ljudske odbore na glasovanje. Predlog je soglasno sprejeL
Ad 2.
Predsednik izvršilnega odbora Julij Beltram predlaga, naj bi v odgovor na nesramno kampanjo, ki se je v zadnjem časti
vršila proti naši coni v tržaškem svetu, Istrski okrožni ljudski odbor sprejel resolucijo, katero nato prečita. Resolucija je soglasno sprejeta.
Zaključek zasedanja od 12.30 uri.
Tajnik:	Predsednik:
Henrik Kastelic 1. r.	Marij Abram 1. r.
Podpisani overovatelji s.no zapisnik pročitali in ugotavljamo da je pravilno sestavljen in da so prevodi skladni.
Avgust Primožič 1. r. Libero Bernich 1. r. Emil Šain 1. r.
Sodne objave
Cons III 245/2-2
V	zadružnem registru tukajšnjega sodišča se pri Kmetijski nabavno prodajni zadrugi z o. z. v Semedeli dovoli vpis sledečih sprememb:
Dan vpisa 21. XII. 1949.
Na podlagi zapisnika rednega občnega zbora članov imenovane zadruge od 15. 6. 1949. a v zvezi odobritve Okrajne zadružne poslovne zveze z. z o. j. v Kopru od 14. 10. 1949. št. 2812/MM/ se še vpiše
a)	Zadružni delež znaša Din 150.— za člane. Za družinske člane zadrugarjev pa po Din 50.—.
b)	Novi člani upravnega odbora so:
Sabadin Vladimir, predsednik,
Bandelj Anton, tajnik,
Krmac Branko; blagajnik, in Ivančič Fabjan, član ter namestnika:
Benčič Ivan in Lukač Pavel.
c)	Vpiše se polog bilance za leto 1948.
d)	Izbrišejo se pa ti člani upravnega odbora:
Babič Nikola, predsednik,
Umer Vilko, tajnik,
Ivančič Fabjan, blagajnik in Kozlovič Angel, član.
Okrožno ljudsko sodišče v Kopru
Koper, dne 21. decembra 1949.
Cons III. 184/2-4
V	zadružnem registru tuk. sodišča se pri Obnovitveni zadrugi z o-, z. v Šmarjah dovoli vpis sledečih sprememb:
Na podlagi zapisnika izrednega občnega zbora članov imenovane zadruge z dne 3. 8. 1946. se vpišejo sledeči novi člani upravnega odbora:
Pribac Pavel, predsednik,
Ulčnik Stanko, tajnik,
Štemberger Avgust,
Bertok Josip,
Prodan Anton,
Morgan Karel,
Markežič Emil, člani ter namestnik Glavina Lazar, vsi iz Šmarij.
Izbrišejo se pa:
Hrvatin Josip, predsednik,
Markežič Peter, tajnik,
Prodan Anton, blagajnik,
Faventa Antonija in Bändel Josip, člana.
Okrožno ljudsko sodišče v Kopru Koper, dne 21 decembra 1949.
R 38/50 — R 85/50 — R 178/50
Spodaj navedeni tovariši:
1)	Penoša Franc od Jožefa in Zupančič Ivane, roj. 9. 11.
1914. v Pomjanu, kmet, poročen, iz Pomjana št. 48.
2)	Jerman Karel, pok. Jožefa in Jerman Marije, roj. 28. 8.
1904. v Olemu kmet, samski, iz ùlema št. 171
3)	Kancler Robert, pok. Štefana in Kofol Jožefe, rojen 29. 7.
1923 v Laškem-Celje, trg. pomočnik, samski, iz Solkana,
Svetogorska 134.
so pogrešani iz Narodno osvobodilne borbe.
Ker je verjetno, da bo glede njih nastopila zakonita domneva smrti, se uvede na predlog njih svojcev, postopanje radi proglasitve za mrtve.
Vsakdo, ki mu je o njih usodi kaj znano, se poziva, da to nemudoma sporoči okrajnemu ljudskemu sodišču v Kopru, če pa kdo od navedenih še živi, se poziva, da se zglasi pri tem sodišču ali dà kako vest o sebi.
Po 15. oktobru 1950. bo sodišče na ponovni predlog odločilo o proglasitvi zgoraj navedenih pogrešancev za mrtve.
Okrajno ljudsko sodišče
Koper, dne 8. julija 1950.
Peroša Srečko, roj. 23. julija 1927, v Vlagi štev. 7 okra; Koper, pripadnik NZ je izgubil naslednje dokumente, ki jih s tem proglaša za neveljavne:
Službeno izkaznico izdano 1946. leta v Kopru štev. 160, Izkaznico kluba NZ — neznane številke.
Civilno izkaznico štev. 130. * V
POPRAVKI
V	7. številki Uradnega lista z dne 15. maja 1950 je na 75. strani v besedilu tar. št. 142 tarife davka od prometa proizvodov popraviti tiskovno napako: namesto »1 KW« mora biti pravilno »1 KWh«.
V	9. številki Uradnega lista z dne 30. junija 1950 je na 104. strani v napisu stolpca II. popraviti besedilo »bratje m sestre« v »oče, mati, mož, žena«.
Na 110. strani istega Uradnega lista je v naslovu predpisa, objavljenega pod štev. 47, popraviti besede »ODLOK« v »ODREDBA«.
Uredništvo
Izdajata Vojna uprava JA in Istrski okrožni LO v Kopru, i Uredništvo in uprava v Kopru. Odgovorni urednik* Kolenc
Črtomir, Koper, - Tiskala Oradska štamparija v Puli.