Davek na ročno delo. Ker se moramo že za razne davčne »dobrote« zahvaliti centralističnim vladam, moramo tudi o tem najnovejšem davku izpregovoriti, ki je tudi ena številnih davcnih »dobrot«. To je o davku na ročno delo. Delavec v tovarni ali na kmetih ali kierkoli bo vsled tega davka prizadet. Poleg tega pa tudi delodajalcu, ki delavce najme, nalaga pažnjo, da odteguje davek od plače. Plačuje se 3 po sto od celoletne plače, v katero se pa račiina tudi prosto stanovanje in hrana. Kdor s tem priboljškom skupaj zasluži letno 5000 diparjev, je že dolžan plaeevati ta davek. Seveda bi lahko zaračunali to svoto že skoro za pastirja. Kako je glede tega davka ravmati? Posestniki ali podjetniki, ki imajo delavce in delavke v službi, niso dolžni prijavljati dohodkov svojih nastavljencev, pač pa mora o tem davena oblast sama poizvedovati, kakor ji drago. Pač pa je delodajalec dolžen, znesek <iavka odtegovati, ker sicer bi ga v slučaju neiztirljivosti moral sam plačati. Delavcem na kmetih pa je povedati tudi to, da se sme ¦zaračunavati davek le na one dohodke, ki jih zaslužijo v osemurnem dnevnem delu. Kar delajo in zaslužijo preko tega, ni podvrženo temu davku. Kmet in njegovi uslužbenci pa delajo več kot osem ur na dan. Zato se morajo vsi lilapci in dekle tega davka oprostiti, ker plačilo, ki ga prej mejo, velja za ono delo nad osem ur na dan. Enako se jim anora všteti tudi to, da so ob nedeljah in praznikih zapos3eni, kar je enako vračunati za nadurno delo. Iz vsega tega sledi, da mora kmetsko delavstvo biti tega davka popolnoma oproščeno. Ako bi ga kje začeli pobirati, je vsakdo upravičen se pritožiti in z dokazi neupravičenosti oprostiti se tega davka. Je pa ta davek splošno za delavce tako krut, da bode treba vse storiti, da se ta davek sploh odpravi. Kmetsko delavstvo pa iz tega lahko spozna, kaki so njegovi prijatelji iz tistih strank, ki pri vladi sede, pa take zakone delajo.