57. številke.
Maribor, doe 19. julija 1915.
Letnik TIL
strnom
'W
_________ 2*50.:
Mesečno**
Zima] Avstr!]« :-------
Celo leto
15-
Posamezne številk« — 10 vinarjev. —
STRAŽA
Inserat! ali oznanila
se računajo po 12 vin. od 6redne petitvrste: pri večkratnih oznanilih velik popust —
„Straža“ izhaja v pon-deljek in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
CÄ'ÄTJJÄ“ Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
„Gi «seppe Garibaldi** potopljen.
Vfflfiitalijanski Jia^idi odbiti. — Boj med Vislo in Bugom se nanovo vnel. — Krasnostaw, Zolkiewka, Sienno v naših rokah. — Y Izhodni Galiciji nobrne spremembe. — Na severnem Rusko-Poljskem zmagovito pre dirajo Hindenburgove armade. — Amerika pred odločitvijo.
Prebiranj© 43- do^50letnih.
Tz Dunaja se dne 17. julija uradno poroča:
Kakor izvemo, se bo vršilo prebiranje črnovoj-niških zavezancev letnikov 1865 do 1872, nadalje o-nih v letih 1873 in 1874 rojenih, ki so bili predčasno iz črnpvojniške službe odpuščeni, v času od 29. julija do SO. septembra.
K prebiranju morajo iti črnovojniki s tistimi otn činami, kjer so se svoj čjas oglasili. Izvzeti so pri teh prebiranjih tisti črnovojniški zavezanci, kältere zadene kaka v tozadevnem razglasu o prebiranju o-menjena izjema, n. pr. med drugimi zdravniki, nadalje tisti v 1. 1872 rojeni, ki so že služili pri vjojašt-vu in so pravilno oproščeni vojaške službe. K prebiranju morajo priti vsi, taki, M so nekdaj Služili, ali ne, in ki so se glasom izdanih določil mollali zglasiti k prebiranju. Vpoklicani pa bodo v službovanje za sposobne spoznani črnovojniki še le v poznejšem času.
Crnov|ojniški zavezanci, ki dokažejo, ali so pri svoječasnih naborih na podlagi doznane znanstvene sposobnosti dokazali, da jim po brambnem zakonu gre pravica do ugodnosti do enoletne prezenčne službe, se jim bo dovolilo, da tekom svjoje črnovojnišjke službe nosijo znamenje enoletnih prostovoljcev. Pri tem se ne bo oziralo na to, kedaj da je dotični dobil svojo znanstveno sposobnost. Ker se tukaj gre za vojne zavezance, ki so že zadostili določbam črnolvojniške dolžnosti in so sedaj radi podaljšanja črnovojnilštva zopet postali črnovojniški zavezlanci, se bo dovolilo nositi znak enoletnih prostovoljcev tudi onim, ki dokažejo na podlagi brambovske postave svojo znanstveno sposobnost, ai so svoj čas služili kot nadomestni rezervisti.
Z ozirom na starejše letnjike se bo tokrat posebno oziralo na tiste črnovpjniške zavezance, ki v dosego ugodnosti enoletne prostovoljne službe ne morejo dokazati zahtevano znanstveno sposobnost, a se radi njih osebnih zmožnosti in kakovosti njih službe v življenju domneva višja stopnja izobrazbe. »Ti črnovojniki se k navadni službi v vojašnicah ali taboriščih ne bodo uporabljali in 'se jim bo, Kakor bode Služba pripustila, dovolilo, da bodo smeli stanovati zunaj vojašnic. Ti črnovojniki bodo označeni s posebnim znamenjem. Tb znamenje pa bo v zvezi samo z omenjenimi ugodnostmi, Na noben način pa nosilec tega znamenja nima pravice do izvežbanja v ppseb-nih oddelkih ali za go,tove šarže itd. Črnovojniški za.-vezanec more zaprositi gorej navedene ugodnosti šele tedaj, ko je že, nastopil isvojo Črnov|o|jniško službo.
Rumunija ostane nepristranska
h ga tlačanstva rumunsko prebivalstvo Besarabije. O- j j klic konča z besedami : Besarabiji, Poljski, Finski in j Ukrajini mora zasijati solnce svobode!
Rumunija in Bolgarija.
Nemčija je za Carigrad imenovala novega poslanika v osebi princa Hohenlolie-Lalngenburg. Novi poslanik se je ustavil dne 14. t. m, na svoji poti v Turčijo tudi v rumunskem glavnem mestu Bukarešti. Princ Hohenlohe je sorodnik rumu uske ga kralja. ,,Münchener Neuesten Nachrichten“ poročajo, da bo razložil rumunski vladi stališče in zahteve Nemčije.
N. N.“ pravijo: Z ozirom na stare simpatije in dobre oidnošaje napram Rumunijj, povzdiga Nemčija svoj svarilni glas, katerega bi naj Rumunija sedaj tem bolj poslušala, k'er je ruski pritisk odstranjen, Nemčija želi, da ostane Rumunija močna in neodvisna. Rumunija ve, da bo dobila Besarabijo, če ostane le nepristranska. Vedno je še čas, da obnovi svojo stare prijateljske odnošaje napram Avstriji in Nemčiji. Ako pa sedaj nadvlada y Rumuniji stranka, ki je sicer nevtralistična, vendar pa protiturška, potem je to znamenje, da presojajo v Rumuniji položaj popolnoma najpačno. Ce Rumunija odklanja, izvršiti dolžnosti, ki jo zadenejo iz pogodbe z Avstrijo in z Nemčijo, potem bo morda za vedno zamudila priložnost, si ustvariti na Balkanu tak položaj, kakoršen ji gre in kakoršnega ji je Nemčija vedno priznavala. Ako pa so rumunski državniki tako zaslepljeni^ da bodo šli za brezsrčne Angleže po kostanj v žerjavico, potem bo rumunski narod enkrat kesaje spoznal, kjam da ga zapelje pajdašienje z Anglijo.
Bolgarom kličejo „M. N. N.“ : jasno je, da bo v bodočnosti eksistirala na Balkanu ali Velika, Bolgarija, ali pa Velika Srbija.
List svfari obe državi, da se naj ne podaste) v vrsto onih, katerim bto pritisnila zgodovina pečat — politike zamujenih priložnosti.
Rumunski ministrski svet.
V torek, se je sestal v stanovanju ministrskega predsednika Bratiania ministrski svet, M je trajal — skoro pet ur. Trdi se, da so ministri razpravljali o zunanjepolitičnim položaju.
Grški kralj še ni zdrav.
Zdravniki so grškega kr;attja, Konstantina 'dne
16.	julija naltančno preiskali in dognali, da ima Še močno srčno) slabost, sicer pa je kraljevo zdravstveno stenje precej ugodno. Rana dobro celi. Vsekako pa se kralj mora varovati telesnih in duševnih naporov. Pričakuje se, da bo zasedanje grške zbornice skoro gotovo preloženo.
Iz Bukarešte se poroča: V Bukarešti izdajajo vojaškim osebam potna dovoljenja v inozejmske države za dobo 40 dni. ,ITo odredbo rumunske vlade si razlaga rumunsko časopisje v tem smislu, da v bližnjem času Rumunija ne namerava zapustiti svojega nepristranskega stališča.
Rumunija naj osvobodi Besarabijo.
