—     77     —
V
Časov beg
Vnovič gozdi zelenijo,                    Vse poljane posejane
V njih življenje se budi,                Z tnladim cvetjem so sedaj;
Vanje ptice spet hitijo                    Več se ne bojimo slane,
Z južnih miljenih strani.                Saj je tukaj rajski maj.
Veter okrog drevja veje,                Toda bežno to je cvetje,
Z mladim listjetn se igra,              Kmalu dozorel bo sad;';
Solnce greje nas topleje,               Prišlo vroče bo poletje,
Saj pomlad je spet prišla.              Rajska pa odšla pomlad.
Tudi naša tnlada leta •         /                 Hitro odbeže od nas;
Pazimo, da ne brez cveta, •    "    '     Da bo srečen ietve žas!
Taras Vaziljev