110 111 OCENE – POROČILA | OTROK IN KNJIGA 117, 2023 OT ROK IN KN JIGA 117, 2023 | OCENE – POROČILA A brez skrbi! Knjiga v resnici pret- kano in spretno predstavi vseh petde- set pojmov. Resda cilja na kultivirane bralce z določeno kilometrino in bral- sko vztrajnostjo, kar naj bi zlati bralci nedvomno bili, a se je lahko lotijo tudi nekoliko mlajši osnovnošolci, četudi morda ne bodo vsega razumeli. In prav to je še ena od lepot te knjige – vabi nas k ponovnemu vračanju, ponov- nemu branju, uči nas, da branje knjige ni nujno enkratno, zaključeno dejanje, pač pa gre za proces. Ko rastemo mi, raste tudi naš drugačen pogled na isto knjigo, odpirajo se nove izkušnje in novi svetovi. In kako so vsi ti abstraktni svetovi predstavljeni? Avtorica uporablja izčiščen jezik, slog je ekonomičen in zreduciran. Gre torej za znanstveni pristop k jeziku, kjer ni odvečnega balasta, stranpoti in zastranitev. Pa vendar je Bilbanova znanstveni jezik, ki bi lahko mladim vzbujal občutek teže in suhoparnosti, primerno »oso(n)čila«. Povedi so dina- mične in gladko tečejo, pri tem pa odsti- rajo ravno pravšnjo vsebinsko mero pri vsakem od opisanih izumov. Krovni pojem, ki tako uvaja določeno knjižno enoto, praviloma razpade vsaj še na dve ali več podenot; pri tem pa je treba še posebej poudariti, da so izumi predstav- ljeni skozi oči sodobne znanstvenice s svežimi, novimi spoznanji. Prav zaradi tega nenadoma postane to tudi knjiga za odrasle bralce, ki lahko dopolnijo svoje »zarjavelo« šolsko znanje. Tehtno izpisane vrstice igrivo dopol- njujejo ilustracije Ivana Mitrevskega, ki, tako kot avtorica, v resen znanstveni in filozofski svet vpelje veliko humorja, gibkosti in zabave. V maniri skrbne znanstvenice pa nam pisateljica na koncu knjige doda še vrsto zanimivih naslovov knjig, ki se prav tako ukvar- jajo in tematizirajo abstraktne izume. Te so opremljene celo z zahtevnostno lestvico – od enostavnih za branje do, kot zapiše avtorica, »ekstra zafrknjenih besedil«. Ob koncu druženja s to nadvse vzne- mirljivo knjigo lahko ugotovimo, da je priporočljiva za domala vse generacije od dvanajstega leta navzgor. Dodamo pa lahko še misel, ki bo avtorico morda napeljala k pisanju knjižnega nadalje- vanja, vanj pa bo morebiti zajela tudi razlago za to knjigo značilnih pridevni- kov: duhovita, globoka, drzna in nav- dihujoča. D A V I D B E D R A Č MARIBORSKA KNJIŽNICA IN MLADO GLEDALIŠČE V OKVIRU 58. FESTIVALA BORŠTNIKOVO SREČANJE »Dogajanje se poraja ob pripove do- vanju …« (Karel Čapek) V Mariborski knjižnici snujemo tesna partnerska sodelovanja z insti- tucijami, ki si prizadevajo poglabljati celovito izkušnjo na področju kultur- no-umetnostne vzgoje. Z raznovr- stnimi živimi vsebinami želimo – med drugim – spodbujati trajno zanimanje za knjigo, bralno pismenost, kulturo obiskovanja knjižnic in pripovedo- vanje. Letos smo se odzvali povabilu k sodelovanju na »Mladem Borštni- kovem«, kjer smo na pobudo produ- centke in koordinatorke Mojce Redjko prispevali pripovedovalske veščine, ki izhajajo iz bogate tradicije pripovedo- vanja pravljic v mreži naših knjižnic (prva pravljična ura za otroke se je zgodila leta 1971, prvi pravljični večer za odrasle v letu 1998). Ker je tudi pri- povedovanje pravljic in zgodb v sodob- nem času prepoznano kot samosvoja