Znani politik in prvobojevnik za interese ru-munskega prebivalstva v Besarabiji Arbore je izdal oklic, v katerem poziva Rumunijo, da reši iz ruske-
Zakaj je odstopil ruski poslanik v Niša
Dosedanjem ruskemu poslaniku*, na srbskem dvoru, knezu ITIrubeckoju, se je z veliko težaivo posrečilo prepričati srbskega ministrskega predsednika Pjaišiča, da bi bilo umestno, če bi odstopila Srbija del Maeedonije Bolgariji. Ker pa srbska stranka Častnikov in srbski prestolonaslednik nista, hotela o kakem odstopu srbskega ozemlja: ničesar vedeti, je bil knez Trubeckoj, kot povzročitelj te misli, primoran, odstopiti in vsa tozadevna srbsko-bolgarska. pogajanja so se razbila.
Sestanka balkanskih kraljev ne bo.
Iz Aten se poroča, da so poročila, ki se širijo po inozemstvu, da bi se v kratkem vršil v Atenah sestanek balkanskih kraljev, ' popolnoma neosnovana. Že negotovo zdravstveno stanje grškega kralja Konstantina je samo dokaz, da je tak sestanek zdaj popolnoma nemogoč.
Carigrad hočejo deliti.
Italijanski listi pišejo, da se še vtedno nadaljujejo pogajanja med Četverosporazumom glede bodoče usode Carigrada. Po najnovejših predlogih bi naj dof-bila Rusija Bospor in carigrajsko predmestje Pero, Stambul in Calato Francija, otoke pred Dardanelami pa Anglija, iz pogajanj je torej razvidno, da v Čet-verosporazumu glede bodoče usode Carigrada, Bospora, Dardanel in dardanelskih otokov še ni prišlo do sporazuma.
Stavka angleških rudarjev.
Ord 150.000 do 200.000 rudarjev Južnega Walesa bo skoro gotovo te dni začelo stavkati. Vlaida je izdala na delavce strog poziv, naj pojdejo mirno na delo, sicer se bo proti stavkujočim nastopilo z oboroženo silo. Kakor poroča list „Kölnische Zeitung“ iz Londona, ni imel ta vladni poziv nükakega uspeha. Delavci vstrajajo pri svojih zahtevah po zvišanju mezde in krajše delavne dobe. Gibanje za splošno stavko v Južnem Wjalesu se dan za dnevom vedno huje širi. Med voditelji delavstva vlada needinost. Velik del jih je za splošno stavko, drugi, ki pa so najbrž od vlade podkupljeni, so pa za nadaljevanje dela pod zmernimi pogoji.
Angleška vlada je za celo rudarsko okrožje v južnem Walesu proglasila obsedno stanje in je odredila-, da stopi v veljavo postava, ki določa municijs-ko sodišče. To sodišče bo sodilo delavke, ki bi pri tej stavki Šli preko dovoljenih mej. Zveza rudarjev je pri svoji odborovi seji dne 15. julija sklenila, da stopijo stavkujoči v pogajanja z vlado in d|a se zopet prične z delom. Zastopniki rudarjev pa so na posebnem shodu sklenili z 88.950 proti 47.41510 glasovi, da se stavka nadaljuje. Delavci hodijo brez dela z godbo na čelu po rudarskih krajih.
»
• •
Angleške sufiražetke izdelujejo strelivo.
Iz Londona se uradno poroča: Po celem Angleškem se je oglasilo do 87.000 žen in deklet za prostovoljno delo v tovarnah za strelivo. Organizacijo teh ženskih delavk je prevzela voditeljica sutražetk, gospa Pankhurst (ki se je prejšnje čase po londonskih ulicah pretepavala za žensko volilno pravico). A tudi velika angleška blagovna skladišča so dala vladi del svojih nastavljencev na razpolago za delo v tovarnah za strelivo.
Amerika pred odločitvijo.
BerolinSki listi javljajo: „Times“ poročajo iz Vašingtona: petek se je vršilo v Vašingtonu pod Ni Wilsonovim predsedstvom posvetovanje ministrov o nemški noti. Položaj je resen, toda nikido ne ve, kaj se bo zgodilo Mnogi predlagajo vpoklicanje parlamenta k izrednemu zasedanju, toda najbrže se to n« bo zgodilo.
Nova ameriška nota.
Iz Ženeve se poroča: Državni tajnik Lansing in predsednik Wilson sta se v triurnem posvetu popolnoma sporazumela o odgovoru na nemško noto. Lansing je naknadne želje Združenih držav tako natančno sestavil, da lahko Nemčija v kratkih besedah odgovori, če sprejme ali če odkloni zahteve, če so se kakega pomena za daljne diplomatane zveze ali pa nobenega.
Wilsonove brzojavke glede nemške note.
Iz Pariza se dne 10. julija uradno poroča: Listi poročajo iz Vašingtona, da je tajnik predsednika Wilsons prejel sledečo brzoj a(vko: £>d trenutka, kp je došlo uradno besedilo nemške note, sem zadevo paz-no razmotrivad. Sem v stalni zvezi z državnim tajnikom in z ostalimi viri, ki bi mogli položaj razjasniti. Kakor hitro kova državni tajnik in jaz položaj popolnoma premotrila in došla do sodbe, se vrnem v Va-šington, da čujem mnenje svojih ožjih svetovalcev. Kabinet ^e bo nato sešel, da kakor hitro mogoče sestavi poročilo, ki bo vsebovalo namere ame ri kanske vlado.
Zakaj je bila izročena naša nota ameriški vladi.
List „Budapest! Hirlap“ poroča iz Cernovic: Pred nekaterimi dnevi so privedli v Cernovice 500 ruskih ujetnikov, ki so jih zavezniki ujeli v zadnjih bojih, V Cernovice so pripeljali tudi dva težka topova, o katerih je dognano, da sta bila dobavljena še le pred kratkim iz Amerike.
Dva mifjona Američank prot izvozu orožja,
Iz Novega Jorka se poroča, da se predsedniku Wilsonu v kratkem izroči prošnja, ki jo je podpisalo dva milijona Američank, v kateri se zahteva prepoved za izvoz orožja, streliva in drugega vojnega blaga v Evropo. Gibanje je uvedla ameriška ženska zyeza za strogo nepristranost.
Žlvslrijsišo-Fusha bojišče.
Avstrijska uradna poročila.
Uradno se razglaša:
Dne 16. julija.
Boji ob Dnjestru se nadaljujejo. Ruski poskusi, zapoditi v beg iiajše čete, ki so prodrle na severni breg te reke, niso imeli prav nobenega uspeha. Naše čete so ujele 12 ruskih častnikov in 1800 mož, ter zaplenile tri strojne puške. Pri prodiranju čez reko Dnjestr je bila zopet dana prilika 7. koroškemu pešpolku, da se je mogel posebno odlikovati.
Na ozemlju pri Sokalu je zopet prišlo na obeh straneh do živahnejšega boja. Naše čete so z naskokom zavzele več sovražnih opirališč, tako bernardinski samostan v neposredni bližini ;Sok!ala.
Na vseh drugih črtah je ostal položaj nespremenjen.
m ^ m
'Mesto Sokal leži ob izhodnem bregu reke Bug, 15 km južno od gališko-ruske meje.
Dne 17. julija.
Med rekama Visla in Bug se razvijajo boji večjega obsega, kojih potek je za zavezniške čete skoz in skoz ugoden. Cete avstrijskega armadnega zbtora, ki so v zelo tesni zvezi z nemškimi četami, so po sedemkratnem naskoku zavzele zahodno od Grabowiec važno sovražno opiralno točko in so tamkaj udrle v glavno sovražno postojanko.
Na ozemlju južno-zahodno od Krasmostawa so predrle nemške čete sovražne črte.
Ob gornjem toku reke Bystryce in severno od Krasnika so zavzele naše čete sovražne prednje postojanke.
Tudi zahodno od Visle se je zopet začela uspešna ofenziva naših čet.