uprizoritvena praksa, je bilo sodelo- vanje s češkim gledališčem DRAK, ki temelji na tradiciji češkega lutkar- stva in hkrati razvija nove metode in ustvarjalne pristope, dragocena izku- šnja. Avtorice izvornega pedagoškega programa in ustvarjalnega procesa Anna Hrnečková, Jana Nechvátalová in Tereza Vašíčková so nam posre- dovale nekaj smernic, ki smo jih raz- vili z mislijo na domače občinstvo. Razstava je bila prvotno umeščena v Labirint Gledališča DRAK, v arhi- tekturno zasnovo je bilo vključeno ready-made delo slovenske interme- dijske umetnice Nataše Berk, kasneje je interaktivna razstava gostovala v Galeriji Sladovna v Pisku, v Mariboru pa je naselila prostore prve tekstilne tovarne – »Mariborske mehanične tkalnice in apreture Doctor in drug« (danes razstavišče Kibla portal na Valvasorjevi ulici). Izbira prizorišča je bila skrbno izbrana, saj sta prvo tekstilno tovarno v mestu – v mestni četrti Studenci – ustanovila češka tovarnarja Edvard Doctor in njegov zet Ernest Zucker (6. junija 1922). Na Studence so tedaj pripeljali železnico, okraj je zajemal 250 hiš, med katerimi so tekli potoki z bližnjega Pohorja in kjer so bili izviri mnogih studen- cev. V tovarni bombažnega blaga in preje je v najboljših časih delalo 1.600 delavk in delavcev, v ogromnih halah je ropotalo 22.000 vreten in 840 sta- tev. Pretežno so zaposlovali ženske, ki so prihajale z revnega podeželja, pri- čele so služiti denar, začele so razvijati oblačilno kulturo, kar pomeni drago- cen emancipatorni trenutek v razvoju mesta. V tem času je na Češkem Karel Čapek ustvarjal motive, ki so po sto letih navdušili mlade češke umetnice in umetnike. Interaktivna razstava Tovarna uto- pije (Továrna na utopii) je bila zasno- vana iz šestih postaj – inštalacije šestih avtoric in avtorjev, ki so jih navdih- nili utopični motivi v literarnih delih češkega pisatelja in scenarista Karla Čapka (1890–1938). Čapek je bil in ostaja izjemen pisatelj, filozof, mislec in humanist, začetnik klasične evrop- ske smeri znanstvene fantastike, ki se je skozi svoja dela posvečal družbenim temam. Avtorice in avtorji inštalacij so se navdihovali v romanih Tovarna absolutnega – Tereza Vašičkova z inšta- lacijo Pedala v absolutno; Krakatit – Jan Čtvrtnik s pustolovsko zvočno igro Krakataudio; Vojna z močeradi – Anto- nin Šilar s kratkim filmom Pogovor v čolnu in Robert Smolik z zgodovinsko vojaško razstavo Mir z močeradi. Nav- dih sta prinesli tudi dve Čapkovi dram- ski besedili R. U. R. – Kamil Belohlavek s starodavno igro iz časov, ko so svet še upravljali ljudje in Primer Makropu- los – Karel Czech, ki je postavil Prostor nesmrtnosti. Kot izjemni ustvarjalci na področju lutkovnega in alternativnega gledališča so postavitve zasnovali gle- dališko in izjemno igrivo. V pripovedovalski skupini, ki jo je koordinirala Meta Blagšič, smo sodelo- vali: Lea Hedl, Biserka Bobnar, Robert Kereži, Zdenka Gajser iz Mariborske knjižnice in Alenka Spacal iz Zavoda Bajalka. Na posameznih prizoriščih smo pripravili pripovedovalski pro- gram. Pripovedovalka, pripovedovalec je skupino sprejel, jo skozi pripovedo- vanje uvedel v teme, obiskovalce smo nato razdelili v šest skupin in vsaka je obiskala eno postajo, v uri in pol so vsi udeleženci doživeli vse postavi- tve. Nazadnje se je vseh šest prizorišč strnilo v sedmo prizorišče – Tovarno prihodnosti, kjer smo sto let po usta- novitvi tekstilne tovarne poskusili stopati v dialog med preteklostjo in 110 111 OCENE – POROČILA | OTROK IN KNJIGA 117, 2023 OTROK IN KNJIGA 117, 2023 | OCENE – POROČILA A brez skrbi! Knjiga v resnici pret- kano in spretno predstavi vseh petde- set pojmov. Resda cilja na kultivirane bralce z določeno kilometrino in bral- sko vztrajnostjo, kar naj bi zlati bralci nedvomno bili, a se je lahko lotijo tudi nekoliko mlajši osnovnošolci, četudi morda ne bodo vsega razumeli. In prav to je še ena od lepot te knjige – vabi nas k ponovnemu vračanju, ponov- nemu branju, uči nas, da branje knjige ni nujno enkratno, zaključeno dejanje, pač pa gre za proces. Ko rastemo mi, raste tudi naš drugačen pogled na isto knjigo, odpirajo se nove izkušnje in novi svetovi. In kako so vsi ti abstraktni svetovi predstavljeni? Avtorica uporablja izčiščen jezik, slog je ekonomičen in zreduciran. Gre torej za znanstveni pristop k jeziku, kjer ni odvečnega balasta, stranpoti in zastranitev. Pa vendar je Bilbanova znanstveni jezik, ki bi lahko mladim vzbujal občutek teže in suhoparnosti, primerno »oso(n)čila«. Povedi so dina- mične in gladko tečejo, pri tem pa odsti- rajo ravno pravšnjo vsebinsko mero pri vsakem od opisanih izumov. Krovni pojem, ki tako uvaja določeno knjižno enoto, praviloma razpade vsaj še na dve ali več podenot; pri tem pa je treba še posebej poudariti, da so izumi predstav- ljeni skozi oči sodobne znanstvenice s svežimi, novimi spoznanji. Prav zaradi tega nenadoma postane to tudi knjiga za odrasle bralce, ki lahko dopolnijo svoje »zarjavelo« šolsko znanje. Tehtno izpisane vrstice igrivo dopol- njujejo ilustracije Ivana Mitrevskega, ki, tako kot avtorica, v resen znanstveni in filozofski svet vpelje veliko humorja, gibkosti in zabave. V maniri skrbne znanstvenice pa nam pisateljica na koncu knjige doda še vrsto zanimivih naslovov knjig, ki se prav tako ukvar- jajo in tematizirajo abstraktne izume. Te so opremljene celo z zahtevnostno lestvico – od enostavnih za branje do, kot zapiše avtorica, »ekstra zafrknjenih besedil«. Ob koncu druženja s to nadvse vzne- mirljivo knjigo lahko ugotovimo, da je priporočljiva za domala vse generacije od dvanajstega leta navzgor. Dodamo pa lahko še misel, ki bo avtorico morda napeljala k pisanju knjižnega nadalje- vanja, vanj pa bo morebiti zajela tudi razlago za to knjigo značilnih pridevni- kov: duhovita, globoka, drzna in nav- dihujoča. D A V I D B E D R A Č MARIBORSKA KNJIŽNICA IN MLADO GLEDALIŠČE V OKVIRU 58. FESTIVALA BORŠTNIKOVO SREČANJE »Dogajanje se poraja ob pripove do- vanju …« (Karel Čapek) V Mariborski knjižnici snujemo tesna partnerska sodelovanja z insti- tucijami, ki si prizadevajo poglabljati celovito izkušnjo na področju kultur- no-umetnostne vzgoje. Z raznovr- stnimi živimi vsebinami želimo – med drugim – spodbujati trajno zanimanje za knjigo, bralno pismenost, kulturo obiskovanja knjižnic in pripovedo- vanje. Letos smo se odzvali povabilu k sodelovanju na »Mladem Borštni- kovem«, kjer smo na pobudo produ- centke in koordinatorke Mojce Redjko prispevali pripovedovalske veščine, ki izhajajo iz bogate tradicije pripovedo- vanja pravljic v mreži naših knjižnic (prva pravljična ura za otroke se je zgodila