V izhodnem delu Galicije je položaj nespremenjen.
Namestnik načelnika generalnega štaba:	pl. Holer,
pochnaršal.
9
9	9
Grabowiec leži ob reki Wolici, ki je desni pritok reke Wieprz, 25 km severnr^-izhodno od Zpmosza, Krasnostaw leži ob reki Wieprz, 33 km severno od Zamosza. Bystryca je levi pritok Wieprza, ki izvira izhodno od Krasnika. Ob Bystryci leži Lublin.
Nemška uradna poročila.
Uradno se poroča dne 16. julija:
Severno od Popelianya so prekoračile nemške dete reko Windavo v smeri proti izhodu.
Južno-zahodno od Kolna in južno od Praszny-sza so dosegle nemške Čete po zmagonosnih bojih še nadaljne uspehe.
20.000 Rusov ujetih.
Uradno se dne 17. julija razglašaj:
Ofenziva, katero so podvzele nemäjkß armade pred nekaterimi dnevi pod vrhovnim poveljem general a-I ekbnaräala pl. Hindenburga, je imela veliko u-spehov.
Armada generala pl. Belowa, ki je prekoračila dne 14. julija severno od Kuršanya reko Windavo, je uspešno prodirala, Nemška kayalerija j6 rusko kava-lerijo opetovano pognala v beg. Ujetih je bilo 11 častnikov in 2450 mož, zaplenjeni 3 topovi in 5 strojnih pušk. Med ujetimi rnskimi častniki se tudi nphaja poveljnik 18. ruskejgk strelskega polka.
Armada generala pl. Gajllwitza je napadla z vsemi novodobnimi sredstvi utrjeno rusko postojanko na ozemlju južno in južno-izhodno od Mlawe. V sijajno izvršenem naskoku so bile predrte in zavzete tri zaporedoma ležeče ruske črte soverno-zahodno m pa severno-izhodno od Prasznysza. Nemške dete so dosegle Dzielin in Lipo. Vsled pritiska od obeh strani in vnovič napadeni, so se Rusi umaknili, ko so zapustili Prasznysz, na zadaj ležečo, skrbno pripravljeno in močno utrjeno obrambno črto Ciechanowi — Krasnosielc. Dne 15. julija so nemške čete, ki so lardo pritiskale na Ruse, predrle tudi to rusko obrambno črto južno od Zielone v širofcosti 7 jem m so prisilile Ruse, da so se morali umakniti. Od včeraj, 16. julija, se umikajo Rusi na celi bojni črti med Pisso in Vislo proti reki Narew. Uspehi bojev so: Armada generala pl. Gallwitza je ujela 88 častnikov in 17.500 mož, zaplenila 13 topov, 40 strojnih pušk in 7 metalcev min. Armada generala pl. Scholza je pa ujela 2500 Rusov in zaplenila 8 strojnih pušk.
Ko so zavzele v zadnjih dneh za/vezniške čete med rekama Bug in Vislo celo vrsto ruskih prednjih postojank, so se včeraj, dne 16. julija, razvili na tej celi bojni črti pod poveljem generala-feldmaršala pl. Mackensena večji boji. Zahodno od Wieprza na ozemlju južno-zahodno od Krasnostawa, so predrle nemške čete sovražne črte. Dosedaj je bilo ujetih 28 Častnikov in 6380 mož, zaplenjenih Ö strojnih pušk.
Tudi zahodno od gornjega toka Visle pri armadi generala pl. Woyrscha se je zopet začela uspešna ofenziva.
m
• «
Ciechanow leži 22 km južno-zahodno od Prasznysza,, Pissa je levi pritok Narewa,
Sestanek nemškega cesarja s Hindenburgom.
Wolffov urad poroča iz Poznanja:	Cesar Vil-
jem je pred kratkim na svojem potovanju na bojišče severno od Piliće bival v Poznanju. Istočasno je prišel general-feidmaršai pl. Hindenburg. Cesar se, je ž njim in načelnikom nemškega generalnega štaba generalom pehote pl. Falkenhaynom dalje časa razgo-varjaL.
Proti Varšavi I
Petrograjski dopisnik angleške „jMorningpost“ poroča svojemu listu: „Nemci so na fronti, ki je dol-I ga 150 km — med železnico Mlawa—Varšava in reko Byslok — začeli korakati proti Varšavi. Cilj tega j prodiranja je, da bi se - doisegla zveza armade, ki se bori nad Varšavo, z našimi armadami v Galiciji. — Nemci morajo Ruse povsod napadati frontalno (čelo s čelom). Rusi se sicer branijo, a vidi se, da se bodo najbrž umaknili v dobropripravliene postojanke.:“
Varšavo izpraznjujejo.
Na ukaz varšavskega mestnega poveljnika je moralo zapustiti 80.000 prebivalcev Varšavo, 18.000 prebivalcev je pa že poprej prostovoljno zapustilo to mesto. Ljudje so dvignili iz denarnih zavodov vse svoje vložke. Iz zaporov, so pa spravili, vse ujetnike v Moskvo.
Mesto Zamose popolnoma porušeno.
Iz Bukarešte se poroča, da so Rusi popolnoma porušili mesto Zamose. Vrhu tega so odpeljali seboj vse moške prebivalce v starosti do 60 let.
Rusi izpraznjujejo Lublin in Cholm.
Iz Krakova se poroča: Rusi so izpraznili Lublin in Cholm, Prebivalstvo so spravili v Wolojgdo. Prebivalcem je strogo prepovedano razširjati vznemirljive vesti.
Naši si priborili prehod čez Dnjestr.
Iz Cernovic se poroča o bojih ob spodnjem toku Dnjestra: Rusi so bili ha levem Dnjestrovem bregu močno utrjeni in zakopani v okope. Avstrijska artilerija je dne 15. julija neprestano obstreljena ruske postojanke, posebno na onem mestu, kjer ima Dnjestr številne ovinke. Radi teh ovinkov je mogoče napasti istočasno tri sovražne postojanke. Naši so pa
Ruse tako obsipavali z ognjem, da je bilo njihovo u-mifcanje skoro onemogočeno in so bili tako brez pomoči izpostavljeni našemu obstreljevanju. Ruski vojaki so v svoji besnosti klali tamošnje kmete z besedami; „Psi! Umrite kakor mi!“ Ko so bile ruske postojanke že zelo zrahljane, so avstrijski pionirji pod varstvom naše artilerije napravili več mostov čez Dnjestr. Nato je naša infanteria prekoračila reko in hitre preplezala breg, se na drugi strani zakopala in obkolila več ruskih postojank. Sovražnik se je na to umaknil. Razmeroma večje število ujetih ruskih častnikov prihaja odtod, ker so se čajstniifci pred našim ognjem dobro skrili v boljših kritjih kot navadni vojaki in so tako imeli manjše izgube, kot navadni vojaki. Na bojišču je obležalo vse polno mrtvih Rusov.
Rusi utrjujejo besarabsko mejo.
Ob meji Besarabije in Rumunije je na tisoče ruskih delavcev zaposlenih pri gradnji utrdb. Delavci polagajo podzemske mine in napravljajo ograje z bodečo žico.
Mpo-italijanslio bojišče.
Dogodki na italijanskem bojišču.
Uradno se razglaša:
Dne 16. julija.
Včeraj je bilo opaziti pa primorski bojni črti in tudi na koroški meji živahnejše gibanje sovražne artilerije. Na bojni črti v Dolomitih (južno-izhodno Tirolsko) je 'bilo odbitih več sovražnih bataljonov* id so napadli naše postojanke pri Rufriedu in na ozemlju ob cesti Schluderbafch—Peutelstein (na Pirolah), pri čemur so imeli Italijani precejšnje izgube.