leta 1971, prvi pravljični večer za odrasle v letu 1998). Ker je tudi pri- povedovanje pravljic in zgodb v sodob- nem času prepoznano kot samosvoja uprizoritvena praksa, je bilo sodelo- vanje s češkim gledališčem DRAK, ki temelji na tradiciji češkega lutkar- stva in hkrati razvija nove metode in ustvarjalne pristope, dragocena izku- šnja. Avtorice izvornega pedagoškega programa in ustvarjalnega procesa Anna Hrnečková, Jana Nechvátalová in Tereza Vašíčková so nam posre- dovale nekaj smernic, ki smo jih raz- vili z mislijo na domače občinstvo. Razstava je bila prvotno umeščena v Labirint Gledališča DRAK, v arhi- tekturno zasnovo je bilo vključeno ready-made delo slovenske interme- dijske umetnice Nataše Berk, kasneje je interaktivna razstava gostovala v Galeriji Sladovna v Pisku, v Mariboru pa je naselila prostore prve tekstilne tovarne – »Mariborske mehanične tkalnice in apreture Doctor in drug« (danes razstavišče Kibla portal na Valvasorjevi ulici). Izbira prizorišča je bila skrbno izbrana, saj sta prvo tekstilno tovarno v mestu – v mestni četrti Studenci – ustanovila češka tovarnarja Edvard Doctor in njegov zet Ernest Zucker (6. junija 1922). Na Studence so tedaj pripeljali železnico, okraj je zajemal 250 hiš, med katerimi so tekli potoki z bližnjega Pohorja in kjer so bili izviri mnogih studen- cev. V tovarni bombažnega blaga in preje je v najboljših časih delalo 1.600 delavk in delavcev, v ogromnih halah je ropotalo 22.000 vreten in 840 sta- tev. Pretežno so zaposlovali ženske, ki so prihajale z revnega podeželja, pri- čele so služiti denar, začele so razvijati oblačilno kulturo, kar pomeni drago- cen emancipatorni trenutek v razvoju mesta. V tem času je na Češkem Karel Čapek ustvarjal motive, ki so po sto letih navdušili mlade češke umetnice in umetnike. Interaktivna razstava Tovarna uto- pije (Továrna na utopii) je bila zasno- vana iz šestih postaj – inštalacije šestih avtoric in avtorjev, ki so jih navdih- nili utopični motivi v literarnih delih češkega pisatelja in scenarista Karla Čapka (1890–1938). Čapek je bil in ostaja izjemen pisatelj, filozof, mislec in humanist, začetnik klasične evrop- ske smeri znanstvene fantastike, ki se je skozi svoja dela posvečal družbenim temam. Avtorice in avtorji inštalacij so se navdihovali v romanih Tovarna absolutnega – Tereza Vašičkova z inšta- lacijo Pedala v absolutno; Krakatit – Jan Čtvrtnik s pustolovsko zvočno igro Krakataudio; Vojna z močeradi – Anto- nin Šilar s kratkim filmom Pogovor v čolnu in Robert Smolik z zgodovinsko vojaško razstavo Mir z močeradi. Nav- dih sta prinesli tudi dve Čapkovi dram- ski besedili R. U. R. – Kamil Belohlavek s starodavno igro iz časov, ko so svet še upravljali ljudje in Primer Makropu- los – Karel Czech, ki je postavil Prostor nesmrtnosti. Kot izjemni ustvarjalci na področju lutkovnega in alternativnega gledališča so postavitve zasnovali gle- dališko in izjemno igrivo. V pripovedovalski skupini, ki jo je koordinirala Meta Blagšič, smo sodelo- vali: Lea Hedl, Biserka Bobnar, Robert Kereži, Zdenka Gajser iz Mariborske knjižnice in Alenka Spacal iz Zavoda Bajalka. Na posameznih prizoriščih smo pripravili pripovedovalski pro- gram. Pripovedovalka, pripovedovalec je skupino sprejel, jo skozi pripovedo- vanje uvedel v teme, obiskovalce smo nato