Dne 17. julija.
V noči od 15. n/a 16. julija je bilo zopet odbitih nekaj sovražnih sunkov na Doberdobsko gorsko planoto. Na vseh bojnih črtah se je vršil artilerijski boj. Namestnik načelnika generalnega štaba:	pl. Höier
pochnaršal.
Italijani nameravali ukorakati v Trst z godbo in v dežju cvetlic.
Kodanjsua list „Swenska Tagblhdet“ noreča: Zelo žalostne reči se slišijo iz ust italijanskih vojakov, ki dolžijo italijansko vlado, da jih je vabila v vojsko z neresničnimi obljubami. Vojakom se je reklo, da bo ta (vojska le nekak vojaški sprehod, slično, kakor je bilo ukorakanje rumunske armade leta 1913 v Bolgarijo. Vršile so se že (vse predpriprave za u-korakanje italijanskih vojakov v Gorico in v Trst z godbo na, čelu in s cvetlicami ter da bo sprejelo laško prebivalstvo svoje rešitelje z velikanskim navdušenjem. Tudi italijanski ujeti častniki se bridko pritožujejo, češ, italijanska vlada je delala častnikom in moštvu prazne obljube in je popolnoma podcenjevala moč Avstrije. Končno piše list, da je popolnoma oči-viden neuspeh italijanske armade in da se vsled velikanskih izgub ne bo mogel še nadalje prikrivati. Avstrijska armada pa še ni bila nikdar tako močna, kakor ravno sedaj.
Italijani Avstrijcem niso kosi
V roterdamskem listu „Tjid“| piše nizozemski vojaški strokovnjak: Italijanom manjka vojnega izkustva; vrhu tega tudi nimajo italijanski vojskovodje dovolj organizacijskega talenta in vstrajnostl, kar je za uspešno vojevanje nujno potrebno. Italijani Avstrijcem niso kos! Velike, naravnost ogromne so izgube, katere so Italijani „dosegli“ v dosedanjih bojih. Italijanska armada pa še kljub temu ni prišla nikamor naprej. Avstrijske izgube so zelo majhne, še manjše, kot se je poprej mislilo. Prebivalstvo ogroženih krajev nikakor noče zapustiti svojega domovja in hoče svojo rodno grudo do zadnjega braniti proti sovražnim ‘Italijanom. Nekaj izvanrednoga je, da se Avstriji zvesto (slovensko) prebivalstvo ne boji bojnih grozot. V ITirolih pa so avstrijske postojanke ne-zavzetne.
Italijani iz Srbije proti Avstriji?
„Berliner Tageszeitung“ poroča: Neka brzojavka iz Pariza pravi, da se je v pogovorih, ki jih je i-mel general Porro z generaloma J offre in French — razmotrival težavni položaj italijanske armade ob Soči. Generali so pri tej priliki reškvali vprašanje, ali bi ne kazalo zoper Avstrijo nastopiti z , napadalnim prodiranjem po italijanskih četah iz Srbije. Glavno bi bilo pri tem, da se onemogoči prosto gibanje avstrijske vojne mornarice, da bi se tako italijanska armada lahko brez ovire v Valom in Draču izkrcala. Ta načrt pa je radi pomanjkanja dobrih cest v Albaniji in Srbiji skoro neizvedljiv. Ker, pa ob Soči Italijani ne morejo naprej, je nujna potreba, da se naj-
de izhod iz tega za Italijane tako mučnega in ob e-
nera politično nevarnega .položaja.
Smola italijanskega zrakoplova pri Gorici.
Iz Gorice se poroča:
Na temelju znanih Cađornovih „vremenskih“ poročil s Soče so laški iredentovski listi raztrobili — po vsi Italiji lažnjivo vest, da je „(laška“ Gorica že konečno „rešena“ in da je kot zlato jabolko padla v prostrano naročje laške kraljice.
Torej Gorico so že zasedle laške čete, abesinski junaki — tako so poročali laški listi — a po Cađornovih poročilih bi bil tudi Trst že davno v laških rokah, da ni vetra, dežja, toče in drugih vremenskih nezgod. Zatorej ni Čudno, da je tem.' neosnovianim in popolnoma izmišljenim vestem verjel tudi neki laški vojni zrakoplovne, neki «„signor tenente“, katerega so naši hitro okrstili za „Bonaventura di Amalfi“, kateri si je zaželel po zraku se sprehoditi do „laške Go-rizzie“ in malo bolj blizu razgledati njeno okolico s slavnimi goriškimi črešnjami. Ta/ko se je dogodilo, da se je ta „signor tenente“ znašel pretekle dni na svojem lepem, novem, čisto novem aeroplanu nad goričko okolico in se zelo iznenjadil, ko je opazil, da o-koli njega brenče in zadevajo aparat neke čudne zrnate, zelo muzikalične ose in mušice. (Torej ne pomaga nič drugega, kakor da treba to zmoto razjasniti. Kakb neki morejo, kako si upajo iz „Jaške“ Gorice — streljati na laški aeroplan?
„(Signor tenente“ je dal takoj znamenje, da se misli spustiti, in zares, čez par minut se je spustil njegov lepi ptič na tla, a njegov vodnik je na cirkuški niačin stopil na trda tla. snel svojo kapico in srčno zaželel:' „(Buon giorno, signori!!“ (Dobro jutro, gospodje!) Namesto odzdrajva so ga pograbile trde roke naših junaških Hrvatov iz Bosne. „Signor tenente“ je nekaj godrnjal in preklinjal po kalabreško, ker so nanj 'streljali, ali ko so ga malo močnejše pograbile dalmatinske drenove mišice in ko je malo — bolj pogledal okoli sebe, je spoznal, pri čem da je. Ko se je na licu mesta prepričal, da bo po hitri Soči odplavala še marsikatera laška buča na večne poljane miru prej, preden bo Gorica v resnici laška, je pričel zopet preklinjati sedaj laške liste in njihova izmišljena poročila, katerim je tako neumno verjel in prišel v ujetništvo. Žalosten in pobit je odšel pod sigurnim varstvom dalmatinskih bajonetov (k bližnjemu avstrijskemu poveljstvu. DrugfaČe se mu ni nie hudega dogodilo.
Se isti dan je uporabil neki naš zrakoplovne njegov zaplenjeni in popolnoma nepoškodovani stroj za raziskovanje laških postojank in je prinesel važne vesti o gibanju in postojankah' laških čet z druge strani meje, ki je bila na zemljevidu, najdenem pri ujetem laškem pilotu, pomaknjena za par sto kilometrov proč od zelene Soče, utrjene z živim železnim zidom naših junaških braniteljev,
Italija še ni podpisala pogodbe četverosporazuma.
Iz Kodanja poročajo „Lokalanzeigerju“ : Italijanska vlada pogodbe o ustanovitvi četveijosporazu-ma v Londonu še ni podpisala, marveč mu je le ustno pritrdila. Pogodba se podpiše, če bi napovedala Nemčija Italiji vojsko, ali pa Italija Nemčiji, kar vpa velja tudi glede na Turčijo.
Generai Porro se vrnil.
Podnačelnik italijanskega generalnega Štaba, general Porro, se je dne 16. julija vrnil v italijanski glavni stan. List „(Secolo“ piše : „’Med generalom Porro in poveljniki na francoskem bojišču se je dosegel nekak sporazum glede časa, ko bi naj Čatverosporaz-umske armade na vseh bojiščih pričele z naglo o-fenzivo.“	J
(Tudi italijanski ministrski predsednik Saland-ra je došel isti dan kot general Porro v glavni stan. Spremljal ga je generalni nadzornik italijanske vojaške zdravstvene službe.
Vojni čas v Italiji.
Vojna ni bila za Italijo nikako presenečenje — kakor v drugih državah — ampak je nastala kot sad dolgega pripravljanja javnega mnenja. Gospodarske razmero so bile že cid začetka vojne v lanskem avgustu tudi za Italijo slabe. ICutila je vso težo vojne, ne da bi bila sama udeležena; zlasti je manjkalo zaslužkov in izseljenci so se vrnili v velikem številu, a — praznih žepov. Nastala jo tudi denarna kriza. (M'ali in srednji ljudje niso dobili več posojil, denar pa se je stekjal v hranilnioe in banke. Vse potrebščine so se podražile, vse luksius-blago pa je padlo v ceni. A najhujše so udarjeni brezštevilni hoteli. Na dražbah se proda čedalje več posestev, dostikrat za tretjino, ali četrtino prave vrednosti. Veliki kapital žanje. Na kmetih ne čutijo posebno vojne ; najbolj jo čutijo rodbine, katere imajo sinove v vojni. Starisi namreč, ki niso še 60, let stari, ne dobe podpore, uradniki čutijo vojno v prvi vrsti zaradi draginje. Pod zastave poklicani uradlniki dobivajo še dalje svio j e uradniške plače, obrtniki !aji bolje rečeno rokodelci, ki ne delajo za armado, in . ljudje svobodnih pokliedv so zelo
hudo zadeti po vojni. Kilogram kruha iz pšenične moke velja 48 centezimov, testenin 60 do 70 centezi-mov. Govejo živino plačujejo meterski stot po 140 do 150 lir, kar je pač posledica tega, da ima Italija veliko manj živine, kakor druge evropske držafve. Na Italijanskem rede povprek na kvadratni kilometer 22 goved, na (Francoskem 26, na Angleškem 30, v Avstriji 32. v Svici 36, na Nemškem 38, na Danskem 46 in v Belgiji celo 62.
Viktor Emanuel iu Cadorna sta se skregala.
Kakor poroča „Fremdenblatt“, sta se Cadorna, in kralj Viktor Emanuel hudo skregala. Cadorma zagovarja načrt, da* se takoj odpošlje nekaj čet in ladij proti Dardanelam, kralj pa odklanja. Cadorna je poklical ministrskega predsednika Salanclro na pomoč. Ta je zagrozil z odstopom, ako se kralj ne ukloni že dolžnostim, ki jih je prevzela Italija glede Dardanel.
lifrPf-iÉsfie bojišče.
Napad naših zrakoplovov na Belgrad.
Iz Nojvega Sada se poroča: Kot odgovor na obstreljevanje odprtega mesta Novega Slada so naš', zrakoplovci pretekli torek (dne 13. julija) vrgli več bomb na srbsko vojaško taborišče pri Belgradu, A že kmalu nato so se pojajvili trije francoski zrakoplovi, ki so obkolili avstrijske zrakoplove in so jih zar čeli iz višine 2000 m hudo obstreljevjati s strojnimi puškami,. Eden naših zrakoplovov je bil zadet od 8 sovražnih krogel, a kljub temu se mu je posrečilo u-teči brez vsake znatne poškodbe in se vrniti na avstrijska tla. Naš zrakoplov je na svojem povratku sestrelil sovražni zrakoplov.
Kužne bolezni v Srbiji.
„National Tddende" v Kodain\ju poroča iz Pariza:	Pariški profesor Pozzi piše iz Srbije: Nahajam
se v središču legar j a. Strašno, brezupno je. Imamo strogo povelje, da ne navajamo niti številk, niti podrobnosti. Položaj je tak, dia bolniki radi pomanjkan-ja prostora kar stoje umirajo. Potrebna je nujna pomoč.
SltpfiiL
Velike francoske Izgube pri Arrasn.
Mesca maja so Francozi pri Arrasu pričeli s silno ofenzivo, katero bi naj nemško fronto prebila. Sest tednov je trajala borba. Generalfeimus Joflre je sedem armadnih zborov in tri divizije, torej več kot
300.000	mož, postavil v, boj. Vsak centimeter zemlje so je moral priboriti v najkrvavejših bojih. Zemlja je bila prenapolnjena krvi: Proti klpnou mesca junija je bilja francoska ofenziva popolnoma strta, Francozi so pustili na bojišču 78.300 mož ranjenih in mrtvih, t. j, ena četrtina Čet, ki so se na tem prostoru borile. Nemci so radi junaštva svojega vojaštva in izborne artilerije kljub veliki sovražni premoči vzdržali in le malenkostno ozemlje prepustili sovražniku,
Nemčija gradi nove velikanske zrakoplove.
Iz Londona se poroča: Nemčija gradi nove velikanske zrakoplove. V vsakem zrakoplovu je prostora za 12 do (20 oseb. Zrakoplovi so pred kroglami z oklopi zavarovani. Opremljeni so s strojnimi puškami in s topom. Koncem mesca avgpsta bo Nemčija že dogradila 20 takih oklopnih velikanskih zrakoplovov.
Raznoteros ti,
t Nadvojvodinja Marija. V Badenu pri Dunar ju je dne 17. t. m. umrla nadvojvodinja 'Marija, star ra 90 let. Rajna je bila soproga leta 1913 umrlega nadvojvoda Rajnerja, s katerim ie živela 60 let v zar konu. Truplo visoke pokojnice prepeljejo na Dunaj, kjer bo v sredo, dne 21. t. m. blagoslovljeno in pri
oo.	kapucinih položeno v grobišče cesarske hiše.
Naš prestolonaslednik — imenovan za generala. Cesar je imenoval našega prestolonaslednika Kar rola Franca Jožefa za generalnega majorja in kon-tre-admirala.
Iz učiteljske službe. Razpisano ie mesto učitelja ali učiteljice pri Sv. Tomažu (3. plačilni razred); prošnje do 8. avgusta.
Regulacija rek in potokov na Štajerskem. Cesarska naredba z dne 5. julija določa znesek, ki je bil svoj čas določen od državne zbornice za regular cijo rek in potokov na Štajerskem in sicer se bo porabil za osušenje močvirnatih zemljišč v Jereslavcih in v Velikem Obrežu (politični okraj Brežice) znesek 7482 K kot prvi obrok. V Ivanjkovcih in Žerovincih (oEraj Ptuj) v iste namene znesek 4888 K, kot prvi o-brok. Zopet sad smotrenega dela naših slovenskih poslancev.
Vojno-žitno prometni zavod. Svetovalstvo, ki je pridjano vojno-žitno prometnemu zavodu, je imelo
dne 15. julija sejo, v kateri je poročal predsednik dr. pl. Schonka glede odredb, katere so se storile v-sled sklepov svetovalska ter je naznanil, da namerava vlada izdati glede otrobov novo odredbo. Poslanec Povše je poročal o sklepih žetvenega odseka. V-si predlogi žetvenega odseka so bili sprejeti, istotako tudi predlog poslanca Lukscha glede krmil za živino. Dr. Tausche je poročal, da vltyìa ne namerava naložiti nobenih doklad na dobiček pri nakupovanju, oziroma pri prodaji moke in bodo za mletev žita pritegnjeni vsi mlini in ne samo nekateri, kakor do sedaj.
Vožnja po železnici. Dosedaj se je za vožnjo po železnici od Maribora proti jugu zahtevalo, da si je vsak na mariborskem glavarstvu oskrbel prehodni list (Passierschein). Odzdaj naprej pa tega za Štajersko ni treba več. Le če bi kdo se hotel peljati na Kranjsko, bi moral dobiti tak list. Kajpada je vsakemu, ki pride od drugod v Maribor, svetovati, naj s seboj prinese kako dokazilo, da se more izkazati, — kdo da je.