razdelili v šest skupin in vsaka je obiskala eno postajo, v uri in pol so vsi udeleženci doživeli vse postavi- tve. Nazadnje se je vseh šest prizorišč strnilo v sedmo prizorišče – Tovarno prihodnosti, kjer smo sto let po usta- novitvi tekstilne tovarne poskusili stopati v dialog med preteklostjo in 112 113 OT ROK IN KN JIGA 117, 2023 | OCENE – POROČILA prihodnostjo. Obiskovalci so pripravili kratke predstavitve igrivih prizorišč, ob tem pa smo lahko oblikovali iztočnice za pogovor o pomembnih vprašanjih sodobnega časa: umetna inteligenca, vojne, migracije, razvoj tehnologij, želja po nesmrtnosti, kdaj je čas za veliki rdeči gumb in kaj bi sporočili človeštvu čez sto let. Naša sedanjost je bila Čapkova prihodnost. Obisk interaktivne razstave s pripo- vedovalkami in pripovedovalcem je bil celovit kulturno-umetniški dogodek in naslovniško odprt projekt. Skozi pri- povedovalsko gledališko izkušnjo smo v mesecu maju izpeljali 33 ponovitev, obiskalo jih je več kot 900 otrok, mla- dostnikov, študentov in ostalih odra- slih obiskovalcev. Z D E N K A G A J S E R AVTORJI V TEJ ŠTEVILKI Nika Arhar, teatrologinja, gledališka kritičarka, dramaturginja, publicistka dr. David Bedrač, pesnik, pisatelj, esejist, literarni kritik, publicist, profesor slo- venščine, literarni mentor, član uredniškega odbora revije Otrok in knjiga dr. Tina Bilban, raziskovalka, literarna kritičarka, urednica, prevajalka in pisate- ljica, predsednica Slovenske sekcije IBBY in članica izvršnega odbora mednarodne zveze IBBY, članica uredniškega odbora revije Otrok in knjiga Jasna Čebron, profesorica slovenščine in italijanščine, publicistka Darka Erdelji, ilustratorka, lutkarica in kiparka Zdenka Gajser, pripovedovalka in višja knjižničarka dr. Dragica Haramija, redna profesorica za področje mladinske književnosti na Pedagoški fakulteti in Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, avtorica številnih znanstvenih in strokovnih člankov ter znanstvenih monografij, programska vodja festivala Oko besede, strokovna sodelavka žirije DSP za nagrado desetnica, pred- sednica žirije za večernico Irena Matko Lukan, urednica otroškega leposlovja pri založbi Mladinska knjiga Lela Angela Mršek Bajda, diplomirana filozofinja in literarna komparativistka, avtorica strokovnih člankov o sodobni umetnosti in urednica monografskih edicij z lokalitetno tematiko Sebastijan Pregelj, pisatelj in zgodovinar Slavko Pregl, pisatelj, publicist, podpredsednik Društva Bralna značka Slovenije - ZPMS Tatjana Pregl Kobe, umetnostna zgodovinarka, likovna kritičarka, esejistka, pesnica, pisateljica, publicistka, članica uredniškega odbora revije Otrok in knjiga dr. Mitja Reichenberg, skladatelj, glasbeni producent, predavatelj, esejist in teoretik Klara Širovnik, novinarka, članica žirije za večernico mag. Katja Štesl, diplomirana literarna komparativistka, publicistka in članica uredniškega odbora revije Stripburger dr. Vladka Tucovič Sturman, docentka za področje književnosti na Pedagoški fakulteti in Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem (Koper) Petra Vidali, novinarka, urednica kulturne redakcije časnika Večer dr. Barbara Zorman, docentka za področje književnosti na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem, publicistka, članica žirije za večernico