Sprejem veterluarnlh akademikov. C. in kr.
vojno ministrstvo je razpisalo konkurz za sprejem 20 aspirantov kot vojaških veterinarskih akademikojv na c. la-, živinozdravniško visoko šolo na Dunaju v aar četku šolskega leta 1915—16 v svalio vzgoje vojaško-zdravnjških uradnikov po poklicu. 10 aspirantov pa se sprejme na kr. ogrsao veterinarsko šolo v Budimpešti. Aspiranti imajo možnost, da morejo brez podpore od strani svojcev dokončati svoje študije in v svojem vojaškem službenem času dobiti šaržo do štabnega (n'adštabnega) živinozdravnika (8. oziroma 7. činovni razred). Popolni pogoji za sprejem se izvejo v provizoričnem predpisu o sprejemu aspirantov na c. in kr. živinozdravniško visolko šolo na Dunaju v svrho vzgoje vojaštko-zđravniških uradnikov po poklicu. Ta predpis se dobiva v c. kr. dvorni in državni tiskarni na Dunaju (20 vin.). Popolni razpis se vpogleda lahko pri srednješolskih ravnateljstvih ali o(a, pri ravnateljstvu pomožnih uradov pri c. kr. deželni vladi.
Padel je na severnem bojišču nemško-nacijo-nalni državni poslanec Ferdinand Seidel.
Imenovanja v domobranstvu. Stotnik 5. domobranskega pešpolka Josip Svetič je imenovan za majorja. Stotnik izven službe Alojzij Poljanec je dobil naslov in značaj niajorja.. Za stotnike so imenovani nadporočniki: Edvard Stefin 1), Viktor Kepa (13), I-van Rojnik (27), E. Ravni aber (8), Emil Brižnik (12), Viktor Maje tič (3), Franc Rabič ,(37), Ernst Majcen in Ivan Orehek 27, Franc Benkovič (23),, Oton Bizjak (3). — Za nadporočnike so imenovani; G. Kokalj (26). Henrik Prešern (26), Viktor Urbanija (14), Rud. Podlesnik (4).	'	1	: »
Imenovanja v armadi. Za poročnike v rezervi so imenovani praporščaki, oziroma kadet j e :	Pavel
Sedivee, železniški polk; J. Zidek, 24. pešpolk; Anton Tominc, 2. bos.-herceg. pešpolk; Boltežar Feren-čič, 53. pešpolk; Avgust Kodre, 4. bos.-herceg. pešpolk; Frano Petek, 2. bos.-herceg. pešpolk; Fr. Poženel, 4. bos.-herceg* pešpolk; Adolf Zablatnik, brzojavni polk; Iv,an Lenarčič, 2. bos.-herceg. pešpolk; Rudolf Dobovi šok, 87. pešpolk; Adolf Lapajne, 22. pešpolk; Ivan Lemešič, 22. pešpolk; Ivan Bohinc, 4. bos.-herceg. pešpolk; Frane Jenko, 2. bos.-herceg. pešpolk; Josip Lavrič in Ivan Stanonik. 2. bos.-her-oeg. pešpolk; Martin Drobec, 78. pešpolk; Ivan A-hačič, Stajnko Rogliö in Norbert (Pečak, 2. bos.-herc. pešpolk; Marko Orel in Alojzij Pih, 47. pešpolk; K. Pogrelec, 2. bos.-herceg. pešpolk; Anton Cipin in Stefan Gričar, 47. pešpolk; Pavel 'Miklavčič, in Ivan Jerman, 53. pešpolk: Roman Korošak, 3. bataljon cesarskih lovcev; Makso Aboja, 17. pešpolk: K. Klenovšek, 88. pešpolk; Vladimir Kosar, 28. pešpolk; R. Lončar, 27. pešpolk; Franc Geč, 7. pešpolk; Konrad Javornik 3. pešpolk; Albin Tomažič, 47. pešpolk.
Odlikovani slovenski častniki. Vojaški zaslužni križec III. razreda z vojno dekoracijo sta dobila stotnik 27. pešpolka Anton Jazbec in rezervni nadporočnik 78. pešpolka Alojzij Sterbenc. Novo najvišje priznanje (srejbrni signujm laudis) sta dobila nadporočnik 17. pešpolka Emanuel Snflaj in rezervni poročnik Marij Rebek. Signum laudis so dobili: nadporočnik 44. pešpolka Karol SterniŠa, stotnik inžen. častniškega zbora Milan Jenčič, stotnik 68. pešpolka Gvidon Povše in črnovojniški inženir M. Bežič. — Zlati zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje je dobil provijantni poročnik 8, lovskega, bataljona Iv. Mašek.	i
15.000	ljudi izdeluje samo v eni tovarni vojne potrebščine. V Skodovi tovarni za orožje v Plznu na Češkem je noč in dan, vsak ppaznik in delavnik za* poslenih nad 15.000 ljudi, da zadosti velikim potrebam armade.
Suša na Rusko-Poljskem. Vojni kurat č. g. Miroslav Ratej nam piše dne 9. julija z rusko-poljs-kega bojišča; Srčne pozdrave iz daljne Rusko-Polj-ske! Tukaj je huda suša, vročina močna. Po cestah se vzdigujejo neprodirni oblaki prahu. Že nekaj dni me muči neprenehoma glavobol.
Dr. Sviha obsojen. (Znani bivši češka poslanec in okrajni sodnik dr. Sviba, kojega afera je dvignila svoj čas obilo prahu, je bil disciplinarnim potom u-pokojen in sicer bo dobival le dve tretjini pokojnine, ki mu gre po postavi.
Hrvatska In Slavonija vojno ozemlje. Celo o-zemlje kraljevine Hrvatske in Slavonije je proglašeno za vojno ozemlje — tako poročajo uradno hrvatski listi.
Okrajno sodišče v Tržiču (Monlalcone) je premestilo, svoj; sedež v Grosuplje na Kranjskem. Sodišče vodi sodni svetnik, dr. Shider.
C. kr. moškega učiteljišča goriškega p. n. gg. učitelji se tem potom vabijo, da naznanijo v svrho do-pošiljhjtve mesečne plače svoje sedanje bivališče ravnateljstvu pod nastopnim naslovom: V. Bezek, č. kr. učiteljiščni ravnatelj, Ljubljana, 'Marija Terezija cesta '6, II.
Učiteljstvo goriškega šolskega okraja, ki do-
sedaj svojega bivališča še ni naznanilo, se vabi, da svoj natančen naslov sporoči c. kr» okrajnemu šolskemu svetu v Gorici.
Zavoji z darili za armado poštnine prosti.
Ministrstvo razglaša, da so poštni zavoji, namenjeni kot darilo za iarmado in ki vsebujejo volnene in bombaževe izdelke, staro svilo, gumi itd. poštnine prosti, toda le v okvirju avstro-iogrske monarhije. Teža teh zavojev ne sme znašati več kakor 20 kg. Poštni zavoji z darili morajo biti naslovljeni na vojno-pskrbni urad vojnega ministrstva nai Dunaju^ in mora stati na naslovni strani zapisano, da je zavoj dar za voj-no-oskrbne namene.
Prepoved pošiljanja nesnažnega perila. Kaše trgovinsko ministrstvo, je izjdalo strogo odredbo, ki prepoveduje pošiljanje nesnažnega perila) po pošti. Ta odredba velja pred vsem za kraje, ki so okuženi po kaki kužni bolezni. Poštni uradi imajo pravico, pošiljatve, o katerih se sumi, dia njih vsebina ni zna-žna. odpreti. Ce se poštni urad, oziroma poklicane priče prepričajo, da je pdšiljaitev nesnažna, se vsebina zažge. Zajedno pa mora pošta zadevo nazn(aniti bližnji policiji.
Poštni in brzojavni promet z inozemstvom. Pisemski promet je dovoljen z Nemčijo, Belgijo (ozemlje, katerega je zasedla Nemčija), s Turčijo in pa z vsemi nepristranskimi državami. Pisma se ne smejo zalepiti. Pisma, namenjena v Belgijo, smejo biti pisana samo v nemščini, francoščini in flamščini, pisma v Turčijo pa v turščini, nemščini, francoščini, angleščini, grščini, italijanščini, v blolgarščini in v armenskem jeziku. Denarna pisma so dovoljena v Nemčijo, Turčijo, Svico, Nizozemsko, Rumunijo in v Bolgarijo. Promet s poštnimi nakaznicami pa le samo z Nemčijo, Belgio in Svico in sicer do 500 mark. Brzojavni promet v sovrane države ni dovoljen, ìz-vzemši brzojavke za vojne ujetnike. Promet s poštnimi zavoji je dovoljen z vsemi nepristranskimi državami in Sicer ne sme znajšati teža posameznega za-vbja več kakor 5 kg in tudi ne sme biti pridjanega nobenega pismenega obvestila.
Strela udarila v cerkev. Med predpoldansko službo božjo je dne 15. julija udarila strela v zvonik vaške cerkve v Dvoru pri Olomucu na Moravskem. Strela je ubila eno moško osejbo, 20 oseb je pa bilo težko ranjenih.
Veliko lisic na Spodnje-Stajerskem. Iz več
krajev na Spodnje-Stajerskem se poroča, da se je že letos pojavilo zlasti ob vznožju Pohorja veliko število lisic, ki prizadjevajo naši perutnini veliko škode. Ker je poklicanih veliko število lovcev v vojake, je zlasti letos lisičja nadloga na Spodnje-Stajerskem zelo občutna. Menda so lisice z drugo divjačino čred pribežale z gorovja ob italijanskem bojišču. Posebno mnogo jelenov se je zadnji čas zasledilo na Pohorju in celo na Kozjaku. Divjačina, posebno jeleni in srne, delajo na polju veliko škode.
Golšavost pri zelju. Na zeljniMh in zelen jadnih vrtovih se v juliju na posameznih mestih opaža, dia rastline očividno zaostajajo v rasti in imajo bledo, bolehajočo barvo. Ako rajstlino izrujemo, opazimo, da so korenine izredno debele. Ce se bolezen širi, korenine čisto segnijejo in cela rastlina je uničena. To bolezen na zelju, ki se imenuje „„golšavost“ in je letos na Štajerskem posebno močno nastopila, povzročajo in razširjajo takozvane slizne glivice. Te glivice prezimijo v zemlji in se drugo leto pri kapusovih in zeljnatih rastlinah zopet pojavijo. Ta bolezen se najložje in najbolj uspešno zatira s tem, da se bolne rastline pravočasno izrujejo. Pri izruvanju rastlin se mora posebno paziti na to, da ne ostane v zemlji nobeden del bolnih koreninic. Bolne rastline se morajo sežgati. Prazna mesta se letos ne smejo več zasaditi z zeljem, (kapusom ali kolerabo, ^ ( ampak k večjemu z zimsko endivijo ali fižolom. V jeseni je trebla okužena mesta do dbbra potrositi z apnenim prahom. Tri leta za tem se na tistem prostoru ne sme sladiti zelja ali kaike slične rastline. Tudi z gredicami, na katerih se vzgojujejo sadikje, se mora. vsako leto menjavati, da se bolezen nanovo ne zanese na zeljnük. Kdor opiazi sumljivo hiranje zeljnatih rastlin na svojem zeljnikui^jli vrtu, a ne more z gotovostjo trditi, da je na njegovem zelju nalezljiva golšij-vost, rial pošlje dele koreninic obolele rastline v brezplačno preiskavo' na „poizvedovalnico za zelenjavo in kromoirne nasade“ pri c. kr. namestniji v Gradcu (Burg, Hofseite, soba št. 7). Od tam bo dobil vsa potrebna pojasnila^
Sladkor za občine. C. k?, namestnija v Gradcu je okrajnemu glavarstvu nakjazaJa» za občine pol. okraji,a mariborske okolice 10 vagonov konsumnega sladkorja, M v množinah po 2 vagona ležijo pri 5 vleletržeih s sladkorjem v Mariboru in sicer: Ferdi-riapd Hartinger, Karl Haber,, Al. Scjhnideritsch, M.
Ziegler in Andreas Maier. Cena sladkorja za preku-povalca se bo uradno določila, cena za nadrobno prodajo ne bode nikakor višja, kakor sedaj krajevno-običajna cena. 'Občina se poživlja, naj ondotnim trgovcem naroča, da naj toliko sladikorja, kojikor navadno za en mesec potrebujejo, > zahtevajo pri onih veletržcih s sladkorjem, pri katerih ga navadno naročajo. Nadalje se mij trgovcem naroča, da to normalno potrebo neposredno pri okrajnemu glavarstvu naznanijo tekom neprestopne dobe treh dni. Razdelitev sladkorja se bo vršila po zalogi.	(
Maribor. Štajerska namestnija je naznanila mestni občini, da ne more dovoliti, da ibi se svinjski sejmi preložili od sobote na petek ali soboto. Rekur-zu mariborskega mestnega sveta trgovinsko ministrstvo ni ugodilo» — Tako bodo torej svinjski sejmi o-stali tudi v bodoče.
Maribor. Deželni odbor je naznanil mestnemu svetu, da le tedaj sprejme izolirano barako za okužene bolnike, ako da mestni sv(et barako popolnoma tako urediti, da bo odgovarjala zahtevami zdravnikov in zastopnikov deželnega odbora. Mesto mora napraviti v baraki vse peči in kopališčne naprave v primerni velikosti na lastne strioške.
Maribor. Mestni svet razglaša: Opozarjale,, da je prepovedano perilo izobešati raz oknfc in isto praviti na ulico. Ker se občinstvo ponovno pritožuje, da se mnogi ne držijo že večkrat izdanih magistrat-nih navodil glede izobešanja in praišenja perila in posteljnine, je magistrat odredil, da se bo odslej vsakega, ki se ne bo držal teli navodil,; strogo kaznovalo.
Maribor. V petek, dne 16., julija, si je v duševni zmedenosti končala življenje Amalija »Qjuandest, rojena Kraišovic, soproga trgovca in hišnega posestnika (v Gosposki ulici.
Maribor. Kap je zajdela Alojzija Korb, vpoko-jenega strojevodjo državne železnice.
Maribor. Dne 16. t. m., po noči ob 11. uri, je ušel skozi okno iz svoje spalne sobe v domobranski bolnišnici črnovlojniški rekrut Antoin Srak, doma iz Kastve pri Voloski. Srak jo je ubral groti Dravi ter skočil v vodo. Hlod, ki mu ga je pomolil vojak, stoječ na straži v bližini, je Srak z roko brcnil od sebe ter izginil v valovih Drave.
Maribor. Dne 17. julija je umrl na ranah, dobljenih na bojišču proti Italiji, infanterist Istvan Ko-vjač črnovojniŠtkega bataljona štev. 30.
St. Lenart v Slov» goricjab. Na italijanskem bojišču je bil ranjen dne 7. julija naš pristaš Anton Fanedl. Zdrfavi se sedaj v mariborski rezervni bolnišnici Štev. i.
Ribnica na Pohorju. Na veliki in težavni župniji v Ribnici smo bili od početka vojske, torej že 11 mescev brez kaplana. Tu in tam je bila začasno kaka pomoč. Od dne 1. julija pa imamo beguncSa iz Gorice za pomočnika, župnikovega br,ata kapucina g. o. M. Fišer, Hvala Bogu, sedaj bo vsem .olajšano!
Spodnja Polskava. Na severnem bojišču je dne
23.	marca padel junaške smrti štabni narednik domačega domobranskega pešpolka štev. 26 Anton Fi-fer. Padli je bil že pred smrtjo odlikovan s srebrno svetinjo I. vrste.
Tepanje pri Konjicaih. Dne 9. julija je razsajalo pri nas hudo neurje, združeno z nalivi in s točo. iZlasti grozno so prizadete občine Tepanje, Dražavas in »Žiče. Uničeni so vsi poljslki pridelki.
Zreče pri Konjicah, V ruskem ujetništvu, in .sicer v Kowrowu v Rusiji se nahaja kmečki fant Janez Jančič, doma iz Zreč. Te dni je pisal svojemu očetu, da je zdrav in da se že nahaja od mesca novecmbra lanskega leta v ruskem ujetništvu. O njem se je, ker ni dal nobenega glasu od sebe, obče mislilo, da se nahaja med mrtvimi.
Celje. Mestni urad» je določil za jajca ceno 10 vinarjev za komaid. Spočetka ni bilo zato dobiti na trgu nobenih jajc. Sedaj pa jih že zopet prlnfalšajo.
Celje. Tridesetletni hlapec pri gospej Adeli dr. Dečkovi sna Spodnji Hudinji, Anton Wresounig, ki je dne 27. junija s sekiro ubil konja skuje gospodinje, je bil dne 14. julija obsojen na 4 mesce težke, poostrene ječe.
Trbovlje. V nedeljo, dne 11. julija popoldne, je med postajama Trbovlje : in Zagorje vlak povozil nadzorovale® železniške proge Ivania Tiutnerj». Ponesrečenec je bil tako poškodovan, da jeumrl že med potjo, ko so ga prepeljali nia dom v Zlidani Most.
Malikamen. Dne 9. t. m. je nam toča uničila vse poliske pridelke. Največ so prizadeti vinogradi, ker so za več let uničeni. Strašne Šibe, poljske ujme — reši nas o Gospod!
Zadnja poročila došla v pondeljeh dne 18. julija.
Italijanska oklopna križarka potopljena.
Dunaj, 18. julija.
Uradno se razglaša:
oNaš podmorski Čoln je danes zjutraj južno od Dubrovnika zadel s torpednim strelom ita-
ljjansko križarkof „Giuseppe Garibaldi” Jn” jo potopil. Križarka^ se“je tekom* 15~~minut po-
Ct-pila •	U',C;r
•	* '	*- . .s
« Giuseppe Garibaldi» je bila oklopna križarka, zgrajena 1. 1899. Dolga je bila 111, široka pa 18 metrov. Na njej je bilo 555 mornarjev. Oborožena je bila s 44 topovi. Vozila je s hitrostjo 20 milj na uro.
Najnovejše avstrijsko uradno poročilo.
Dunaj, 18. julija.
Uradno se razglaša:
Rusko bojišče.
Bitka med Vislo ia Bugom je v polnem teku, Rusi se posebno vstrajno branijo. Na mnogih krajih pripustijo, da se napadalei tako daleč približajo raškim postojankam, da pride do meteža (spopada moža z možem) in še le potem zapustijo svoje postojanka. Ob reki Bug, v okolici mesta S o k a 1, so naše čete pregnale sovražnika iz cele vrste krajev, katere je trdovratno branil. Mesto K ra-anostaw (jnžno-zahodno od trdnjave Cholm) in višine severno od Zolkiewke so nemške čete zavzele.
Tudi zahodno od Visle zavezniške čete napadalno prodirajo.
Severnoizhodno od Siene (na zahodni strani Visle, v sredi pota med Kieleami in Lublinom) je ruska-fronta prebita. Vsled tega pritiska je bil sovražnik prisiljen, da je izpraznil svoje postojanke med Vislo in železnico Kielce— Radom,
V izhodni Galiciji nobene izpremembe.
Italijansko bojišče.
Na vseh frontah se artilerijski ogenj nadaljnje. Več slabejših napadov na Col di Lana (južno* izhodno Tirolsko) je bilo zavrnjenih. Sovražnik je ime velike izgube.
Namestnik načelnika generalnega Štaba:	pl. Höier,
pođmaršal.
Najnovejše nemško uradno poročilo.
Deli armade generala pl. Belowa so porazili v naglici došla rhska ojačenja p,ri Starem-Auzu, so u-jeli 3620 Rusov, zaplenili 6 topov in 3 strojne puške in sedaj zasledujejo sovražnika v smeri proti izho-du.	!
Nadaljni deli te armade se nahajajo v boju- se-verno-izhodno od KurSanya.
Izhodno od tega kraja je bila prednja sovražna postojanka zavzeta z naskokom. Med Pisso in Vislo se je nadaljevalo rusko umikanje. Cete generalov pl. Scholza in pl. Gallwitza so zasledovale bežeče Ruse. Kjer se še sovražnik ustavlja v; postojankah,, katere si je že poprej skrbno pripravil, ga napadajo nemške čete in porazijo. ITalko so rezervne in domobranske čete generala pl. Scholza zavzele z naskokom kraje Porembu,- Wyko in Ploszyze. Polki armade gen e raid pl. Gallwitza so predrli močno utrjeno sovražno postojanko Mlodzianowo—Karniewo. Število ujjetnikov je vsak dan večje, nadalje so bili zaplenjeni 4 topovi.
Tudi severno od Piliće notri do Visle se Rusi umikajo. Nemške čete, ki pritiskajo na bežeče Ruse„ so ujele 620 Rusov.
Napadalno prodiranje generala pl. Woyrscha je imelo sledeče uspehe: V hudem sovražnem ognju so nemške čete dne 17. julija predpoldne odstranile o-graje iz bodeče žice na nekem ozkem prostora pred. močno utrjeno sovtražno glavno postojanko in so zavzele z naskokom sovražne strelske jarke v širokosti 2000 m. V teku dneva so nato udrle nemške čete globoko notri v sovražno postojanko. Zvečer je bil sovražnik — moskovski zbor grenadirjev — poražen od nemških rezervnih in domobranskih čet. Po noči se je umaknil na ozemlje Ilžanka (južno od Zjwolna). I-mel je težke izgube. Ujetih je bilo 2000 Rusov in zaplenjenih 5 strojnih pušik.
Med gornjim tokom rdke Visle in na ozemlju reke Bug se nadaljujejo boji pod poveljem generala-feldmarsala pl. Mackensena. Nemške čete so pregnale Ruse z višin med Bilazckowico ([južno od Piaskia) in Krasnostafwom in so zavzele z jiasikofkom oba kraja. Sibirski armadni zbor, ki je posegel v zadnjem trenutku v boj, ni več mogel preprečiti poraza, bil je istotajko poražen. Ujetih je bil več tisoč Rusov.
Amerika proti Angliji.
Ker Američani vsled angleško blokade no morejo niti. v nepristranske dežele izvažati bombaža, bakra, gumija itd., raste v in du stri jalnih ameriških krogih nevolja proti angleškim odredbam. Industrijalci zahtevajo, da vlada tozadevno nastopi proti Angliji.
Izdajatelj ir založnik : Konsorcij »Straža.“
.Odgovocal uradnik: Franto Žabot,
Tisk tiskarna sv. drila v Maribora,